PREDLOG PREDLAGATELJA ZPO Študentski center predlaga delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik poročilo ZKPO šludenlski center v obravnavo in sprejem. ZKPO Študentski center ŠTUDENTSKICENTER VUUBUANIp-o CESTA 27. APRILA 31 POROČILO začasnega kolegijskega poslovod. organa za čas do 30. 4. 1986 I. SPLOŠNI DEL Začasni kolegijski poslovodni organ podaja poročilo o delova-nju in izvajanju ukrepovdružbenega varstvazačasdo30. 4.1986. V poročilu obravnavamo: - urejevanje normativne dejavnosti • - sodelovanje glede urejanja razmer v centru ' • - gospodarjenje v prvem tromesečju tega leta - uresničevanje družbene prehrane - delovanje na področju investicij in investicijskega vzdrže-vanja - zasedenost domov - obštudijske dejavnosti , - zaključki, predlogi. Oela in naloge navedenih področij so v glavnem nadaljevanje začetih akcij v predhodnem obdobju, ki smo jih obravnavali v prejšnjih dveh poročilih. Smo pa delovali aktivnejše na pripravah za sprejem statuta Centra, o spremljanju gospodarjenja v Centru z ozirom na zaključke poslovanja preteklega leta in trendu delo-vanja tržišča v tem letu ter pripravam in sprejem planskih aktov za srednjeročno plansko obdobje in plana za leto 1986. II. UREJANJE NORMATIVNE DEJAVNOSTI Ker iz razlogov, navedenih v prejšnjem poročilu nismo mogli izvesti referenduma za sprejem statuta ŠC v decembru 1985, smo aktivnosti nadaljevali takoj po koncu zimskih počitnic. Tako smo v začetku marca pričeli s petnajstdnevno javno razpravo o predlogu statuta. V času razprave smo sprejemali več pripomb na besedilo predloga, predlagane pripombe in predloge smo upoštevali pri določanju dokončnega besedila. Pripombe so nam dostavile komisije za pregled samoupravnih splošnih aktov pri IS Sob Vič-Rudnik, statutarna komisija Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, delegatska konferenca študentov-stanoval-cev ŠC, delavci ŠC pa so podali predloge na zborih delovnih enot. Pri opredeljevanju do posredovanih pripomb se je izkazlo, da je več ali manj vse moč upoštevati, kar smo tudi storili, razen zahteve delavcev po spremembi načina odločanja o ceni materi* alnih stroškov bivanja v svetu ŠC. Delavci so na nekaterih svojih zborih zahtevali sledeče: 1. spremembo načina odločanja o ceni stanarine oz. material-nih stroškov bivanja študentov v Centru in sicer tako, da štu-dentje ne bi imeli več pravice soodločati o tem vprašanju preko svoje delegacije v svetu Centra in 2. če to ni mogoče, s statutom zagotoviti pokrivanje izpada sredstev do katerega pride v primeru, da delegacija študentov v svetu ne da soglasja k predlogu za spremembo cene. Na zborih delavcev, ki so potekali med javno razpravo, je bilo delavcem pojasnjeno, da te zahteve ni mogoče sprejeti. Tripar-titno sestavo sveta Centra, pristojnosti za odločanje v tem vpraša-nju in način, potreben, da je tak sklep na svetu sprejet, je uredil Zakon o usmerjenem izobraževanju v 3. točki IV. poglavja, členi 139, 140, 141, 142, 144 in 157. Zato je prva zahteva delavcev nesprejemljiva, saj je v nasprotju z zakonsko ureditvijo, drugo, to je vprašanje pokrivanja izpadlih sredstev v primeru blokade v "svet-u Centra pa nikakor ni moč reševati s statutom. S statuom, torej aktom organizacije, ni možno zavezovati katerikolih orga-nov ali organizacij izven Centra, da le-ti nadomestijo finančni izpad sredstev, ki nastane v Centru v kolikor sklep o povišanju cen storitev ni sprejet na samoupravnem organu. To bi bilo moč doseči le z dogovorom z vsemi zunanjimi dejavnikii nikakor pa ne z internim samoupravnim splošnim aktom. Iz teh razlogov sta bili omenjeni zahtevi zavrnjeni, izde-lano dokončno besedilo predloga statuta ter razpisan in izveden referendum dne 23. 4. 1986. Ker je poročilo komisije za izvedbo referenduma sestavni del tega poročila, naj na tem mestu zgolj omenimo, da je referendum za sprejem statuta uspel pri študen-tih, medtem ko med delavci centra ni uspel. Začasni kolegijski poslovodni organ je enoten v svoji oceni izvedenega .referenduma in meni, da referendum med delavci Centra ni uspel iz dveh razlogov: 1. delavci so nezadovoljni z zakonsko določenim obsegom njihovih samoupravnih pravic in se bojijo, da se po prenehanju ukrepa družbenega varstva v Centru in vzpostavitve samouprav-Ijanja ponovi lanskoletna situacija, ko študentska delegacija v svetu ni dala soglasja k povečanju cene stanarine oz. priznanju materialnih stroškov bivanja študentov, kar se seveda nujno odrazi na poslovanju centra in s tem na višino njihovjh osebnih dohodkov in oblikovanje skladov. Priča smo svojstvenemu para-doksu, ko delavcem Centra bolj ustreza ukrep družbenega var-stva kot pa normalno delovanje samoupravnih organov, saj v organu družbenega varstva, oziroma v njegovih pooblastilih vidijo garancijo, da bo le-ta sproti z naraščanjem stroškov poslo-vanja dvigoval tudi ceno materialnih stroškov bivanja študentov v Centru in na ta način tudi zagotovil relativno dobro poslovanje Centra, ter s tem tudi njihovo življenjsko raven. Zato si delavci Centra želijo rešitev, ki bi jim zagotavljala pokrivanje izpadlih sredstev, tako da njihov materialni položaj ne bi bil odvisen od samoupravne odločitve študentov-stanovalcev Centra. 2. delavci so nezadovoljni z dejstvom, da Center po zaključnem računu za preteklo leto ni uspel formirati skladov, saj mu je za to zmanjkalo približno 16 milijonov dinarjev. ZKPO si je vse od oktobra lanskega leta prizadeval doseči z Izobraževalno skup-nostjo Slovenije dogovor o pokritju izpada teh sredstev, ki je nastal zaradi tega, ker se cena stanarine v preteklem letu do uvedbe ukrepa družbenega varstva ni pravočasno spremenila pri čemer je ISS kljub ustnim obljubam rešitev tega problema vse-skozi odlagala. Neposredno pred referendumom se je med delavci Centra postavljalo vprašanje ali bodo dobili izplačan regres za letovanje, kar pa ZKPO in tudi drugi pristojni funkci-onarji, ki so pomagali zadevo reševati glede na pasivnost ISS niso mogli zagotoviti, kdaj bi bila ta sredstva centru dodeljena. Delavcem je bilo pojasnjeno, da z ISS potekajo intenzivni razgovori o rešitvi tega problema, da pa dokončne odločitve še nimamo. Indikativen je tudi podatek, da se je neposredno do izteka roka za prijavo delavcev za letovanje v počitniških zmoglji-vostih Centra, za letovanje prijavilo malo delavcev Centra, kar zgovorno priča o njihovem materialnem položaju.. Dva dni po izvedenem referendumu pa smo dobili s strani strokovne službe ISS dopis z naslednjo vsebino: Obveščamo vas, da nam je po večkratnih intervencijah uspelo zagotoviti realizacijo posebnega nakazila sredstev v letošniem 23 letu za sklad skupne porabe, ki bi ga morali oblikovati z zaključ- domov se je znižala stanarina v najstarejših, še neadaptiranih nim računom za preteklo leto. To nakazilo se bo med letom domovih. poračunalo v okviru redno planiranih sredstev za izvedbo dejav- Aktivnosti med študenti so v zadnjem obdobju bistveno nosti v letu 1986. manjše, kot so bile jeseni. Sestanki Delegtitske konference so bili ZKPO smatra, da vsebina tega dopisa ne podaja predlagane večkrat nesklepčni, kar je posledica tega, da je bil del članov rešitve, ker se zagotavlja le sredstva za regres, niso pa kriti tudi delegatske konference izvoljen na vodilne funkcije v predsedstvu ostali skladi. UK ZSMS, delno pa tudi pasivizacije študentov zaradi bližajočih izpitnih rokov na fakultetah. Situacija se bo v maju še poslabšala, III. SODELOVANJE GLEDE UREJANJA RAZMER tako da od srede maja pa do srede oktobra ne moremo računati z VCENTRU • . večjo dejavnostjo študentskih organov samouprave. Sodelovanje glede urejanja razmer v Centru smo uresničili v jy GOSPODARJENJE V PRVEM TROMESEČJU sodelovanju z obstoječimi organi, ki še delujejo na področju TEGA LETA samouprave \n v sodelovanju z IS Sob Vič-Rudnik po vsej proble- matiki, ki je bila obravnavana v predhodnih dveh poročilih, predv- Rezultat poslovanja v I. tromesečju Centra kot celote izkazuje sem pa v iskanju rešitev glede pokrivanja manjkajočih sredstev, 1-086.476,67 din ostanka čistega dohodka. Celotni priho^k do katerih so delavci upravičeni in to do sredstev za stanovanjsko Pokriva ™terialne stroške poslovanja, amortizacijo, druge stro- izgradnjo, ter sredstev skupne porabe. Ta problem smo urejevali ške Poslovanja, obveznosti iz dohodka, izplačane osebne tudi potom pristojnega predstavnika Univerze Edvarda Kardelja dohodke, sklad skupne porabe - stanovanjski del in del rezerv- in ISS. Zelo uspešno smo razreševali probleme z organi Sob Vič- ne9a dela- Glede na nekrite teriatve ob koncu '• tromesečja, lahko ; Rudnik glede pridobivanja dokumentacije za izgradnjo objekta ugotovimo, da bi dosegli tudi začasno formiranje sklada skupne XIII, kakor tudi pri reševanju sistemskih rešitev, ki bi zagotovile Porabe sPlošni del^ v kolikor teriatve 9lede na stanJe 31.12. 1985 ¦ centru normalno poslovanje. ne bi Porasle- Sodelovanje z delegatsko konferenco nam je pripomoglo, da stanie nekaterih terjatev 31. 3. 1986 v primerjavi s stanjem 31. smo uspešno opravili vse priprave za dobro informiranost glede 1^- 1^85 poslovanja in določili planske akte, ter na tej osnovi oblikovali -------------------------------------------------------------------------------------- • cene za to obdobje. Aktivno so delovali in organizirali razprave o ___________________________31.12.1985 31.3.1986 Indeks statutu ter delovali pri izvedbi referenduma za sprejem statuta 1. stanarine študentov 3.493.159,00 6.440.118,00 184,4 Centra. 2. ostale terjatve ^ 1.036.951,60 1.025.909,60 98,9 Delegatska konferenca je tudi predlagala spremembo ključa, 3. študentski servis 370.388,50 359.823,50 97,2 po katerem se izračunava višina stanarine glede na komfort, z ~-----:------------------------------------. „„„ •«_ .„—7^rrr~:—IT^ dosedanjih dveh razredov na tri. Na račun apartmajskega tipa ^_____________________4.900.499,10 7.825.851,10 159,7 zap. št. BESEDILO 1985 l-lll struk. % strukt. % indeks _______________________________________________________________________1986J-III_____________________________________________ . 1. celotni prihodek . 279,327.321,30 100 222,262.403,87 100 79,6 2. porabljena sredstva • > , ¦ ; 271,694.417,50 97,3 163,621.994,20 73,6 60,2 ¦ 3. DOHODEK i ' V' , 7,632.903,80 2,7 58,640.409,67 26,4 768,3 ' 4. Obveznosti iz dohodka '.. ' . 5,745.484,00 2,0 11,826.584,00 5,3 205,8 . 5. Čistidohodek , v 23,357.863,50 '8.4. 46,813.825,67 21,1 200,4 6. Izguba ' . 21,470.443,70 ' 7,7 -STRUKTURA DOHODKA: • : ' • N , ; 1. Obveznosti iz dohodka . ' ..' - ¦• . 5,745.484,00 75,4 11,826.584,00 20t2 205,8 2. Osebni dohodki ' >v '; 23,357.863,50 306,0 43,888.000,00 74,8 187,9 3. Del ČD za stan. zad. . . v;. ' ., .„ , 1,839.349,00 3,1 4. DelŠDzaSSP .'.' : .'.-'': "¦¦;''¦ r . ;' ¦, ¦ ¦ ¦' ¦'¦:., ' "¦¦ ' :-'- ¦ ' :.:'." 5. Del ŠD za rezr. sklad > :' • '-. \. ,'.,,-, 1.086.476,67 1,9 ''',., 6. Del ČD za druge sklade • ' . ' -I 7. IZGUBAIZ ČISTEGA DOHODKA 21,470.443,70 281,4 7,632.903,80 100,0 58,640.409,67 100,0 768,3 OSTALI PODATKI: 1. število delavcev po stanju ¦ 221 211 .-'.-. v . , 85,5 2. število delavcev iz ur ¦ 208,6 195,8 ¦' ' 93fl 3. povpreč. BOD na delavca • : 37.324,80 .'- ' : . 74.716,00 . • 200,2 4. povprečni neto OD na delavca 26.930,00 ¦;" -53.118,00 - " 197,3 .5. povprečni BOD1985 - leto " 57.875 . -. . 74.716 .. 129,1 > 6. povpre6ninetoOD1986-leto 41.613 ...... , 53,118 , 127,6 V celoti gledano lahko ugotovimo, da se finančno stanje v - prihodki iz svobodne menjave Centru izboljšuje, vendar bo potrebno glede na dosežena predvi- Izobraževalna skupnost 77.104.695,00 34,7% dena gibanja stroškov natančno pregledati rezultate poslovanja v - regres za prehrano študentov 9.786.117,00 4,4 ( vseh delovnih enotah Centra, ter pri tem upoštevati dinamiko - lastna realizacija 135.371.591,87 60,9 poslovanja, ki je za vsako enoto specifična. _. 222 ?6? 4OT «7 100^ Sofinanciranje Centra poteka po merilih, ki so bila sprejeta v M '"__________________________^^ja^o-----------uu, preteklem letu in upoštevana v finančnem načrtu. Tako Izobraže- Finančni obseg poslovanja zadovoljuje v delovni enoti dom, saj valna skupnost pokriva Centru: amortizacijo, investicijsko vzdr- je bila zasedenost dvomov v tem obdobju 98,9%. ževanje, dohodek delovni enoti dom in obštudijsko dejavnost. V restavraciji nismo dosegli planiranega števila obrokov niti pri , Poleg tega se nadaljuje regresiranje prehrane študentov iz kosilih niti pri malicah, kar je povezano z rezultatom poslovanja v štipendijskega sklada^za kosila in malice. > tej delovni enoti. Delno je razlog za izpad bife Filozofska fakul- Struktura celotnega prihodka Centra je sledeča: /'.'¦' teta, saj smo pričakovali, da bo začel poslovati že v februarju .24 . •. . . ¦¦¦_ , ¦¦;¦ ¦- .¦.¦'•¦•¦'. " ..¦.¦ • . . 1986. Realizacija kosil glede na plan znaša 89,2% malic pa 93,1%. Ker je dinamika gibanja stroškov živil in pijač izredno velika, je spremljava cen na tem področju osnovni pogoj za pozitivno poslovanje, poleg skrbi za čim ugodnejši nakup osnovnega mate-riala in gospodarne porabe. Ker v I. tromesečju nismo ustvarili željenih rezultatov moramo to popraviti v naslednjem obračun-skem obdobju. Stroške delovne enote servisnih dejavnosti in uprave razdelju-jemo na ostale delovne enote po ključih oz. evidenci opravlje-nega dela. Gibanje stroškov in prihodkov poteka v glavnem v skladu s planom, razen v podenoti servisnih dejavnosti - pral-nici, ker zaradi adaptacije ne moremo normalno poslovati, dolo-čeni fiksni stroški pa nas obremenjujejo. Študentski tabor Ankaran bremenijo sedaj le stroški, saj prične poslovanje šele v juniju, zato je sedaj rezultat negativen. Obštudijska dejavnost izkazuje trenutno pozitiven finančni rezultat, vendar akcije izvedbe programa še tečejo ter še niso obračunane. Poleg tega so prihodki s strani Izobraževalne skup-nosti izkazani v višini 1/12 planiranih prihodkov na mesec, osebni dohodki delavcev, ki delajo v tej delovni enoti v I. tromesečju še niso izplačani v višini celoletne rasti. Zato je v nadaljevanju poslovanja potrebno slediti stroškom in poslovati v okviru razpo-ložljivih sredstev. V letošnjem letu bomo izkazovali še rezultat poslovanja za Študentski servis, saj smo prenesli še 370.388,50 din terjatev, ki jih terjamo preko sodišča. Stroški tožbe so že nastali, prihodke pa bomo pridobili šele z izterjavo. Glede osebnih dohodkov redno ugotavljamo, da so rasli skladno z družbenim dogovorom. Vendar izredna rast osebnih dohodkov gospodarstva že v prvih dveh mesecih letošnjega leta kaže, da se razlika osebnih dohodkov glede na gospodarstvo SRS ponovno povečuje. Prav tako se je povečala razlika osebnih dohodkov glede na podskupino dejavnosti dijaških in študentskih domov, za kar so razpoložljivi primerjalni podatki le za leto 1985. V planu smo za leto 1986 predvidevali 53% rast osebnih dohodkov, v skladu s smernicami resolucije in Izobraževalne skupnosti. Glede naseda-njo situacijo bo potrebno izdelati rebalans in predvsem na Izobra-ževalni skupnosti določiti primeren nivo za nagrajevanje najeno-stavnejšega dela, saj sicer ne bomo mogli vskladiti osebnih dohodkov na primeren nivo v delovnih enotah, katerih dohodek se financira s strani Izobraževalne skupnosti. Ostale enote pa morajo višjo rast osebnih dohodkov od predvidene vkalkulirati v cene. Primerjalni podatki povprečnih osebnih dohodkov: I-II/85 I-III/86 Indeks 1. razporejeni OD vŠC - brutto 37.325,00 74.716,00 - netto 26.930,00 53.118,00 2. osebni dohodki SRS: (podatki I-II/86,1-II/85) - SRS 38.416,00 82.555,00 3. Primerjava OD ŠC s povprečnim OD v SRS: - študentski center 100% 100% - SRS ¦¦' , 142,6% 155,4% - gospodarstvo SRS 141,8% 153,5% 200,2 197,3 214,9 V. URESNIČEVANJE DRUŽBENE PREHRANE Regresiranje prehrane poteka v predvidenih okvirih s tem, da trend števila študentov, ki koristijo regresirane obroke ne raste z željeno hitrostjo. V prvem tromesečju se v poslovanju že odraža predvideni problem počitnic. Zaradi zimskih počitnic (od 15. 1. do 15. 2.) je fizični promet v januarju in februarju dosegel le polovico realiza-cije predhodnih mesecev, kar je nedvomno vplivalo na uspeh delovne enote. Drugi problem, ki jp nastal vtem obdobju je izključno posledica tehnike sprejemanja cen. Zaradi subvencionirane prehrane je bil ŠC pri sprejemanju cene toplih obrokov vezan na potrditev koor-dinacijskega odbora za standard študentov, problem pa je, da se ta organ zelo težko sestane le za preveritev cen ŠC. Praviloma se koordinacijski odbor sestaja v razdobju od enega do dveh mese-cev, kar pri tako skokovitih dvigih cen prehrambenih artiklov povzroča določeno praznino. Izpad dohodka v mesecu marcu nam to tudi dokazuje. Navedena motnja je odpravljena s sklepom koordinacijskega odbora z dne 11. 4.1986, ki glasi: Študentski center v Ljubljani in Mariboru vskladita cene kuhanih obrokov in lahko pred obrav-navo na koordinacijskem odboru uskla|ene cene uveljavita. Poseben problem povzročajo cene malic zaradi zelo visokih kaloričnih normativov. Da zadovoljimo normativom, katere kon-trolira komisija za nadzor količine in kvalitete študentske pre-hrane, moramo malice kuhati s kalorično vrednostjo 4600 KJ, ki mora vsebovati 12% beljakovin, 25-30% maščob in 50-60% oglji-kovih hidratov. Kaj pomenr takšna kalorična sestava malic v materijalnih stroških ni potrebno posebej povdarjati, cene malic pa naj bi bile dostopne študentom. Zimske počitnice so ponovno odprle navidezno rešen problem razdeiilnic na fakultetah. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom v razdelilnicah po uvedbi regresirane prehrane (od 1. 9.1985 dalje) se je v prvem tromesečju 1986 izkazalo. da razdelilnice še vedno niso rentabilne, predvsem zaradi odsotnosti študentov med po-čitnicami. Večina razdelilnic je ob periodičnem obračunu izkazala nega-tivni poslovni rezultat. Izjema so tiste razdelilnice, kjer del stro-škov krijejo fakultete. V letu 1986 ostaja torej še vedno odprto vprašanje rentabilnosti razdelilnic, težko je namreč predvideti ali je dovolj visoka akumu-lativnost razdelilnic med predavanji, da bi le-te zaključile poslovno leto pozitivno. Študentski center si kljub navedenemu problemu prizadeva z organizacijo novih delilnic hrane nuditi prehrano vsem študen-tom. V aprilu je organizirano obratovanje razdelilnice na Filozof-ski fakulteti, tako da sedaj ostaja zelo malo fakultet, ki nimajo v bližini razdeljevalnice hrane za študente. V tem tromesečju smo pripravili povprečno dnevno 803 malic in 1163 kosil. Če obroke seštejemo je to le 46,8% izkoristek kuhinje glede na dnevno kapaciteto 4200 obrokov. Siaba izkoriščenost kapacitet je vzrok predimenzioniranosti kuhinje glede nato ker so ob ustanovitvi Centra predvideli, da bo Center nudil študentom ne samo prenočišče, temveč celodnevno oskrbo z obroki hrane. To bi tudi pogojevalo 100% zasedenost kapacitet. Res pa je, da smo z nOvim načinom izgradnje domov omogočili študentom, da si hrano pripravljajo sami, saj ima vsak objekt zgrajeno čajno kuhinjo. VI. DELOVANJE NA PODROČJU INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRZEVANJA V obdobju začasnega ukrepa družbenega varstva v Študent-skem centru Ljubljana so pospešeno potekala dela na investici-jah ter investicijskem vzdrževanju objektov študentskega stan-darda. a) Nove investicije Glede na to, da smo investicijsko dejavnost podrobneje opisali že v predhodnih poročilih, podajamo podatke o investicijah v tem obdobju. Na podlagi dodatnega sklepa skupščine IS Slovenije o pro-gramu gradenj študentskih domov smo 21. 1. 1986 pričeli graditi zadnji študentski dom v obdobju 1981-1985. Pričetek gradnje so ovirale velike težave pri pridobivanju ustrezne lokacije. Študent-ski dom ŠD XIII bo imel 192 ležišč, zgrajen bo do 31. 8. 1986, vrednost investicijskih del je 331.290.000 din. b) Adaptacije Pri gradnji doma ŠD-XIII so prihranjena sredstva s katerimi bomo izvedli adaptacijska dela v starem študentskem domu na Gerbičevi 59. Dela bodo obsegala obnovo kotlovnice na zemelj-ski plin, zamenjavo opreme, delno obnovo instalacij in razna obrtniška dela. Predračunska vrednost vseh del je 65.154.546 din. c) Obnovitvena deta v pralnici V pralnici je v teku izvedba novih prezračevalnih in klimatskih naprav, obnova hidroizolacije na strehi, obrtniška dela in zame- ¦¦•-¦¦•¦¦.. ' ¦ . \' 25 njava dveh pralnih strojev. Vrednost del je: gradbeno, obrtniška in inštalacijska dela 12.632.410,00 oprema-stroji 12.645.454,00 Po končani kurilni sezoni se bodo pričela dela pri adaptaciji celotne toplotne postaje v domu llirska 2. Vrednost investicijskih del s projekti znaša 11.926.963,00 din. Dela bodo končana do pričetka nove kurilne sezone. V domovih, ki imajo daljinsko ogrevanje preko komunalne energetike smo vgradili toplotne števce. Investicijska vrednost deljebila 1.884.036 din. Na obstoječih stolpičih v študentskem naselju smo predvideli nadgradnjo novih streh dvokapnic, zaradi dotrajanosti obstoječih ravnih streh. Izdelani so načrti, poteka zbiranje ponudb izva-jalcev. Za navedena investicijska dela so zagotovljena investicijska sredstva iz prihrankov gradnje študentskega doma ŠD - XIII s soglasjem Izobraževalne skupnosti Slovenije na program, ki smo ga sprejeli: - adaptacijadomaGerbičeva59 y 65.154.546,00 - gradnja novih streh dvokapnic v ' -, domovih Vll-X , 23.790.000,00 - zamenjava pralnih strojev 12.645.454,00 - vgraditev kalorimetrov v toplotne post. 9.000.000,00 - ureditev prezračevahja v pralnici , 23.472.613,00 - obnova toplotne postaje v llirski 2 18.000.000,00 - postavitev parnega kotla - dodatna dela vkotlarni 10.777.278,00 - stroški inženiringa in projektov 4.960.109,00 Skupaj: 168.000.000.00 V aprilu mesecu so bile sklenjene pogodbe za izvajanje del po tem programu v višini 49.864..141 din, na računu v LB je še 118.135.869,00 din. Iz sredstev amortizacije je bilo za investicije porabljenih do 31. 3. 1986 1.242.130,00 din. d) Investicijsko vzdrževanje V tem obdobju so se izvajala dela investicijskega vzdrževanja po planu v letu 1986. Ta dela so obsegala do 31. 3. 1986: - popravilo strojev in naprav 1.222.448,00 - popravilo instalacij centr. ogr. in vode 1.203.935,00 - vzdrževanje nasadov in zemljišč 458.700,00 - talne obloge 83.950,00 skupaj: 2.969.033,00 VII. ZASEDENOST OOMOV Do 31. aprila 1986 je bilo sprejeto na obeh komisijah 6.492 študentov, od katerih se je do danes vselilo v Študentski center 2.010 novincev ter je podaljšalo svoje bivanje 4276 starih študen-tov. Od celotne kapacitete Študentskega cenhfc 5600 postelj še. prehodno zaseda 346 starih študentov, ki niso izpolnili pogojev za nadaljnje bivanje in pri tem je še nezasedenih 102 mest. Nezasedena mesta so se v tem trenutku pojavila zaradi tega, ker je nekaj absolventov že zapustilo Študentski center. Že pred tem smo ob predvidevanju, da se bodo pojavila prosta mesta v začetku januarja, pripravili in objavili na fakultetah ponovni razpis. št. ležišč zasedenost prosto ŠN Rožna dolina domovi Gerbičeva Akademski kolegij Dom llirska . .". Oomovi Bežigrad ,dom VŠZD ¦ dom FSPN skupaj 5600 5498 102 VIII. OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI Interesne dejavnosti študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so se v zadnjih letih močno razvijale in okrepile z nekaterimi novimi dejavnostmi, ki jih dosedanja organizacija ni poznala, saj je edina profesionalna služba, ki se s to dejavnostjo ukvarja Obštudijska dejavnost Študentskega centra, vendar pa v svoj program vključuje le študente-stanovalce ŠC. Želja Univerze in študentov je, da se čim več študentov vključuje v interesne dejavnosti, za to še vedno poteka razgovor med Univerzo E. Kardelja, UK ZSMS in DE obštudijskih dejavnosti ŠC o združeva-nju interesnih dejavnosti v organiziran Center študentskih inte-resnih dejavnosti z ustrezno profesionalno strokovno službo. Tako organizirani ne bi podvajali dejavnosti in bi se lažje dogovarjali za sredstva, ki so potrebna za izvajanje interesnih dejavnosti. Center študentskih interesnih dejavnosti bi s svojo profesionalno strokovno službo zagotavljal ustrezne prostorske kapacitete za razne oblike dejavnosti. Skrbel bi tudi za usklajeva-nje programov interesnih dejavnosti in izvajanje sklepov orga-nov, ki bi odločali o programih in višini sredstev. Povezoval bi programe na način, ki bi širil krog aktivnih udeležencev interes-nih dejavnosti ter onemogočil podvajanje programov in s tem stroškov. Tako organizirane interesne dejavnosti študentov bi omogo-čale javno predstavitev dosežkov študentov, jih povezale v mest-nem in slovenskem prostoru in tudi animirale deajvnike izven Univerze za vključevanje v njihovo dejavnost. Zelo pomemben vidik organiziranosti Centra interesnih dejav-nosti je tudi enoten prostor in program za svobodno menjavo dela posameznih izvajalcev. Stališča o enotnem Centru interesnih dejavnosti študentov so vsebinsko zelo usklajena in enotna, vendar pa se še vedno išče organizacijsko - operativna oblika te strokovne službe. IX. ZAKLJUČKI, PREOLOGI To poročilo o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva kaže, da moramo v prihodnjem obdobju uresničiti še naslednje naloge: 1. \z poročila je razvidno, da ni uspel referendum pri delavcih Centra, zaradi tega predlagamo, da skupščina Sob Vič Rudnik podaljša ukrep družbenega varstva, da v zakonskem roku pripra-vimo in izvedemo med delavci ponovni referendum, izvedemo volitve v samoupravne organe in pripravimo razpis za imenovanje I. P. O. 2. z ozirom na rast energije ponovno preveriti in pregledati materialne stroške bivanja za šiudente, ter v skladu s planskimi določili po potrebi in po dogovoru s SEK, UEK, popraviti cene. 3. vsklajeno s planskimi usmeritvami oz. letnim planom preve-riti z ISS sofinanciranje glede na ugotovljeno pokrivanje rasti cen za leto 1986, 4. v prvem tromesečju tega leta ni obrat družbene prehrane ustvaril predvidenih razponov med nabavnimi in prodajno ceno, zato se je pojavil izpad dohodka, ki ga moramo nadomestiti s stalnim spremljanjem cen in kontrolo kalkulacij glede določanja planske cene, 5. zaradi zavlačevanja dobave oz. nadomeščanja dotrajanih delov urediti vse potrebno, da se adaptacija pralnice zaključi in s tem zniža stroške pranja perila, ker del pranja opravljamo pri drugih podjetjih, 6. usposobiti in urediti vse potrebno, da se pravočasno prične poslovanje ŠTA ob začetku letne turistične sezone, 7. ostale dejavnosti, ki jih opravlja DE obštudijska dejavnost, programsko ukviriti v razpoložljiva dodeljena sredstva, 8. ker znašajo materialni stroški poslovanja ŠC 73,6% celotne realizacije bomo k racionaliziranjem in opozarjanjem vplivali na možnosti zniževanja potrošnje energije in materiala, .-.¦ ' 9. ker sedanji pozitivni pravni predpisi in tudi samoupravni akti ŠC ne razrešujejo sistema financiranja in ekonomske situacije centra, predlagamo naslednje sistemske rešitve, ki naj se uresni-čijo v ustanovnem aktu oz. s samoupravnim sporazumom glede sofinanciranja Študentskega centra, te rešitve naj bi urejevale: r - ustvarjanje prihodka in dohodka, - urejevanje skupnega rizika, - , - pokrivanje izgub. Ureditev teh zadev naj bi vsebinsko reševali po naslednjih principih I.Ustvarjanjeinpridobivanjedohodka: ' a) Center pridobiva celotni prihodek s: - s prodajo svojih storitev študentom visokošolskih OZD - s prodajo svojih storitev drugim v cilju popolnejšega izko-ristka zmogljivosti, - s svobodno menjavo dela, - z regresi ali dotacijami za določene namene (po zakonu ali -samoupravnih sporazumih) - z udeležbo na podlagi združevanja dela in sredstev - z drugimi prihodki, ki se po zakonu o ugotavljanju in razpo-rejanju celotnega prihodka in dohodka vštevajo v celotni pri-hodek. b) Celotni prihodek razporejajo delavci na: . _ - materialne in druge poslovne stroške - amortizacijo - dohodek c) Celotni prihodek, ki ga Center pridobiva iz svobodne menjave dela na podlagi sprejetih meril in normativov ovrednote-nih v srednjeročnih in letnih planskih dokumentih. d) Ustvarjeni celotni prihodek mora Centru zagotavljati poslo-vanje po principu enostavne reprodukcije. Razširjena reproduk-cija je skrb ustanovitelja in širše družbene skupnosti. e) Dohodek, ki ga delavci ustvarijo z višjo storilnostjo in pove-čanim fizičnim obsegom prodanih storitev lahko razdelijo za razvoj materialne osnove dela in stimulacije po določilih samou-pravnih aktov. ¦ ¦ , ' 2. Zagotavljanje redne likvidnosti Redno likvidnost Center zagotavlja s tekočim plačevanjem storitev uporabnikom in s plačevanjem akontacije za sofinancira-nje Centra po merilih Izobraževalne skupnosti. 3. Skupni riziko a) Izpad celotnega prihodka na osnovi sprejetih pianskih aktov predstavlja v Centru: - nepravočasen sprejem ali določitev cen, •' - nepravočasno plačevanje materialnih stroškov bivanja in storitev, - nepravočasno koordiniranje ekonomskih cen in pogojev gospodarjenja s strani ustanoviteljev in ostalih pristojnih inšti-tucij, - odklanjanje plačevanja storitev centru s strani študentov. b) Izpad celotnega prihodka pod a) pokriva Centru na predlog sveta Centra in ustanovitelja po izdelani analizi nastanka izpada prihodka, povzročitelj izpada, ustanovitelj oz. ISS. II. Pokrivanje izgube ¦ če Center na podlagi periodičnega obračuna izkaže izgubo bo izdelal predsanacijski program v katerem ugotovi vzroke izgube in predlaga ukrepe za odpravo motenj v poslovanju. Če z ukrepi o odpravi motenj med letom izkaže izgubo tudi v zaključnem računu izdela v predpisanem roku sanacijski načrt v skladu z zakonom, v katerem predvidi ukrepe za odpravo motenj tn izdela finančno konstrukcijo za pokrivanje izgube. . • ¦ ¦ ČlaniZKPO • . . . Lojze Jamnik I. r. ' • - Smajič Nijaz I. r. Jeranko Benedikt I. r. ' ' Prelog Jože I. r. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Aikerčeva 9, Ljubljana POSLOVODNEMU ORGANU ZADEVA: NAKAZILO SREDSTEV ZA SKLAD SKUPNE PORABE Obveščamo vas, da nam je po večkratnih intervencijah uspelo zagotoviti realizacijo posebnega nakazila sredstev v letošnjem letu za sklad skupne porabe, ki bi ga morali oblikovati z zaključ-nim računom za preteklo leto. To nakazilo se bo med letom poračunalo v okviru redno planiranih sredstev za izvedbo dejav-nosti v letu 1986. študentski center v Ljubljani p. o. Cesta 27. aprila 31 Volilna komisija ZAPISNIK volilne komisije Študentskega centra v Ljubljani, Cesta 27. aprila 31 o izidu glasovanja za sprejem Statuta Študentskega centra v Ljubljani. Na sestanku so bili navzoči vsi člani volilne komisije (po imen-sko so navedeni člani na koncu zapisnika kot podpisnika). Volilna komisija ugotavlja, da je glasovanje za sprejem statuta Študentskega centra bilo opravljeno v delovni organizaciji dne 23. 4. 1986 v vseh domovih. Pri pregledu volilnih spisov je volilna komisija ugotovila volilne izide po poročilih volilnih odborov iz volišč in na podlagi glasov-nic oddanih po pošti kar vse je priloga tega zapisnika. Na podlagi tega volilna komisija ugotavlja naslednji volilni izid: Študentje: a) vpisanih v volilni imenik 5536 b) naknadno vpisanih 44 c) glasovalo skupaj 4487 Oelavci: a) vpisanih v volilni imenik 211 b) naknadno vpisanih - c) glasovalo skupaj 186 ¦ - I. Študentje: Od skupnega števila volilnih upravičencev je: - ZA Statuta ŠC glasovalo 3641 volilcev ali 65,77%. - PROTI Statutu ŠC je glasovalo 563 volilcev ali 10,17% - neveljavnih je bilo 131 glasovnic ali 2,36%. II. Delavci: Od skupnega števila volilnih upravičencev je: - ZA Statut ŠC glasovalo 83 volilcev ali 39%. - PROTI Statutu PC je glasovalo 99 volilcev ali 47%. - neveljavnih je bilo 4 glasovnice ali 2%. "* - glasovalo po pošti - delavcev ali -%. Volilna komisija soglasno ugotavlja, da so bile volitve izvedene zakonito, ter z objavo tega poročila razglaša volilne rezultate. Študentski center v Ljubljani 7 Delegatska konferenca ' . Stališča DK glede delovanja ZKPO Mnenje DK, ki je bilo oblikovano tudi na seji Delegatske konfe-rence, dne 14. 5. 1986 se nanaša predvsem na sledeče slabosti: - neupoštevanje in nesodelovanje ZKPO s študenti pri načrto-vanju in odločanju. Pri tem smo tudf izrekli nezaupnico našemu predstavniku Benediku Jeranku, ki ni izvrševal svoje osnovne naloge t. j. povezovanje med študenti in ZKPO ter obratno. - organizacija turistične dejavnosti v poletnih počitnicah, ki je potekala brez vednosti študentov, - neutemeljen posek topolov, 27 - slabo delovanje disciplinske komisije, ki se odraža v nered-nem dežuranjem in s tem ustvarjanju anarhističnega stanja in večanju materialne škode, - neurejeno organiziranje in planiranje prehrane v ŠC. V enem letu se ni izboljšala niti organizacija niti kvaliteta prehrane. Pripombe na poročilo ZKPO za čas do 30. 4. 1986: - pretirano poudarjanje razloga, navedenega pod točko 1. v poglavju II. Urejanje normativne dejavnosti, - absurdno podajanje nekaterih razlogov za nerentabilnost razdelilnic - v pogiavju V. Uresničevanje družbene prehrane. Menimo tudi, da smo bili enostransko informirani o pogojih in razlogih za podaljšanje ukrepa družbenega varstva in podpiramo razrešitev ZKPO. . _ ? ¦.'¦¦¦'¦¦ Predsednica DK ,¦•¦-.>¦•'• ¦ '-' ''¦'' ••-¦''. .¦¦¦¦¦•¦'¦¦¦¦•'¦ Helena Vovk Zveza socialistične mladine Slovenije : : . , UNIVERZITETNA KONFERENCA LJUBUANA 61000LJUBLJANA, Kersnikova4 / IzvršnisvetOBČINAVIČ . 61000 LJUBLJANA, Trg MDB 7 Zadeva: Stališče UK ZSMS Ljubljana do morebitnega ponovnega izreka ukrepa družbenega varstva v SC Ljubljana Kljub temu, da s tem, ko ni bil sprejet predlagani statut ŠC še vedno ostaja osnovni vzrok za uvedbo ukrepa družbenega var-stva, predlagamo, da se ukrep ne ponovi. Enotni smo, da bi bil lahko edini motiv le izboljšanje poslovanja ŠC, za kar pa ni nujno potreben takšen ukrep. Paradoksno je tudi v imenu samoupravljanja ukinjati samoupravljanje, kar je bila celotna praksa. Popolnoma podplramo oceno Delegatske konference in pred-lagamo imenovanje vršilca dolžnosti individualnega poslovod-nega organa s tem, da sedanji ZKPO sprejme vse potrebne ukrepe za normalno poslovanje ŠC do konstituiranja Sveta -centra. Predsednik UK ZSMS "- •¦/¦'¦'¦¦ • ;'. • Boris Radosavljevič 1. r. Predlog sklepov izvršnega sveta Ob obravnavi poročila ZKPO Študentski center je izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik na sovji 4. seji dne 21/5-1986 sprejel naslednje sklepe in ugotovitve: I. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da poročilo ZKPO Štu-dentski center Ljubljana - kot predlagatelja - uvrsti na dnevni red za obravnavo in sprejem, pri čemer predlaga, da se skupščina občine seznani s stališči UK ZSMS do tega poročila. . * Izvršni svet na podlagi stanja, ki je opisano v poročilu, predlaga skupščini občine v sprejem naslednje sklepe in ugotovitve: a) Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 632. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76, 57/83), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80), 78. in 166. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 13/86) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ..............sprejela »¦¦ ¦ ' ; ' /. ;'•¦ ¦' '¦'¦•¦.-. ..¦:'.¦•' SKLEP o prenehaniu začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Studentski center Ljubljana p. o. Ljubljana, Cesta 27. aprila 31 , 1. Začasni ukrepi v DO Študentski center Ljubljana, p. o. Ljub-Ijana, Cesta 27. aprila 31, prenehajo. 2. Razreši se kolektivni začasni organ družbenega varstva v se-stavi: 1. predsednik: Lojze Jamnik, višji upravni delavec, upokojenec 2. član: Jože Prelog, dipl. ing., pedagog, direktor Doma sred-njih šol Ljubljafia 3. član: Nijaz Smajič, dipl. pravnik, saniostojni pravnik v TTG Ljubljana 4. član: Jeranko Benedikt, študent, ^tanujoč Senovica 1/a, Šmarje pri Jelšah . . ¦ '••/¦¦¦"¦. »¦¦•¦v ¦; . V -; ' ¦" ¦'• .¦•"¦¦ Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbe-nega varstva in pooblastilo ZKPO iz sodnega registra. Ta sklep začne veljati dne 10/7-1986 in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. , b) Na podlagi 629. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76 in 57/83) in 78. in 166. eiena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, družbenopo- litičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne.............. sprejela naslednje UGOTOVITVEIN SKLEPE I. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik po temeljiti razpravi na podlagi poročila ZKPO Študentskega centra z dne 30/4-1986 ugotavlja, da v celovni organizaciji Študentski center Ljubljana, še vedno obstojajo motnje v samoupravnih odnosih po 5. točki 619. člena zakona o združenem delu in sicer iz razloga, ker niso sprejete spremembe in dopolnitve statuta Študentskega centra. Veljavni statut ni usklajen s pozitivno zakonodajo, predvsem z zakonom o usmerjenem izobraževanju in precizno ne razmejuje pristojnosti med samoupravnimi organi, individualnim poslovod-nim organom, družbenopolitičnimi organizacijami in delavci s ?osebnimi pooblastili in odgovornostmi. K veljavnemu statutu Studentskega centra tudi ni podano soglasje skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, skladno s 155. členom zakona o usmerje-nem izobraževanju. Po določilih 231. člena zakona o usmerjenem izobraževanju bi moral biti statut Študentskega centra vsklajen z določbami tega zakona najkasneje v 1 letu od dneva njegove uveljavitve. II. Nadalje skupščina občine ugotavlja, da glede na obseg in naravo še ne odpravljenih motenj v samoupravnih odnosih ni potrebno sprejeti novih ukrepov družbenega varstva ter da jih je upoštevajoč stališče UK ZSMS Ljubljana z dne 21/5-1986 možno odpraviti po samoupravni poti. III. V skladu z določbo 629. člena zakona o združenem delu skupščine občine določa 6-mesečni rok za odpravo motenj v samoupravnih odnosih s tem, da je poslovodni organ, Svet Štu-dentskega centra, v katerem soodločajo delegati družbene skup-nosti z delegati delavcev Študentskega centra in študentov, štu-dentje ter delavci Študentskega centra dolžan: 1. organizirati oz. izpeljati postopek za sprejem statuta Štu-dentskega centra s strani delavcev Študentskega centra Ljub-Ijana in ga predložiti skupščini občine v soglasje. Rok: pričeti takoj in zaključiti do 30/9-1986. 2. pripraviti in po predpisanem postopku sprejeti spremembe in dopolnitve drugih samoupravnih splošnih aktov Študentskega centra, tako da se uskladijo z določili novega statuta ter pozitivno zakonodajo. Rok: 31/12-1986. 3. izpeljati postopek izvolitev delegatov v svet Študentskega centra oz. imenovauje članov v druge samoupravne oz. izvršilne organe Študentskega centra skladno z opredelitvami novega statuta. Rok: takoj po sprejemu novega statuta, najkasneje pa do 31/12-1986. 4. zagotoviti pravočasen razpis IPO in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. ROk: takoj po sprejemu statuta. 5. določiti srednjeročni razvojni program DO ter pri tem opre-deliti ukrepe za polno zasedenost Študentskega centra z oprav-Ijanjem gostinsko-turistične dejavnosti kot Itransko dejavnostjo, predvsem v času, ko ne obstaja potreba študentov po bivanju v Študentskem centru, kar bo zagotavljalo poleg ostalih že spreje-tih urepov nadaljnje nemoteno poslovanje Študentskega centra. Rok: 31/12-1986. 6. Preveriti kvaliteto ter razrešiti problem družbene prehrane v Študentškem centru zaradi nezadostnega koriščenja razpoložlji-vih kapacitet v Študentskem centru in večjih storškov dislocira-nih razdelilnic prehrane po visokošolskih DO. Rok: 31/12-1986. 7. vzpostaviti redno dežuranje in spoštovanje domskega reda ter delovanje disciplinske komisije. Rok: takoj - stalna naloga. 8. zagotoviti, da se za odločanje v primeru neskladja določil samoupravnih splošnih aktov Študentskega centra z zakonskimi določili kot podlaga uporabljajo zakonska določila. Stalna na-loga. 9. sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet ter ustanovitelje Študentskega centra o svojih ugotovitvah in rezulta-tih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih najmanj trome-sečno pa tudi posredovati pisno poročilo skupščini občine o uresničevanju začasnih ukrepov. IV. Skupščina občine zadolžuje komite za družbene dejavno-sti, da posebej spremlja poslovanje in odpravo motenj v DO Študentski center iz 1. točke tega sklepa ter da zagotovi pregled in oceno iz vsebine samoupravnih splošnih aktov, ki jih bodo v DO Študentski center oblikovali oz. dopolnjevali. V. Skupščina občine zadolžuje izvršni svet, da spremlja vse aktivnosti poslovodnega organa in samoupravnih organov v DO Študentski center pri odpravljanju nepravilnosti in nezakonitosti ter v primeru odstopanja od vsebine ureditvenega sklepa pred-laga zboru združenega dela uvedbo ukrepa družbenega varstva. VI. Skupščina občine zadolžuje DO Študentski center, da jo tekoče obveščao vsebini in načinu uresničevanja nalog po spre-jetih sklepih. / - ¦¦¦,.. ¦=•¦->.¦¦¦-';'-•¦¦¦ ¦¦¦¦•¦¦¦¦•• Izvršni svet ob obravnavi poročila in stališč UK ZSMS sprejema še naslednje sklepe: - ZKPO mora do izteka ukrepa družbenega varstva zagotoviti izvedbo postopka za imenovanje v. d. IPO Študentskega centra in sprejeti vse ustrezne sklepe v skladu s svojimi pristojnostmi, ki bodo zagotavljali normalno poslovanje centra v prihodnjem obdobju, predvsem na področju cen in vse potrebno, kar je treba storiti za večje uveljavljanje discipline in upoštevanje reda v študentskih domovih, - člane ZKPO Študentski center se poziva, da tudi po izteku dolžnosti pomagajo pri vpeljavi novega v. d., da bo prehod lahko normalno potekal. IZVRŠNI SVET