25, St« 5« leto* Poštnina pavšaiirana. Današnja številka velja K 3'—
V LfuMjani, torek 31. Januarja 1922.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 48 K. Letno 576 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 Ič Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Vseuč,
eliški
Obvezuj ,
***. SS:
M
knj>žnicj
v Lj
Uredništvo:
U/olfova ulica 1/1. Telefon 360,
1 lorava:
Telefon 44.
'Jani.
vračajo ' ožiti znamko /or.
. iri.*i»'&aa.aaa
Is naredite sk&ssssčina.
ODBOR ZA UPRAVNO RAZDELITEV DRŽAVE VRNIL SVOJ MANDAT. ZAČASNI TRGOVINSKI DOGOVOR Z AVSTRIJO PODALJŠAN DO 30. JUN. VLADNI PREDLOG NOVE TRGOV. POGODBE Z AVSTRIJO SPREJET. DRŽAVNI URADNIK IZVOLJEN ZA NAR. POSL. ZGUBI SVOJE URADNIŠKE
PRAVICE V TREH DNEH.
Beograd, 30. jan. Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob šestnajstih. — Odbor za upravno razdelitev države vrača svoj mandat narodni skupščini, ker je njegova naloga preobsežna in je ne more končati v določenem roku, ki je tako kratek. Poleg tega je bila vladna kriza in mnogo praznikov. Predsednik sporoča, da bo poročilo tega odbora odstopil zakonodajnemu odboru s Prošnjo, naj ga kolikor mogoče kmalu reši. — Nato pride na vrsto Interpelacija poslanca Divca, ki želi Vedeti, kaj je z delovanjem komisij sa državne domene Belje in Topči-der. Sprejet je predlog predsednika dr. Ribarja, da imata obe komisiji končati svoje delo do 10. februarja.
Nato vpraša poslanec Milan Pri-nlčevič, koliko je bilo doslej naseljenih kmetov iz Srbije. Minister za agrarno reformo Miletič odgovarja, da je bilo naseljenih 660 družin v Južni Srbiji, 50 v raznih krajih Vojvodine in okrog 200 v Osjeku. Letos se bo nadaljevalo z naseljevanjem. — Poslanec Uroš Stajič (zem-Uoradnik) vpraša ministra za prosveto glede nameščanja učiteljic, ki 8o končale gospodinjske šole na Češkem in v Sloveniji. Minister za prosveto Pribičevič odgovarja, da So učiteljice končale šole samo ob svoji plači in dodatkih brez vsake druge pripomoči. 20 teh učiteljic je končalo šolo na Češkem, 8 pa v Sloveniji. Od teh je samo 6 nameščenih in sicer 5 na državnih' in ena na zasebni gospodinjski šoli; od ostalih je 7 začasno nameščenih v ministrstvu za prosveto, ena pa v ministrstvu ver, pet je nameščenih na osnovnih šolah, ena je upokojena zaradi slabega zdravja. — Na vprašanje poslanca Sahiba Korkuta o nizkem obdavčenju nekega prvovrstnega hotela v Sarajevu, odgovarja finančni minister dr. Ičuma-
nudi, da je uvedel preiskavo o tej zadevi. — Zbornica preide nato na dnevni red, to je glasovanje o poročilu odbora devetorice za pregledovanje trgovinskih pogodb. Glasuje se o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo. Za predlog je oddanih 120, proti pa 35 glasov. Nato se razpravlja podrobno o tem predmetu. Vsi členi so bili sprejeti z dodatki odbora. Trgovinski dogovor z Avstrijo se podaljša do 30. junija 1922. Minister za trgovino si pridržuje pravice trimesečne odpovedi tega dogovora. Nato se glasuje o predlogu v celoti. Oddanih je bilo za predlog 122, proti pa 35 glasov. — Verifikacijski odbor poroča nato o pismu finančnega ministra o tem, ali izgube državni uradniki, ki so izvoljeni za narodne poslance, svoje mesto s trenutkom, ko so izjavili, da sprejmejo mandat, ali pa takrat, ko so umirovljeni, ali pa ko je sprejeta njihova ostavka na državno službo. Odbor sodi, da izgube vsi uradniki, ki so sprejeli pcslani-ški mandat, svoje uradniško mesto v treh dneh po verifikaciji mandata. Poslanec Nikola Uzumovič (radikalec) smatra, da verifikacijski odbor ne more reševati tega vprašanja, ampak narodna skupščina. Po daljši debati pojasni finančni minister drugič to vprašanje in pravi, da izgube po volilnem zakonu državni uradniki, ki so izvoljeni za narodne poslance, svoje uradniške pravice tekom treh dni p oizvolitvi po zakonu o uradnikih pa šele takrat, ko izide ukaz o njihovem umirovljenju. Zaradi tega vprašanja naj skupščina reši to vprašanje. Nato se preide na glasovanje in je bilo sprejeto stališče verifikacijskega odbora z večino glasov. — Seja je bila zaključena ob 19.20. — Prihodnja seja bo jutri ob šestnajstih. — Dnevni red: Trgovinska pogodba med .Jugoslavijo in Nemčijo.
PODATKI FIN. MINISTRA O 7 % POSOJILU.
B;ogiad, 29. jan. Finančni minister ur. kumanudi je v narodni skupščini na interpelacijo posl. Uroša Sta-jiča 111 \ opsiava Laziča odgovoril, da po podatkih bančnega sindikata znaša skupni znesek 7% posojila 338 milijonov dinarjev, da pa še niso prišli vsi seznami od vpisov v Ameriki, da se to posojilo troš> samo za predvidena investicijska dela in da so ti troski pod kontrolo parlamentarnega odbora.
NOVI KRALJEVSKI DVOR.
Eeograd, 30. jan. (Izv.) Ministrski svet je vetrna! za dovršenje novega kraljevskega dvora 3 milijone dinarjev. i
Hiapd duha.
Pasivna razisSensa »a naših železnlsah.
KONFERENCA KOALIRANI11 ŽELEZNIČARJEV JE PROGLASILA PASIVNO
Rezistenco, železniški nameščenci so so do 109 % slabše plačani
KOT PRIV. NAMEŠČENCI ISTIH KATEGORIJ. APEL ŽELEZNIČARJEV NA
ČASOPISJE.
Zagreb, 30. jan. (Izv.) Včeraj predpoldne se je vršila tukaj seja železni-tarjev vseh krajev naše države. Konferenca je bila zelo številno obiskana. Razven delegatov iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane so dospeli zastopniki iz vseh prometnih centrov države. Tako so iz Slovenije poslali svoje delegate Zidanmost, Radeče, Maribor, Kamnik, Ptuj, Kočevje, Dravograd, Bled, Celje, Litija in še mnogo drugih. Razven železničarskih^ zastopnikov sta se konference udeležila tudi dva narodna poslanca in sicer Kopač in Gostinčar. Na seji so nastopili za-jedno socijalisti in nacionalistične organizacije; bili so tam delavci, nameščenci in uradniki vseh strank in kategorij na železnici. Konference so se udeležili tudi nekateri poštni nameščenci, ki so se izjavili solidarnim z železničarji in obljubili svoje vsestransko pomoč v boju železničarjev za njihove pravice in to tembolj, ker je pričakovati v najkrajšem času tudi pokret med poštnimi nastavljenci. Predsednikom konference je bil izbran Lukič, ki je otvoril zborovanje. Nato so sledili mnogobrojni govorniki kot:	Balkas,
Kopač, Gostinčar, Žorž, Korošec, Kre-kič in drugi. Vsi govorniki so nagla-
šali upravičenost in poštenost boja, ki ga vodijo železničarji že tako dolgo za izboljšanje svojega položaja in katerega bodo-vkljub vsemu omaloževanju in direktnemu zapostavljanju svojih zahtev končali v svoj prilog. Do takrat pa naj vlada ne zvrača krivde na vedno naraščajočem zastoju v prometu na železničarje, marveč naj jo pripiše na račun onih, ki jim je življenski položaj železničarjev deveta briga. Znano je, da so železniški uslužbenci sedaj za 50 do xoo% slabše plačani kot poljubni privatni nastavljenci istih kategorij. Končno so govorniki pozvali udeležence,	da naj izjavijo	za sledeče
resolucije:	1.	Dela naj se	po'fizični
zmožnosti	in po strogo	zakonskih
predpisih.	(To pomeni pasivno rezi-
stenco. Op. uredn.) 2. Nikdo naj se ne pusti zapeljati od provokaterjev. 3-Vsi železnični nastavljenci naj se zložno organizirajo in naj nastopajo vedno in povsod solidarno. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj se široka javnost informira ne samo potom stanovskih glasil, marveč tudi od strani drugih pravicoljubnih časopisov o pravih vzrokih škandaloznega stanja našega prometa in o življenskih razmerah prometnih nastavljencev.
Nadallevanl®	pres-ii	©siasta*
llencem vid®vdanskes8 atentata-
Beograd, 30. jan. (Izv.) Danes predpoldne se je nadaljevala razprava proti soudeležbe' na vidovdanskem atentatu obtoženim komunistom. Kot prvi je bil zaslišan profesor Trcbiujac. On trdi, da ni stal v nikakl zvezi z atentatorji, da Ste-Jiča do atentata niti poznal ni in da je za atentat zvedel šele, ko je bil Že dovršen. Nadalje pravi, da ni bil v nobeni protizakoniti komunistični organizaciji. Nato je razlagal svoje komunistične nazore in delovanje komunistične stranke v naši državi. Po prečitanju nekaterih aktov je bil
nato kot drugi obtoženec zaslišan Kovačec, ki tudi trdi, da ni stal v nikaki zvezi z atentatorji. Tudi za ime Stejič pravi, da je zvedel šele po atentatu. Nato poroča o strujah v delavskem domu v Novem Sadu in pravi, da je bil Vlada Markovič vodja umerjenejše struje, dočim je Kovačevič zastopal radikalno partijo v stranki. Za njim je bilo zaslišanih še 6 obtožencev, ki so vsi zanikali sodelovanje pri atentatu ter svoje izpovedbe pri prvem zaslišanju motivirali le kot izsiljene. Razprava se je nato končala ob 12. uri.
ČRNOGORSKI MINISTER PLAMENAC OBTOŽEN VELEIZDAJE.,
Beograd, 30. jan. (Izv.) Na včerajšnji seji Ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se bivši črnogorski minister Plamenac in drugovi radi veleizdaje obtežijo in, ako sami ne pridejo pred sodišče, obsodijo in contumaciarn.
KAKO SE PRI NAS UDUSI STRAJKE?
Beograd, 30. jan. (Izv.) V Novern-sadu je' stopilo v štrajk 40 železniških de’avccv, da si izboljšajo materijelno stanje. Bili so v teku 24 ur na osnovi člena 10 zakona o zaščiti države predam sodišču. S tem je bil štrajk udu-šen.	'
ANGLEŽI SE ZANIMAJO ZA HRVATSKO-SRBSKI SPOR.1 Zagreb, 30. jan. (Izv.) V Zagreb je prišel te dni poseben izvestitelj angleškega lista »Morning Post« z nalogo, da prouči takozvano »hrvatsko vprašanje«.
. GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA POTU SKOZI JUGOSLAVIJO.
Beograd, 30. jan. (Izv.) Danes pred-poidne se je pfeliftl skozi Beograd grški prestolonaslednik s svojo soprogo, ki se nahajata na potu v Atene. Vlak spremljata dva naša uradnika od meje do meje.
NOV MADŽARSKI LIST V OSIJEKU.
Osijek, 30. jan. (Izv.) S 1. februarjem t. 1. počne tukaj izhajati zopet nov madžarski list in sicer ilustrovani tednik »Vasarnap« pod uredništvom Besenyi-ja. Bavil se bo izključno le z beletristiko in z narodnim gospodarstvom.
NOVA TRGOVSKA BANKA ZA MEDNARODNO TRGOVINO V BEOGRADU.
Beograd, 29. jan. V Beogradu se ustanavlja merkantilna banka za mednarodno trgovino z glavnico 5 milijonov dinarjev. Ta banka se bo bavila s financiranjem uvozne in izvozne trgovine.
DR. BENEŠ POJDE NA KONFERENCO V GENOVI TUDI KOT ZASTOPNIK VEČINE ČEŠKEGA PARLAMENTA.
Praga, 29. jan. »Češkoslovenska republika« poroča:	Pri pogajanjih
zastopnikov češkoslovaške parlamentarne večine z dr. Benešem in predsednikom Masarykom je bilo sklenjeno, da se dr. Beneš konference v Genovi ne udeleži samo kot minister za zunanje stvari, ampak tudi z vso svojo avtoriteto kot ministrski predsednik, za katerim stoji kompaktno češkoslovaška večina parlamenta.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA DUNAJU.
Dunaj, 30. jan. Kakor javljajo listi, je v soboto zvečer vlak štev. 1356, ki je prihajal iz Zistersdorfa privozil na postaji severne železnice Drosling na tir, na katerem je stal vlak ter trčil v njega. Vsled tega je »bilo 21 oseb lahko ranjenih.
ATENTAT PROTI SOVJETSKIM URADNIKOM.
Helsingiors, 29. januarja. Med postajama Kajal in Stetnaja se je pripetila železniška nesreča, pri čemer je bilo 12 oseb ubitih, 58 pa ranjenih. Ker se je s tem vlakom vozilo mnogo sovjetskih uradnikov, domnevajo, da gre z« protiboljševiški atentat.
STRAHOTE RUSKEGA GLADU
Moskva, 29. jan. Iz Ufe in Kasana prihajajo vesti, da vsled gladu zblazneli kmetje uživajo mrliče med njimi tudi bližnje sorodnike..
Nekateri naši Usti propagirajo z izredno vnemo gojitev slovenske servilnosti.
Izgloda, da imamo med sabo bogato število potomcev grajskih hlapcev, ki kar prežijo na priložnost, da pograbijo trmasto slovensko paro in ji ubijajo v glavo rešpekt pred korobačem. Čitali smo že razne recepte za oidravljenje našega državnega hiranja od ekstremnega centralizma do štajerske in kranjske avtonomije; pred kratkim celo v uglednem ljubljanskem listu nasvet, naj se nepokorna llrvatarija kratkomalo z železno pestjo pritisne ob tla. Isti časnik (in menda tudi isti časnikar) je zavihtel sinoči poleno nad glavo »klerikalnega avtonomista« in narodnega poslanca Sušnika, ki se je drznil v narodni skupščini govoriti po svojih mislih o — nolU me iangere — Macedoniji.
»Kakor obsojamo, da se Slovenci umešavamo (sic!) v vprašanje Makedonije, ki je najobčutljivejša točka srbskega dela našega naroda...« je zapisal omenjeni člankar in ni pomislil, da je pri tem obakrat temeljito udaril po samem sebi. Mi smo J ugasi oveni, piše sicer in sploh, ni več Srbov ne Hrvatov in ne Slovencev — po celi državi nam je vsem prosta pot in prosto' udejstvovanje, toda sapa možu naenkrat zastane in kurja polt ga oblije, ko se »Slovenec« upa pogledat k sosednemu »Jugoslovanu« »Srbu« (ki po izjavi g. Pribičeviča ne eksistira več) v Makedonijo. Sama hlapčevska nedoslednost.
Tega je res že dovolj: Saj za te vrste državotvorne lamentacije se pri nas že itak nihče več ne zmeni, toda semtertja zaide tudi slovenski tiskan papir na Hrvatsko in v Srbijo ter povzroča replike a la »Obzorov« članek o naši hofratarski naturi — v vojaško ponosni Srbiji pa vzbuja taka pod-repna stvar samo upravičeno pomilovanje in prezir. Še daleč je čas, jako daleč še, ko bo srbsko ime izbrisano z eno samo diktatorsko ministrovo besedo — ne mi in ne naši potomci ga ne bodo učakali. Samo tisti politični futurist, ki zida hišo na papirju najt;rej pri strehi, verjame v tak žurnalistično konstruiran razvoj naše države■ Edinstva, pravega in vsem pravičnega pa v tej koncepciji ni.
Mislimo, da je bil narodni poslanec Srbov, Hrvatov in Slovencev upravičen svobodno v svobodnem parlamentu govoriti o Makedoniji — pri tem se seveda v meritum njegovih izvajanj ne spuščamo, ampak samo poudarjamo princip enakopravnosti vseh poslancev troimenega naroda.
Skrajni čas je že, da prenehamo s klečeplazjem pred bajoneti in nagajko. Zato smatramo za potrebno, da pokažemo na vsak tak primer podedovanega lakajstva.
Mi Slovenci nismo nič več in nič manj, kakor pa naši bratski sosedje Hrvati in Srbi in ker smo navezani drug na drugega, imamo tudi pravico in dolžnost govoriti drug o drugem ter si pomagati s svetom in dejanjem.
Slovenski narod ima za seboj dolga stoletja najtežjih bojev in zlatega klasja, kar nam daje pravico, da s prav takim ponosom izgovarjamo svoje slovansko ime kot naši bratje.
S hlapci duha si jugoslovanstvo ne bo opomoglo. S hlapci duha padajo narodi in zato bomo stali vedno proti razpasenemu helotstvu med nami, kajti helot krivi hrbet in solnca ne vidi.
JiagosSovansko-allbanska razmejitev.
KOAIISIJA BO PRIČELA POSLOVATI
KONČANA V Par iz, 30. jan. (Tzv.) Poslaniška konferenca je poverila razmejitev Jugoslavije in Albanije posebni raedza-vezniski komisiji, ki bo sestavljena iz genetala Fellinija za Italijo, polkovnika Gnlesa za Angleško in iz poveljnika Perrcta za Francijo. Ta komisija bo določila meje od Skadra do Ohrid-
MESECA MARCA. RAZMEJITEV BO ENEM LETU.
skega jezera. Razmejitvena dela se bodo začela meseca marca. Komisija bo opremljena z vsem potrebnim tehničnim osobjem in aparati. Naše in albansko orožništvo prevzame skrb za varnost razmejitvene komisije. Razmejitev bo najbrž trajala leto dni.
albanska vlada našega
Beograd, 30. jan. (Izv.) Minister prosvete albanske vlade v Tirani, Nolli, je povodom zaroke našega kralja poslal našemu ministrstvu zunanjih del sledečo depešo: Tirana, 27. jan. Prosim Vašo ekselenco, da izvoli sporočiti Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru povodom Njegove zaroke s kraljičino Marijolo moje čestitke v imenu albanske vlade.
čestita k zaroki IsralSa.
Nolli, albanski minister prosvete. — K temu dostavlja beograjska »Politika«; Ta čestitka albanske vlade je prvi korak za zbližanje obeh držav. Albanska vlada je poslala čestitko, čeprav jo naša država še ni priznala. Kakor se doznava, je ka-binetska pisarna odgovorila na navedeno depešo samo s potrdilom o prejemu taiste.
Protiitalijanske cJemonstrasiSe v Zagreba.
Zagreb, 30. jan. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršilo tu protestno zborovanje akademske omladine in saveza dobrovoljcev proti italijanskim imperi-jalističnim nasilstvom. Med drugimi govorniki je nastopil tudi bivši istrski zastopnik Zuccon, ki je v temperamentnih besedah opisal prejšnje in sedanje stanje Istre in Goriške. Po končanih govorih soglasno sprejete resolucije, ki so bile poslane vladi, se glase:	Aka-
demska otnladina in jugoslovanski do-brovoljci, zbrani na protestni skupščini proti italijanskem terorju v Dalmaciji, Istri in Gorici, zahtevajo od vlade, da podvzame vse, kar je v njeni moči, da se z italijanske strani pre-
stane z izzivanjem in terorjem našega prebivalstva v zasedenem ozemlju, da se odstranijo iz naših voda italijanske bojne ladje, kakor tudi da izpraznijo Italijani zasedeno III. cono Dalmacije, Zahievamo nadalje, da kraljev, vlada ostane na tem, da se spoštujejo dogo^ vori, sklenjeni med nami in Italijo, če tudi niso isti nič druzega kot rana na našem narodnem telesu. — Po skupščini so zborovalci odšli pred stan ita-lijaskega poslaništva z namenom, da tam demonstrirajo. Tu pa jim je zaprl pot oddelek redarjev, na kar so se ma-nifestanti brez nadaljnih incidentov razšli.
Beograd, 30. jan. Valute:	leji
53.50, marke 38.60, levi 48.50, čsl. krone 147.20, avstr, krone 1.35: Devize:	London 324.50, Pariz 628,
Ne\vyork 76.26, Ženeva 1500, Milan 339.50, Praga 150.20, Berlin 38.25, Dunaj 0.975, Budimpešta 11.50.
Zagreb, 30. jan. Devize:	Am-
sterdam 113—116, Dunaj 3.95—
4.05, Berlin 155—1571 Budimpešti 45—45.50, Italija 1357—1360, London 1298—1305, Ne\vyork kabel 0 —307, Pariz 2505—2515, Praga 596 —600. Švica 5975—6000. Valute: Dolarji 300—301, car. rublji 23—25, napoleondori 1080—1110, mark« 155—0, leji 218—220, lire 1352— 1355. turške lire v zlatu 1150—0,
Proti centraSizmu.
Blai Korošec.
(It govora dr. Ivo Politeo na shodu NSS, dne 28. januarja.)
Cenjeni zborovalci! Ce danes govorim pred vami o hrvatsketn vprašanju, govorim o njem kot Hrvat in Ju-go»lovan. Ce je g. poslanec Brandner rekel v skupščini, da se bodo Slovenci morali voziti v Beograd z aeroplanom, če bo šlo po volji nekaterih voditeljev hrvntske opozicije, potem temu niso morda kriva naša slaba prometna sred-ttva, temveč predvsem pomanjkanje vsakih idealnih vezi, ki bi spajale srbski, hrvatski in slovenski narod v eno nerazdružljivo celoto. In mi,.ki se zavedamo te nujne potrebe, moramo z vsemi silami delovati na to, da bo v naši državi jedna duša, jeden mozeg in jedno srce. Ker katastrofa, ki grozi naši državi oslcd slabega in koruptne-ga poslovanja naše vlade, ne ogroža le prometnih zvez med posameznimi plemeni našega naroda, temveč bo, če sc ne bo našlo pravočasno lelta, privedla do eksplozicije, ki bo vrgla ves narod v zrak in ga razbila.
Tipično za vladajoči položaj je slučaj, da vrže ministrski uradnik slovenski dopis v koš in ga ne reši z enostavno motivacijo, da ga ne razume. Zakaj se pa mi lahko razumemo? Uradnik v ministrstvu ni zavrgel slovenskega dopisa morda vslcd tega, ker bi manjkala možnost razumevanja, temveč ker je manjkala volja, da ga razume. In da danes obstoji v naši državi hrvatsko vprašanje, temu je krito ravno to pomanjkanje volje do sporazuma. (Pritrjevanje.) .
Ako govorim v hrvatskem vprašanju, mora biti seveda vsem jasno, da
C e smatram tega vprašanja za samo rvatsko, temveč da ga smatram za naše skupno narodno in državno vprašanje. V naši državi ne sme biti slo-veskega, srbskega ali hrvatskega vprašanja, temveč vsa vprašanja v naši državi se tičejo ravno tako Srbov, Hrvatov kot Slovencev. Hrvatsko vpraša-nje je ravnotako vprašanje celokupne-
fa Jugoslovanstva, kot je to vprašanje 'rsta, Gorice in sploh našega Primorja. (Odobravanje.)
So ljudje, pa tudi cele skupine in stranke, ki enostavno trdijo, da lirvat-sko vprašanje sploh ne obstoji. Ti ljudje se mi zde, kot človek, ki sedi sredi zime za zavešenimi okni v toplo zakurjeni sobi in trdi, da ni zunaj snega in Dtiega mraza, ker ga sam ne čuti, iz Bobe pa ali noče ali pa je prekomoden, da bi šel iz sobe in se prepričal na lastni koži, da je mraz in sneg. In tako tudi ljudje, ki trdijo, da hrvatsko vpra-|a.nje ne obstoji, tega vprašanja ali nočejo videti, ali pa ga vsled svoje gluposti v resnici ne vidijo. Toda vprašanje vkljub vsem Pribičevičcvim trditvam obstaja in mi ne smemo igrati politiko noja, ki tišči glavo v pesek in misli, da bo tako ušel bližajoči se po-gibelji, temveč moramo pogledati nevarnosti v oči in najti sredstva, da se ji umaknemo.
Ob prevratu 1. 1918 so bili vsi Hrvati brez izjeme za edinstveno državo.
Se celo znani voditelj frankovcev Prebeg se je priznal k jedinstveni državi. Tekom treh let pa se je pritir do Hrvate od strani vladajočih strank ali bolje rečeno vladajoče klike v BoegraJu tako daleč, da govore oni Hrvati, ki so pred tremi leti še z navdušenjem pozdravljali edinstveno Jttg< slavi>o, danes o treh državah: srbski, lirvatski in »lovenski. Da je prišlo tako daleč, to je nekaj strašnega in krivda je spodaj in zgoraj, predvsem pa zgora^
(Nadaljevanje sledi.)
Železničarjem v vednost!
Pod gorenjim naslovom je prinesel »Novi čas« dne 26. januarja 1922 članek podpisan od F. Beltrama, v katerem imenovani z nesramno 'zavitimi neresnicami blati mojo osebo in bega že itak dovolj zbegano in obupano že-lezničarstvo na način, da sem jaz in zastopniki JZ2 oni, ki ne delujemo v korist celokupnega železničarstva.
Smatram za potrebno, da pojasnim sledeče: Dne 21. januarja t. 1. so sc sestali delegati vrhovnega vodstva koalicije v Beogradu. Ni res, da se je »klenilo, da smejo govoriti pri g. ministru saobračaja samo g. Joca Stanojevič, g. Dekleva, g. Batjkas in gospod Naehtigal kot člani vrhovnega vodstva koalicije; res pa je, da je imel vsak Elan vrhovnega vodsta pravico, in po mojem mnenju sveto dolžnost oglasiti ie k besedi g. ministru saobračaja v korist splošnih železničarskih zahtev. Ni res da bi vrhovno vodstvo koalici-kdnj izbiralo ali določalo govornike manj pa kakoršnekoli organizacije; res je pa, da je vrhovno vodstvo bil<> iporazumno v tem, da naj govorijo vsi oni. ki čutijo zmožnost dokazati go-ipodu ministru saobračaja upravičeno« zahtev in neobhodno potrebo nujne rešitve. Res je tudi, da je h. Beltram govoril pri g. predsedniku vlade g. Pašiču in to samo enkrat v ze prej rešeni zadevi železničarjcv-vpokojen-cev. Ni se pa oglasil ne preje ne po-Kneja nikdar nri nobenem g. ministru.
Ni res, da sem se vmešaval v stvarna izvajanja imenovanih govornikov, res pa je, da sem povedal g. ministru saobračaja na njegova izvajanja, da naj navajamo železničarje na , strplje-nje in čakanje, da so železničarji potrpežljivo čakali na izpolnitev obljub obljubljenih na vse v teku treh let predložene zahteve, prej od narodnih železničarskih organizacij in sedaj od koalicije, ki so jih tudi vsi prejšnji-g, ministri saobračaja priznali kot upravičene. Ker se pa dane obljube niso izpolnile in je železničarstvo vsled tega onemoglo, ni mogoče zastopnikom prevzeti odgovornosti ali celo navajati železničarje na kaoršnokoli nadaljno potrpljenje ter da so železičarji pod sedanjimi razmerami enostavno prisiljeni na nemoralna dejanja, ki bi bila v škodo železničarjem in železnicam samim. Železničarji ne zahtevajo niti pare poviška ampak znižanje draginje v toliko, da jim bodo njihovi dosedanji dohodki zadoščali njih sanim
in njihovih družin.
Res je tudi, da je govoril o zahtevah železničarjev član vrhovnega vodstva koalicije g. Lukič, ki ga pa g. F. Beltram iz nezhanegu(?) vzroka ne omenja.
Ni res, da sem prosil g. ministra saobračaja za 1 milijon dinarjev podpore za proslulo železničarstvo potro-šačko zadrugo med razgovorom o železničarskih zahtevah, res pa je, da sem prosil g. ministra saobračaja za 1 milijon dinarjev podpore za nabavljal-no zadrugo uslužbencev in vpokojen-cev državne železnice za Slovenijo v Ljubljani in sicer v njenem imenu in po končani avdijenci v navzočnosti vseh tovarišev vrhovnega vodstva koalicije, kar sem smatral tudi to za svojo dolžnost. To lahko potrdijo vsi ostali zastopniki železničarstva v vrhovnem vodstvu koalicije.
Radoveden pa sem, kako bodo železničarji zadovoljni s takimi člani v vrhovnem vodstvu koalicije, ki v tako resnih in odločilnih trenutkih iščejo med železničarstvom in širšo javnostjo le osebnih sporov, političnih intrig in bogsigavedi kaj še vse, mesto da bi deiovali v splošne koristi celokuup-nega železničarstva.
Da si bodo pa vsi železničarji na jasnem, pripominjam samo to, da naj vsi železničarji, predno verujejo intrigam blodečih prorokov, vsako poročilo sami resno in trezno prevdarijo.
Zaupajoč treznosti železničarjev, ki so me izvplili predsednikom ZJ2 in predsednikom pokrajinskega koalicijskega odbora za Slovenijo izjavljam, da mi je več na srcu dobrobit celokupnega železničarstva, kakor pa nepotreben in v tem težkem in resnem času škodljiv intrignntski osebni boj, ki ga brezpogojno odklanjam tem bolj pa z F. Beltramom, ki je v dne 26. januarja tega leta — priobčenem članku pod gorenjim naslovom jasno pokazal, da mu ni za resno in idealno delo v prid železničarstva, ampak da zasleduje nekaj popoloma drugega. Kaj o tem sodite železničarji sami!
Kar se pa tiče zadnjega odstavka v članku o zastopnikih ZJZ v koaliciji, med katere spadam tudi jaz, pa izjavljam, da bi bilo pravilno, če se član koalicije, ki se ne mara ukloniti disciplini in ne uvideva nujnosti smotrene-ga dela sam odstrani, ker bo s tem več koristil celokupnim železničarskim interesom, kakor pa z intrigantskim zavijanjem po časopisju.
To bodi moj prvi in poslednji odgovor nepoboljšljivemu zavijalcu resnice F. Beltramu.	Blaž Korošec.
metrov plača na ir.esec za vsak rnet. nadkvo. Din. 2.— itd. od vsakih 5 kvadratnih metrov po 50 para za ngdkva-drat več.
Pričeti meterski kvadrat velja za celega.
3. Izvzeta od davka so uradno nakazana naturalna stanovanja v hišah države, pokrajinske občinske in vojaške uprave, ki so bila kot tdlca uporabljena že pred 1. jan. 1922.
4. Državni in vojaški uradi (v kolikor hiše niso last države ali vojne uprave) nastanjeni v prostorih, ki so bili 1. jun. 1914 uporabljeni kot stanovanja šole ali zavodi plačajo mesečno od vsakega zasedenega kvadratnega metra Din. 0.25 davka.
5. V kolikor se za izvrševanja obrti uporabljajo stanovanja, je na račun obrti prišteti: zdravnikom 50 kvadratnih metrov neobdačenih, advokatom in notarjem 10 kvadratnih metrov na vsako uradniško moč neobdačenih.
V vsakem slučaju pa je obrtni prostor in stanovanje (tudi če se nahajajo v raznih hišah), šteti kot enota tako, da se izcimi pri nadkvadratnih v obeh višja davčna mera.
Obrtnikom — rokodelcem se ne računa davek za stanovanjske prostore, ki so kot delavnice faktično opremljeni in stalno izrabljeni.
Vsem ostalim obratom, kakor pisarnam, agenturam itd. je računati v slučaju, da zasedajo stanovanja od vsakega 1 Din. mesečno.
6. Davka proste so vse od vštevšl leta 1919 novo zidane hiše in vsi me-blovani in ncmeblovani prostori, ki jih stavijo posestniki stanovanj na razpolago stanovanjski komisiji oz. občinski •upravi izvzemši hišni gospodarji v slučajih pod točko 8.
7. Davek na nadmerrio stanovanje plača faktični stanovalec direktno, naj je potem lastnik hiše najemnik ali podnajemnik. Davku zavezan je dotlčni, ki je 1. vsakega meseca stanovanje zasedal.
8. Za nezasedene nemeblovane'stanovanjske prostore, ki merijo skupno 40 kvadratnih metrov v eni hiši in ne vsebujejo kuhinje, plačajo davek hišni gospodarji, tudi če so jih stavili na razpolago stanovanjski komisiji ozir. občinski upravi. V tem slučaju znaša davek za vsak kvadratni meter 1 Din. mesečno.
9. Davek se odmerja in pobira mesečno.
10. Vsi dohodki iz davka na nnd-merna stanovanja se stekajo v občinski stavbeni .sklad za mala, stanovanja, ki posluje samostojno ali v zvezi s stanovanjskimi zadrugami in sličnimi podjetji ter ustanovami.
11. Vsako spremembo v uporabi stanovanjskih kvadratnih metrov je javiti 1. vsakega meseca. Hišni ali stanovanjski gospodar ali najemnik, ki opusti prijavo in zakrivi, ali povzroči napačno napoved, plača globo, ki odgovarja lOkratni višini zneska, za katerega bi bil občinski stavbeni sklad oškodovan tekom 12 mesecev, če bi se davek pobiral na podlagi napačne napovedi.
12. Poslovni aparat za odmero in iztirjavo davkov vzdržuje mestna občina na račun mestnega zaklada kot prispevek za odpravo stanovanjske bede.	,
13. Zupanu se naroča, da da izdelati po magistratnih uslužbencih evidenco stanovanjskih prostorov po kva-
* dratnih metrih in zasedbi po osebah.
Politične vesti.
X Nič boljši niste kot Šušteršič et komp. Vsa poštena slovenska javnost še danes obsoja Šušteršiča in njegove tovariše v bivšem deželnem odboru, ki so s hudodelsko nagajivostjo ogromno škodovali ljubljanskemu mestu. Prav nič boljši pa niso demokrat je okrog »Jutra«, ki se norčujejo iz župana gospoda dr. Periča zato, ker se osebno trudi v Beogradu, da bi izposloval Ljubljani državno pomoč pri velikopoteznih načrtih. »Jutro« naravnost namigava vladi, naj se ne ozira na občinski' zastop, ker nimajo v njem demokrati večine. Po istem načelu je delal proti Ljubljani klerikalni deželni odbor, češ, ker nimamo nič odločilne besede pri magistratu, naj vzame hudič Ljubljano in njeno prebivalstvo. Ali so res oni demokratski volilci tako strupeni strankarji, da odobravajo takšno dvorezno politiko?
X Odlikovanje vseh članov drž. odbora N j. Vel. kralj je na lastno ini-cijativo odlikoval vse člane državnega odbora za pogreb pok. kralja Petra.
X Kdo bo zastopal Rusijo na genovski konferenci? Po »Oberserverja« Lz Moskve je vseruski izvrševalni od-
bor odobril, da zastopajo sovjete na genovski konferenci Ljenin, Ličerin, Krasin, Litvinov, Joffe in Bormskij.
X Volitve v moskovski sovjet. V
moskovski sovjet je bilo doslej izvoljenih 625 delegatov, in sicer 567 komunistov, 57 , nestrankarjev in 1 menj-ševik.
X Časopisna cenzura v Rumuniji ukinjena. Vlada je odredila, da se v svrho popolne svobode volilne borbe ukine cenzura, ki se je odredila v izjemnem stanju. Politični sestanki bodo svobodni in se publikacije ter list ne bodo kontrolirali.
X Nemci se politično organizirajo.
Novosadski »Deutsčhes Volksblatt« je prinesel poziv na vse Nemce v naši kraljevini, naj ptitopijo k novi »Nemški stranki«. V pozivr pravijo, da stoji stranka na temelju brezpogojne zvestobe do dinastije in od nje ustanovljene kraljevine SPIS kot skupne domovine ter bo nemško prebivalstvo po vseh močeh delovalo za notranjo in zunanjo povzdigo te države. (Južnim Nemcem verujemo, našim pa ne. Op. uredn.)
rsfvO'
Naraščanje draginje v Nemški Avstriji.
V svrho zadostitve minimalnih potreb je bilo potrebno:
t
Za odpravo sla* notranjske bede.
Podžupan g. Iv. Rogllč s tovariši je stavil v zadnji seji občinskega sveta sledeči predlog;
Občinski svet mesta Maribor skleni vpeljavo davka na nadmerna velika stanovanja po sledečih načelih:
1. Kot normalno stanovanje velja 16 kvadratnih metrov za eno osebo. V to ploskovino je všteti sobe, kabinete in sploh vse za bivanje in prenočevanje vpornbljive prostore, ki se jih praktično tako uporablja in jih je kot take smatrati po obstoječih zakonih in na-redbah.
2. Kdor zasede stanovanje, v katerem iznosi v točki 1 opisana ploskovi-na na osebo do vštevši 16 kvadratnih metrov ne plača predmetnega davka.
V enem stanovanju se pripozna izmed služinčadi samo eno osebo, ki jo je prišteti stanovalcem, tako da ev. nadaljna služinčad ne povzroča neob-dačene ali po nižji postavki obdačljive ploskovine.
Kdor zasede na osebo od 17	do	vštevšl	20	kvadratnih	metrov
plača	za	vsak met	nadkv. Din. 0.25;
od 21	do	vštevši	25	kvadratnih	metrov
plača	na	mesec	za	vsak met.	nadkv.
Din. 0.50; od 25 do vštevši 30 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met. nadkv. Din. 0.75; od 31 do vštevšl 35 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met. nadkv. Din. 1.—; od 36 do vštevši 40 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met. nadkv. Din. 1.50; od 41 do vštevšl 45 kvadratnih
v prvi polovici 1914 n. a. K začetkom januar a 1921	„
,	februarja	„	„
„	marca	„
aprila
0	m fli ft	0	0
junija julija avgusta „	septembra	„	„
„	oktobra	„	„
„	novembra	,	„
„	decembra	„	„
Septembra je pričela padatj avstrijska borza na cuiiški borzi, na Dunaju so pričeli rasti tuje valute z neverjetno hitrostjo. S polomom avstrijske valute pa so pričele rasti cene vsega. Ko so se septembra pojavili prvi znaki draginje, se je pričelo splošno nakupovanje. Avstrija skuša sedaj spraviti svoje finančno gospodarstvo na zdravo podlago in izvesti velikopotezno finančno reformo. Bodočnost bo pokazala, ali je rešitev za to državo.
85-90 3.859 05 4 254-03
4 783-28
5 04061 5 402 22 5 554 34 6.18901 5 669-51 7.378-84 9.352 94
15 4 ‘8 95 25 598 30
Indekslštc- Uka;
223 100-— 110 24 123-95 13062 139 99 143 93 160 38 14691 19L20 242-36 400 33 663 33
planinskih pašnikov obilo. Sadjarstvo je slabo, čeprav so sadne vrste izborne. Vinogradništvo se goji le okoli Prizrena in v podgorskem srezu. Prebivalstvo se v veliki meri posveča obrti. Prizren je poznan po metalnih izdelkih (1) (posebno v filigramu) in tkalskih (l), toda to nas toliko ne zanima.
Prizrenski okraj je planinskega karakterja, zato prikladen za živinorejo, vendar ima malo živin0, ki je k temu šc slaba; govedo je malega tipa, sivo-žolte in marogaste barve in sega tudi na Kosovo. Poprimska ovca reprezen-tira tudi majhen, jako primitiven tip. Govedo in ovca sta sorodni s gornje-albansko in črnogorsko živino.
Naloga kulturnih odredb mora biti v prvi vrsti poboljšan je živinoreje, potem pa sadjarstva in mestoma tudi vinarstva, n. pr. v orcovački okolici, kjer stojč že od nekdaj »vinice«, ki služijo kakor »pivnice« (kleti) za spravljanje Prizremski okraj ima 130.200 ha ! vina. Poljedeljska proizvodnja bi se neobdelane zemlje, obdelane pa 32.4C0	povzdigniti le ob Drinu, v^do-
Ing. Sadar:
I sp. piliti mlji.
(Nadaljevanje.)
Prizrenski okraj, meji zahodno na Albanijo, in tctovskl okraj, ki tudi sega do nje, v obeh se pa dviga Šnra-planina. Vendar pa se med seboj jako razlikujeta.
ha, je hribovit in planinski — ravninski ie ob Drinu in Suhi Reki — zato neproduktiven, kar priča jaka emigracija v Ameriko. Kjer je mogoče, se seje rž in oves pa tudi pšenica. Živine je: velike 23.754, male 65.625, prostranih
lini, ki postane — seveda z napredkom in intenziviranjem kmetijstva — lahko najplodnejša žitnica:
Tetovski okraj: Neobdelane zemlje je 330.000 ha, obdelane 36.000 ha; sorazmerno je precej obljuden, ker ie
zemlja rodovitna. Prideluje se največ pšenica, koruza in fižol, znan pod imenom »tetovski fižol« (izvoz 80—100 vagonov), rž in ječmen. Tudi grašica in detelja se seje v mali množini. Okolica Gostivara se odlikuje po produkciji čebule, ki ,je izvanredno debela in češnja. Zemlja za čebulo je zelo draga (»šinik« po 2000 dinara).
Živine je: 42.693 velike in 131.758 male, ponajveč govedo, konji, osli in bivoli, ovce (večinoma za molžo), koze, mnogo svinj in kuretine. Produkcija jajc se ceni na ca 12 milijonov kg. 1 mleka se dela sir - kačkaralj, m:.Jo, kislo mleko in »furda«, ki je polovico cenejša od sira. Ovce se molzejo 100 dni; na ovco pride 0.5 kg mleka; ra-zer tega dajejo ca 90.000 kg volne. Živinoreji prijajo veliki planinski pašniki in planine. Na Bistri planini se je nekdaj redilo preko 100.000 ovc.
Tudi sadjarstvo je jako važno.- -Znana je »tetovka« ali »tetovska j.-buka«, ki se jih producira ca 100—150 vagonov; sliv je 17.837 dreves, orehov se pridela ca 10 vagonov; nadalje važno sadje so hruške, črešnje, višnje, breskve in marelice. S kostanji je zasajeno okrog 258 ha; po drevesu f-računa pridelek povprečno 80 kg, debelih, zdravih in sladkih kostanjev, ki predstavljajo važno trgovsko blago. Letna proizvodnja kostanja se ceni na 2u0 vagonov.
Vinogradov je 355 ha, ki so pa okuženi po filikseri in propadajo vsled percnospore. Končno se javlja kot do-bičkanosna gospodarska panoga tudi čebelarstvo; panjev se , računa na 8674.
Tip kmetijske produkcije v tetov-skem okraju je poljedeljski. Pol jedel j-stvo je najlepše razvito v Gornjem Povardarju (dolžina 56 km, širina 5 km), ki se deli na gornji In dolnji Polog. Pridelek na tej rodovitni naplavini se povečava tudi z namakanjerji, zato tu lahko vidimo turščico bajne višine. Kraj je prikladen za najintenzivnejšo kulturo, prebivalstvo pa naravne ugodnosti tudi po mogočnosti izrabi — seveda racijonalnega gospodarstvu vkljub temu manjka.
Okraj kaže tudi tip živinorejsko produkcije, ki bi se morala potencirati z vr-eliuvo kulturmh pasem in z raci-jona'r>ejšim predelovanjem mleka in umnejšim UrnM.ianiem pašnikov. Tudi kuvetina in čebele bi se lahko gojile. Sadno drevje bi moralo priti iz vrtov na široko polje in gojiti bi se morale vrste, ki, prenašajo transport in urediti bi se moralo tudi konserviranje sadja. Tetovski okraj je eden najbolj rodovitnih okrajev južne Srbije in sicer v poljedeljskem, živinorejskem in sadjarskem pogledu. (Dalje prih.)
-j- Nove tarife za tovorno blago v Italiji. S 1. januarjem je stopila na italijanskih železnicah v veljavo nova tarifa za tovorno blago z novo klasifikacijo. Nova tarifa izkazuje naprain stari močno redukcijo razredov. V tehničnem pog'edu je tendenca, doseči enostavnejšo strukturo. Omenjene so kategorije po teži pri kosovnem blagu kakor tudi pri tovornih po 5 in IO ton po vzorcu švicarske klasifikacije. Pripomniti je, da je prišteti k temeljnim taksam, ki jih določa nova tarifa, kakor doslej pribitek, ki bo najbrž znašal do nadaljnega 300 odstotkov.
-k Vložitev pridobljenih izjav za priredbeno dobo ig22'ig23. Po nalogu g. finančnega ministra se za priredbo občne pridobnine za dobo 1922/1923 davčni zavezanci na novo uvrste v davčne družbe, da jim pridobnino odmerijo po zakonu določene pristojbinske komisije. Zaznamki o uvrstitvah se javno razgrnejo še predno se izvrše volitve, ki se bodo po vsej priliki vršile tekom aprila t. 1. Da se priredbeno delo pospeši, je finančna delegacija s posebnim razglasom, ki se objavi te dni tudi v »Uradnem litu«, odredila,, naj davčni zavezanci vlagajo pridobninske izjave za priredbeno dobo 1922/1923 do konca februarja t. 1. Ob tej priliki se bo prvič uveljavilo določilo člena 36, B.l odstot. 3 zač. finančnega zakona z dne 27. julija 1921 (»Uradni list« it. 2to), da se davčni zavezanci ne bodo še posebe pozivali, naj vlože izjavo. Kdor torej do konca februarja t. 1 ne vloži brez vsakega poziva pridobninske izjave, temu se bo pridobnina za leto 1922/1923 odmerila na postavi uradnih pripomočkov. Tiskovine za izjavo se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uržidih. Občinski uradi, ki hočejo občanom prihraniti pot na sedež davčnega oblastva ali davčnega urada, naj takoj zahtevajo od davčnega oblastva primerno število tiskovin in jib razdele osebam, ki so zavezane na občni pridobnini. Za Prekmurje se b° občna pridobnina v prehodnem stanju odmerila po posebnih navodilih, ki se bodo šele objavila.
-f- Telefonske pristojbine in državni uradi. Po ministrski odredbi mora' jo državne oblasti in uradi naprej plačati vse telefonske pristojbini prav tako, kakor zasebniki. Izvzeti so sanio telefoni in telefonski pogovori ministrov in pa vojaške oblasti, a to sam° ob mobilizaciji in v vojnem času,
Slran 3.
Dnevne vesti.
— Nesreča ali samomor 15 letne učenke. V petek popoldne se je v Hatzovi ulici v Zagrebu dogodil zagoneten slučaj. Jelena S, 15 letna liči vpokojenega majorja, učenka strokovne šole, padla je z okna drugega nadstropja na dvorišče in zlomila desno nogo ter zadobila težke telesne poškodbe na spodnjem delu telesa. Sosedje, ki so to videli, so takoj obvestili njene roditelje. Oče le takoj poklical dva bolniška strežnika, ki sta težko poškodovano deklico prenesla v bolnico. Gospod Š. se je izgovarjal policijskim organom, da je on mislil, da se nahaja njegova hči v kuhinji pri kakem opravilu in da torej ni mogel slutiti, da bi se zamogel dogoditi tak slučaj. Jelena, da je bila zelo živahna deklica in se je čestokrat nagibala skozi okno, da vidi otroke, ki se igrajo na dvorišču. Med tem pa pripovedujejo sosed-K da je bila deklica vedno zelo žalostna, ker jo ni oče nikdar pustil med otroke, da bi se igrala, ter jo Je sploh držal pod prebrano strogim nadzorstvom, tako da ona Bj mogla nikdar dati duška svoji mladostni živahnosti in da se je vsled tega poskusila končati.
— Nenavaden samomor. Pred par dnevi » v Beogradu v Karagjorgjevičevl ulici Skočil Iz četrtega nadstropja delavec Ignacij Krešo, ki je popravljal hišo. Policija je izvršila preiskavo In konštatirala, da si je nesrečnik vzel življenje radi materine smrti. Krešo ima v Zagrebu sina, ki se je proti Očetovi volji poročil z neko deklico. Zadnje oo*e je zelo pljančeva! in sumi se, da je pod Vtisom vesti o smrti svoje matere, katero WIno je še ljubil na svetu, izvršil samomor.
_ — Našega Plečnika snubilo v Zagreb. Zagrebški časopisi poročajo, da se je zadnje dni mudil rektor zagrebške akademije stinetnosti g. Meštrovič v Ljubljani, da pregovori našega slavnega arhitekta g. Plečnika, da prevzame mesto profesorja na imenovani akademiji.
— Nov časopis v Beogradu. Ravnokar
& začel izhajati nov dnevnik »Nedeljni asnik« kot glasilo neodvisnih demokratov.
■» Nov vladika. Včeraj je bil v Beo-fradu posvečen za vladiko Mltrofan Rajič, dosedanji arhlmandrlt v Pakracu. Novi vladika bo imenovan za škofa v Požarevcu v Srbiji.
— Donavski promet ustavllen. Vsled velikega ledu se je moral popolnoma ustaviti ves parobrodnl promet na Donavi. Ustavil se je zpto tudi promet med Beo-Iradoin In Pančevo. Na parniku »Prešern«, fa vozi Iz Zemuna v Beograd, se je zgodila nesreča; ostal je v sredini Donave in le s lilo se je posrečilo pritegniti ga h kraju.
— Svoji k svojim! Večkrat prihaja v Ljubljano neki graški Žid — Frankensteln «— ki tukajšnje trgovce prav pošteno potegne s tem, da pri njem naročajo reklamne filme, katerih se pa v nobenem tukajšnjem kinu ne predvaja. Zato pa tem potom ape-Urarpo na merodajno oblast, da temu početju že enkrat naredi konec, kajti on vkljub hlastnim dobičkom ne plačuje v Jugoslaviji llkakih dohodninskih davkov ter 'poleg teta še škoduje razvoju domačega, nanovo »stanovljenega filmskega podjetja.
— Popravek. , V eni zadnjih »Jugosla-rtj« je bilo poročilo, da bo kolegij jugoslovanskih umetnikov-grafikov podal diplomo »lovenskemu slikarju g. Rade Kregarju Itd.
V originalnem poročilu zagrebškega »Obzo-ra« z dne 20. t. m. se omenjena notica gla-tf: Kolegij jugoslovanskih utnetnikov-grafl-kov bo podaril v narodni ornamentiki kras-ao Izvedeno diplomo odličnemu slov. kritiku C. Rade Kregarju Itd. — Po »Obzoru« je posnel to vest, kot sem Izvedel, Ijublj. dopisni urad ter pomotoma vstavil mesto »kritik« »slikar«. Toliko z ozirom na pikra vprašanja gotovih gospodov, od kdaj da «em slikar itd. Jaz za svojo osebo absolutno nisem čutil nikdar potrebe lastiti si aka-demične naslove, ki ml ne gredo. — Ing. arh. Kregar. Rado.
— Izgnana Iz države. Tržačanka Jožeta Antunovlč je radi veriženja z zlatom hi radi protldžavnega hujskanja Izgnana Iz države SHS za dobo treh let.
— Radi mleka pred sodišče.,Franja Božič z Dobrave je prodajala mleko po 10 K Uter, dasl je vedela, da je določena cena Utru mleka le 8 kron. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem.
— Aretacija časnikarjev. V Beogradu *o aretirali In oddali v sodnijske zapore dva madžarska časnikarja, ker sta v svojih listih pisala proti naši državi.
— Obsojeni dobrovoljcl. Pred najvišjim vojnim sodiščem v Košlcah Je bila te dni končana razprava proti dobrovoijcem, ki so se v madžarski In poljski vojni borili proti češki armadi, Nekaj Jih je bilo obsojenih na smrt. ostali pa na večletno ječo.
— Društvo zasebnih nameščencev — strokovna skupina denarnih zavodov — naznanja, da se vrši redni občni zbor v sredo, dne 15. februarja t. I. ob pol 20. url zvečer v salonu hotela Lloyd. V slučaju, da ni sklepčen, se vrši druge pol ure pozneje, ne glede na število Članov.
— Otvoritev telelonske centrale v Medvodah. Pri pošti Medvode Je bila otvor-Jena dne 23. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omeieno dnevno službo.
— Izplačevanje Inozemskih zavarovalnin. Oddelek za izpolnitev mednarodnih pogodb pri zunanjem ministrstvu priporoča vsem, ki so zavrovan! pri Inozemskih zavarovalnicah, naj vplačujejo zavarovalnino v Jugoslovanski valuti do končne ureditve tega vprašanja. Ako bi zavarovalne družbe tako plačilo odklanjale, naj se premije za-lože pri sodiščih ter se o tem družbe obvestijo. Zato pa se naj tudi Izplačevanje zapadle zavarovalnine zahteva v jugoslovanskih kronah ter se avstrijske in madžarske odklonijo.
— Tobak ne sme Iz države. Finančni minister je podaljšal zabrano tobačnega tranzita preko naše kraljevine tudi za leto 1922 Lt v posebnih slučajih sme odobrili trauztt finančno ministrstvo.
— Ulice In trgi v Kočevju dobe kmalu aovlm razmeram odgovarjajoča Imena.
— G. Jos. Flego. odvetnik v Kočevju, Cnm Iz Buzeta v Istri, je dobil naše državljanstvo lu Je sprejet v občinsko zvezo v Kočevju.
— Dva nova hotela v 7.agrcbu. še letos te zgradita dva velika, moderna hotela, •don blizu kolodvora, drugi pa na Sajmištu.
— Za šefa zagrebške policije je imenovan bivši sodni svetnik H. Rud. Hanusch.
— Velikanski som. Blizu Apatlna sta dva ribiča vjula .velikanskega soma. ki je
— Slovensko planinsko društvo vabi na svoj 8. planinski ples. ki ga priredi v sredo, dne 1. februarja v Narodnem domu v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 10 dinarjev. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Ta kot ljudska veselica prirejeni ples je brez vsakršne omejitve splošno pristopen. Toaleta bodi turistovska, narodne noše ali promenadna. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
— Čitalnica v Celja uljudno prosi po svojem knjižničarju vse one, ki bi vedeli, kje se nahajata sedaj mesarska pomočnika Jakob 2imc in Franjo Frančeškin, da jo blagovolijo o tem po dopisnici obvestiti. Imenovana sta bita v Celju zaposlena, si izposodila od knjižnice knjige, a jih pred odhodom nista vrnila. Knjižnica ima vsled tega občutno škodo, ker je knjige^ vsled Iz-vanredno visokih cen zelo težko nado-
mestitL	,
— V Poljčanah so se izvršile zadnje čaes številne drzne tatvine, tako pri gostilničarju Gaišeku, v hotelu Baumann Itd. Neumorno delavnim domačim orožnikom se je sedaj posrečilo izslediti nevarnega tatu. Pri njem so našli vse pokjradeno blago, kakor perilo I. dr. v vrednosti nad 10.000 kron. Tat je že v zaporih v Slov. Bistrici.
— Pevski zbor Glasbene Matice. Pevske vaje se poslej vrše trikrat na teden. V pondeljek, sredo in petek za alt in bas, v torek, četrtek in soboto za sopran in tenor; za ženski zbor ob 6. uri, za moški zbor ob 8. uri zvečer. — Odbor.
Liubilana.
•** Smrt vsled padca. Služkinja Frančiška Kranjc v Prisojni ulici je tako nesrečno padla, da si je prebila lobanjo. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Umrla je še isti dan'.
= Poročil se je v soboto 28. t. m. g. Franc Remic, veletržec z vinom in žganjem v Ljubljani, z gdč. Marijo Novakovo. Mlademu paru obilo sreče!
= Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani je imelo dne 22. januarja 1922 svoj redni občni zbor v svojem društvenem lokalu. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Jakob Babnik ter je poročal o delovanju in pomenu tega društva. Poročilo blagajnika in tajnika je bilo sprejeto in odobreno, nakar se je izvolil sledeči odbor: predsednik tov. Anton Merljak, podpredsednik tov. Albin Tomc, odborniki tovariši; Jakob Babnik, Josip Bufolin. Janko Sedej, Ivan Sluga, Fran Svetek, Valentin Mozetič, Mihael Šefic; namestnika:	Alojzij Strupi,
Josip Stare. Pregledovalca računov: Ivan Žigon, Karel Štrukelj. Zastavonoša:	Ivan
Babnik. Po izvolitvi novega odbora se je zahvalil predsednik tov. Anton Merljak prejšnjemu odboru, posebno pa je naglašal zasluge tov. Babnika, kateri je vedno deloval v prid društvu. Opozarjal je tudi člane, da naj se zavedajo svoje dolžnosti napram društvu, katero stremi za tem, da se upoštevajo domači stavbni obrtniki in delavci.
= Ubegla deklica. Svoji materi je ušla 10 letna hčerka Milka Ilaler iz Ljubljane. Mlada Milka je baje zelo nevarna tujemu imetju.
= Cvetlična reduta. V soboto, dne 4. februarja se vrši v Narodnem domu »Cvetlična reduta«, ki jo priredita Udružcnje ju-goslovenske akademske omladine iz Primorja in S. K. »Primorje« s sodelovanjem kluba Primork. Dostojne maske dobrodošle! Igra godba Dravske divizije. Začetek ob 20- uri-
= Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k l. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v torek,' dne 31. Jan. ob 15. url popoldne v posvetovalnici oz. rlsalnlc! I. drž. gimnazije v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Referat o načrtu zakona za srednje šole. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. Odbor.
= Aretacije. Vsled raznovrstnih kaznjl-vlh dejanj je bilo pretečeno soboto in nedeljo aretiranih, 18 oseb.
Maribor.
Kakšni ljudje upravllalo naše obmejne občine? Skoro bo leto, odkar so prešle naše občine potom volitev v socijaldcmnkra-tlške, oziroma nemčurske roke. Politična oblast bi bila takrat lahko rešila marsikatero našo važno občino, a je bila gluha in slepa za vse pritožbe in informacijo. Ljudem, katerim je bila naša narodnost prav tako trn v peti kakor Srbiia, Je slepo verjela, da so se prcorijentirali ter jim je Izročila občine v upravo. Sedaj pa se vedno jasneje kažejo posledice takratne napake. Prišli so ljudje na krmilo, ki nimajo o občinski upravi niti pojma. Zakaj pri občini ni samo zadosti, da sl sedaj socijal-demo-krat .prejo sl bil pa nemčur, ampak je potreba tudi nekaj znanja, uvidevnosti, dela-zmožnosti In dosti dobre volje. Vsega tega pa zvečine ni pri naših novih občinskih očetih. Dogodilo se je že toliko nepravilnih in naravnost smešnih slučajev, ki jasno dovolj kažejo, kakšni ljudje upravljajo naše občine. Omenjamo za danes samo enega iz Kamnice pri Mariboru, kjer županuje neki \Vogrinctz. Kamnica je razen Pobrežja, kjer se obč. svet preklja z okr. glavarjem, najbolj nemčurska občina. Zadnjič je bil Wo-grinetz sklical obč. sejo. Ker je vsaka obč. seja javna, se je je udeležil tudi tajnik on-dotne organizacije JDS. To je pa župana tako razjezilo, da ga je hotel vreči čez prag. Ker se pa to ni dalo doseči drugače, kakor s silo, sile pa sl le ni upal rabiti, zato Je rajši sejo — odpovedal.
Rogličev stanovanjski predlog v zadnjem občinskem svetu je vzbudil občo pozornost. Celo demokratsko časopisje priznava, »da je predlog na prvi pogled zelo popularen In sprejemljiv ter bi naj tvoril ta davek nekako obdačenje luksuznih stanovanj«. V njetn ni namreč nobenih odprtih vratec prav za nikogar. Pri vseli dosedanjih naredbah za odpravo stanovanjske bede najdejo zlasti premožnejši še vedno kak izhod, da se zadeva zavleče oziroma pospeši, ali pa sploh onemogoči. Rogličev predlog pa to popolnoma onemogoči. Sloni na principu, kdor uživa nadmerno stanovanje in udobnost, ta prispevaj k odpravi stanovanjske bede s tem, da plačaš za svojo udobnost v gradbeni fond. Cim več imaš udobnosti, tem več boš plačal, ali pa se sam prilagodil razmeram, kakor se jili mora tisoče in tisoče. Torej je davek v socijalnem oziru pravičen. »Tabor« sicer išče napake v tem predlogu pravi pa, da se bode ž njim še pečal. Stvar odsekov je, da predlog preštudirajo in ga spravijo v sklad z razmerami. Saj ni nikjer zapisano, da bi moral obveljati dobesedno. Sestavljen je na dobrem in socijalno pravičnem sistemu, kateri bodi moral obveljati če tudi se morda tu-
patam izpremeni kaka beseda ali številka. Ako se ta predlog sprejme in izvedo, bodemo imeli v doglednem času odpravljeno stanovanjsko mizerijo, pa čeprav je to »narodno socijalistično reševanje stanovanjske bede«, kakor pravi »Tabor«.
»Ljudska univerza« je imela v soboto svoje otvoritveno predavanje. Ro prav primernih uvodnih besedah predsednika župana Grčarja, na čem naj sloni »Ljudska univerza«, je predaval prof. Favai o temi »Kaj je in kaj ni izobrazba«. Predavanje ni bilo slabo zamišljeno in tudi ne plitvo, dasi predavatelj ni bil posebno dobro disponiran. Predavanje je bilo srednje obiskano, zvečine po inteligenci. To pa najbrže vsled tega, ker je bil obenem sestanek udeležencev za kemični tečaj, ki ga priredi »Ljudska univerza« po prof. Pirnatu. Nižji sloji, predvsem delavstvo, kateremu je »Ljudska univerza« predvsem namenjena, niso bili zastopani. Za nje je bil tema preabstrakten. Želeti je, da bi bila prihodnja predavanja aktualnejša, kar zanima in vleče predvsem nižje sloje, ne pa, da bi se reševala v prvi vrsti etična vprašanja, kakor se je namignilo v soboto.
Zlato poroko sta obhajala včeraj Jurij in Marija Žižek (ne Zitek, kakor je bilo nedavno pomotoma tiskano). Narodno zavednima ziatoporočencema, ki ju je nekdanji nemški mestni zastop zaradi izjave za slovensko šolo tako kruto preganjal, čestitamo najiskrcneje.
Zbolel je v Mariboru bivši minister dr. Franjo Markovič.
III. redni občni zbor žel. pev. društva »Drava*, ki se je vršil dne 20. jan. t. 1. v Narodnem domu, je bil jako dobro obiskan. Občni zbor je precej žvalmo potekel. Predelala in sprejela so se tudi nova društvena pravila, na podlagi katerih se društvo razširi na več odsekov. Izvoljen je bil sledeči odbor: A. Lukačič, v. revident predsednik, Franjo Lobnik, mizar, podpredsednik, Joško Vokač, asistent, tajnik; Franjo Kobilca, blagajnik; Franjo Mordej, urad. pripravnik, in Vidic Tone, pregledovalca računov; Pucelj Stanko, asistent, Lipovž Jožo, ključavničar, Druškovič Franjo, asistent, Mencinger Tone, tapetnlk, Cepič Makso, post. odpravnik, Prater Marica, Dorič Marica, odborniki.
Občni zbor Mariborske čitalnice se je vršil v soboto zvečer v Narodnem domu. Tajnik »Ljudske univerze«, novinar Borko je predaval po obč. zboru o človečanski katarzi v tragediji Rusije. Bičal je jako ostro rusko inteligenco. Marsikaj, kar je povedal o ruski Inteligenci, je zadelo tudi našo inteligenco, ki pa tega hvala Bogu ni opazila, še manj pa občutila. Sicer bi mu ne bila toliko ploskala. Neumestno pa je bilo v ijaso-pisnih vabilnih noticah izrazito povdarjanje, da je ta večer, »prvi intimni večer mariborske inteligence*. To je morda privabilo g. viteza Grasellija in nekdanjega policijskega komisarja Senekoviča,, da sta se udeležila tega večera, a druge, ki nimajo doktorskega naslova, je pa odbilo. Čitalnica slavi letos šestdesetletnico svojega obstanka in bi menda bilo umestno, da se res podemokrati in privabijo v njo širše plasti, ne pa samo takozvana »inteligenca«, ki se' začenja po mišljenju nekaterili šele z doktorjem.
Smeti pred »Ljudsko univerzo*. Udeleženci, ki so bili predpretekli teden na ustanovnem občnem zboru »univerze« in zopet pri otvoritvenem predavanju v soboto, sc bili neprijetno dirnuti. ko so opazili, da je na hodniku pred vhodom v dvorano cel kup smeti. Tisti kup bi se bil pa v 14 dnevih le dal odstraniti. Kaj nima »Kazina« nobenega hišnika? '
Španska v Mariboru In okolici pošteno razsaja. V bolnišnici ležijo kar štirje zdravniki bolnišnice same. Asistent na kirurgi-čnem oddelku dr. Slavko Ruprecht Je španski podlegel. V Pobrežju so morali šolo zapreti, ker so zbolele štiri učne osebe na španski in tudi šolarji močno bolehajo na njej. Tudi v Krčevini Je šola zaprta zaradi razsajanja španske med šol. mladino. Občinstvo opozarjamo, da je pri tej bolezni najnevarnejše prehitro zapustiti posteljo po bolezni, kakor kažejo dosedanji slučaji. Direktnih žrtev španske do sedaj še ni bilo razen par izjem. Med občinstvom se širi, da le bilo na mariborskem pokopališču v enem dnevu pokopanih kar 17 žrtev španske. Te govorice pa ne odgovarjajo resnici. Umiranje ne presega normalnega števila.
Strogi pasji zapor v Mariboru je bil te dni ukinjen.
Celle.
Carinikom 4. razreda je pri carinarnici v Celju imenovan Čedomlr Pavlovič.
V zadružni register se je vpisala »Produktivna čevljarska zadruga« v Celju.
Tovarno kanditov in slaščic sta otvo-rlla v Zagradu v celjski okolici gg. Pinter in Veber.
Na občnem zboru »Celjskega Sokola*, kateri se je vršil v nedeljo dopoldne, je bil ponovno starostom Izvoljen g. J. Sinertnik.
Nabavljalna zadruga javnih nameščencev v Celju ima v nedeljo 19. febr. ob 10. url dopoldne v mali dvorani celjskega Narodnega doma svoj redni občni zbor.
Stanovanjska oblast v Celju opozarja vse stranke, ki vlagajo prošnje za določitev najemnine za stanovanja, da so iste po večini tako pomanjkliivo opremljene, da na podlagi istih najemnine ni mogoče določiti. Zato se stranke opozarjajo, da svojim proš-! njam za določtev najemnine prilože potrdilo okrajne davčne oblasti o najemnini s 1. julijem 1914. Pri stanovanjih, ki takrat niso bila oddana, naj stranka navede, koliko se je po njenem mnenju takrat plačevalo za enaka stanovanja. Nadalje se mora priložiti pri strankah, ki žive od plače, izkaz o letnih dohodkih, ki je služil za odmero dohodnine v letu 1921. Vse stranke, ki gornjih podatkov niso navedle, naj Izpolnilo svoje prošnje najkasneje do 10. febr. potom dodatnih vlog. — Obenem se opozarja občinstvo, da mora vsakdo, ki se hoče naseliti v okoliš stanovanjske oblasti. Imeti za to potrebno dovoljenje, sicer se ga ho prisilnim potom odstranilo in povzročitelja priselitve kaznovalo po stanovanjski naredbl do 50.000 kron globe ali 6 mesecev zapora. Opozarja se tudi, da je treba oblastvenega dovoljenja za preselitev vsakemu, pa bodisi, da je samostojen ali kakršenkoli uslužbenec (uslužbenka) brez izjeme.
Celjska drsališča so odprta in se lih športa željno občinstvo, posebno mladina, pridno poslužuje. Drsališče na Dij. domu pri Diehlu oskrbuje Športni klub »Celje«.
Ncmškuturenje v našem lepem savinjskem mestecu še vedno neče ponehati. Poslužuje se tega kulturnega jezika vsevprek po ulici in raznih trgovskih in drugih lokalih. Ta greh se je razpasel že do grde razvade. Cuiemo pa po ulici v spremstvu nežnega Spola prav glasno nemškntariti včasih tudi še nekatere naše častnike, lil bil pač skrajni čas, da se ta grda razvada odpravi
Ssser* in turistika.
Planinski ples S. P. D- Priprave za shod vseh planincev, planink, turistov in naturistov dne 3. febr. so v polnem teku. Obleka turistovska. promenadna, narodne noše.
III. Smučarski izlet se bo vršil v četrtek t. j. 2. febr. Odhod iz glavnega kolodvora Ljubljana ob 6. url 34 min. v Šmarje —Sap, Dolenjsko. — Trening »Starših« za smuško tekmo, z »novinci« vežbanje v osnovnih vajali. Vežbališče prostorno, severne) in južno tik nad vasjo Šmarje — teren lep. zelo ugoden. — Povratek na smučeh v Škofljico ali z vlakom iz železniške postaje Šmarje—Sap v Ljubljano (odhod ob 20. uri 20 min.). — Kosilo in večerja v Šmarjah (neobligatno).
CiEedlaGišia 5n glasba.
Keparioar Narodnega g3@daBEšea:
Drama:
Sreda 1. febr. Vražja ženska. Red E.
Četrtek 2. febr. Popoldne ob 3. uri. Pe-terčkove poslednje sanje. Izven. •
Četrtek 2. febr. Zvečer ob 8. uri. Revizor. Izven,
Petek 3. febr. Hamlet. Red C.
Sobota 4. febr. Gardist. Red D.
Nedelja 5. febr. Popoldne ob 3. url Pe-terčkove poslednje sanje. Izven.
Nedelja 5. febr. Zvečer ob 8. url. Vražja ženska. Izven.
Pondeljek 6. febr. Revizor. Red B.
Torek 7. febr. Zaprto.
Opera:
Sreda 1. febr. V/erther. Red D.
Četrtek 2. febr. Boris Godunov, Izven.
Petek 3. febr. Bolieme. Red B.
Sobota 4. febr. Trubadur. Red A.
Nedelja 5. febr. Faust. Izven.
Pondeljek 6. febr. Zaprto.
Torek 7. febr. 50 letnica gledališkega delovanja garderoberke ge. VValdsteinove. Carmen. Izven.
V Sloveniji imamo mnogo pevskih društev, ki gojč petje v moškem zboru. Manjka jim pa primernih, ne pretežkih skladb. Svetujemo, naj si naroče sledeče, izdaje: 1.
»Malo Pesmarico*, ki jo izdaja Zvezna tiskarna v Ljubljani. Dosedaj je v nji objavljenih 11 lahkih, lepih starih moških zborov in čveterospevov. Dobč se posamezne šte-vlke po 1 oziroma 2 dinarja, ali vseh 11 številk v 1 zvezek broširanih za ceno 10 dinarjev. Društvom, ki naročč večje število izvodov, dovoli Zvezna Knjigarna precejšen popust. — 2. Dve pgsmi za moški osmero-spev (moški zbor) Zorka Prelovca (Zapoj ml pesem deke, Skrjančku). Cene partituri 4 dinarje. Pri večjem naročilu popust. — »Malo Pesmarico« in »Dve pesmi« razpošilja Zvezna Knjigarna v Ljubljani na Marijinem trgu. — 3. Trije moški zbori (Adamič: Ljubici, Rožanc: Mak žari, Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Cena partituri 2 in pol dinarja. Partituro in posamezne glasove razpošilja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. 4. Pet veselih pesmi Em. Adamiča za moški zbor. Cena partituri 5 dinarjev. Dobč se partitura in litografiranl glasovi po nizki ceni pri prej omenjenem društvu. Društvom in zborom pri večjem naročilu popust.
Predavanja o hrvatski glasbeni literaturi. V dneh 7.. 8., 9., 14., 15. in 16. decembra minolega leta predaval je na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani o hrvatski glasbeni literaturi dr. Božidar Sirola iz Zagreba'. Daslravno je bil temu predavanju odmerjen precej pičel čas (13 predavateljskih ur), vendar so dobili gojenci konservatorija precej točen vpogled in jasno sliko hrvatske glasbe. V lepih besedah je nanizal gospod predavatelj ves glasbeni p kret v hrvatski glasbi ter kolikor mogoče podrobno karakterlziral sledeče dobe: 1. Glasbo v predilirski dobi 2. Narodno glasbo. 3. Glasbo ilirskega pokreta. 4. Glasbo poilirske dobe. 5. Sodobno hrvatsko glasbo. Svoja izvajanja je podprl z raznimi primeri hrvat-skili pesmi, posebno onih iz starejše in narodne dobe. O predavanju je bil napravljen stenogram in želeti je le, da se v svrlio splošne, informacije izda to predavanje tudi v tiska. Naši Glasbeni Matici smo za to kulturno delo zelo hvaležni ter pričakujemo, da nam v najkrajšem času nudi podobno predavanje iz srbske glasbene literature. — Pripominjamo še, da je bilo predavanje dr. Široie zelo številno posečeno, ne samo od konservatoriiskih gojencev, ampak tudi od drugih glasbenih interesentov. Dr. Siroll bodi pa tudi na tem mestu Izrečena naša najiskrenejša zalivala.
Poslano*.
Knjiženi in mlnust.
Umjctnost. Kmalu bo dotiskun V. zvezek tega almanaha, ki ga izdala edina umetniška korporacija, katera Je osnovana na splošno jugnsiovcmkl bazi, namreč Ko-Icgij jugosl. um. grafikov. Ta številka bo v prvi vrsti posvečena mojstru Slaku Bukovcu ter bo prinesla lepo število njegovili zadnjih del. Razen tega bodo objavljena de-, la starejših čeških gruflkov In slikarjev, tako Holiarja, Mancsa, Aleša, Maraka, Cer-maka itd. Opozarjamo za umetnost vneto občinstvo na to edino jugoslovensko umetniško revijo z Željo, da bi stremljenje v kolegiju združenih umetnikov podpiralo v izdatni meri. V prednaročili stane Številka samo 15 din., pozneje 20 din. Naročila sprejema Uprava »Umjetnosti«, Zagreb, Mažu-raničev trg 13.
Stanovanjskemu odboru in zdravstveni komisiji v Ljubljani. Ze tri leta bivam v Ljubljani in že tri leta moledujem za stanovanje. Vse moledovanje je do danes ostalo brezuspešno. Ne bi se javno oglasil, da me sila ni pritirala do tega. Toda nemogoče ml je to nadalje potrpežljivo prenašati. Svaka sila do vremena. — Stanujem v eni sobici in kuhinji, v katerih prebiva skupno enajst oseb, med temi trije nedorasli otroci. To stanovanje, odnosno luknja, niti od daleč ne odgovarja zdravstvenim predpisom. V tej luknji je najlažje priti do tuberkuloze. Vlago, ki vlada v tem stanovanju, je nemogoče prenašati. Pokvarila mi je že precej obleke in drugih stvari. Bolezen vlada stalno v naši hiši. V sedaniem času, ko vlada influenca .je bilo že vseli 11 oseb bolnih. Moral sem se javno oglasiti in zaprositi za hitro odpomoč. Ce se vsakodnevno dobi stanovanje za razne premožne osebe In za razne verižnike, zakaj ne bi se dobilo stanovanje za poštenega uradnika? Stanovanjsko komisijo prosim, da mi nakaže stanovanje, za katerega moledujem Že tri leta. Zdravstveni odsek in kompetentne faktorje pa prosim, naj sl z komisijo ogledajo moje stanovanje in naj ugotovi, če je Iz zdravstvenih ozirov mogoče I nadalie prebivati v tako nezdravem stanovanju. Upam, da nisem napravil zastonj tudi to javno prošnjo.
Vladimir Kravos, Rimska cesta 5ll.
* Za »Poslano« odgovarja uredništvo le v toliko, kolikor to določa zakon.
Pokrajina.
Zagorje ob Savi. Zabeležujemo za državo velepomembno vest, da se je produkcija premoga v rudniku Zagorje zadnje Čase zvišala in dosegla rekord do 90 železniških voz na dan, t. j. v 24 urah. Razumljivo je, da se ne naloži vsaki dan enako število železniških voz, vendar Je značilno, da dnevna produkcija prekaša ono Iz predvojne dobe za 15 do 20 voz dnevno. Zagorski rudarji so storili v polni meri svojo dolžnost, sedaj pa prosimo in zahtevamo, da stori tudi vlada svojo dolžnost ter doseže pri Trboveljski premogokopnl družbi, da zviša stradajočim rudarjem njih prejemke n sicer še predno bodo popolnoma onemogli od nadčloveškega napora In nezadostne hrane.
Iz Grosuplja nam pišejo: Tekom zadnjih mesecev se je prigodilo na postaji Grosuplje več nesreč s smrtnim Izidom. V več slučajih so bili ponesrečenci sami krivi nezgode, v nekaterili slučajih je pa kriva nesrečam tudi železnica sama. Tako n. pr. se pri večernem vlaku v smeri proti Novem-mestu ravno pred postajnim poslopjem premika tovorni vlak, kar bi se lahko do odhoda osebnega vlaka prekinilo, tako pa to otežkočuje potnikom vstop v osebni vlak in pravi čudež je, da se tu še ni pripetila kaka večja nesreča. Dočim se vlaki v smeri proti Ljubljani vedno ustavljajo pred postajnim poslopjem, zavozijo vsi osebni vlaki v smeri proti Novemmestu daleč tja za blagovno skladišče, tako, da morajo potniki ki so potrebni baš sedaj, ko so vozovi dosledno nezakurjeni, pokrepčila, skoraj 500 metrov nazaj k bufeju, kar je povod, da često zamudijo vlak, ker vlak samo par minut stoji. Tudi je od postajališča vlaka do postajnega poslopja nakopičenega toliko snega, da je osebni promet povsem oviran.
Ker stroji v Grosupjem ne jemljejo vode, nam je povsem neumljivo, zakaj vlak zavozi tako daleč, namesto, da bi obstal pred postajnim poslopjem,, kar bi bilo izstopajočim in vstopajočim zelo v pri(J. Postajno načelstvo se naproša, da v interesu potujočega občinstva in v Izogib event. na-daljnim nesrečam opusti premikanje tovornih viakov v času, ko prihajajo in odhajajo osebni vlaki ter da potrebno ukrene, da bodo vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane, ostajali pred postainim poslopjem in ne, kakor doslej, zavozili tja doli za skladišče.
Iz ormoškega okraja nam poročajo; Zelo nas je razveselila novembra prošlega eta vest, da vpelje južna železnica na progi Pragersko(Maribor)— Čakovec dva nova vlaka. Upali smo, da bodemo na ta način končno enkrat dobili ugodno zvezo z Varaždinom in Lendavo. Toda naše veselje ie bilo prerano. Vlak drž. žel., ki vozi iz Čakovca v Varaždin ob pol 9. uri dopoldne, -nikoli ne čaka vlaka južne železnice, ki pride ob istem času v Čakovec, temveč se mn kot nalašč, pred nosom odpelje. Potniki pa, ki pridejo v Čakovec iz smeri Pragersko in so namenjeni v Varaždin, morajo v Čakovcu čakati cele 4 ure na prihodnji vlak za Varaždin. Pri dannšnilh prometnih zvezah vobče ni mogoče priti n. pr. iz Ptuja, Ormoža in Središča v Varaždin in nazaj v enem dnevu. Če hočemo kaj opraviti v Varaždinu, moramo tam prenočevati, kar pomeni za nas ogromno potrato časa in denarja. Pri teli zvezali, ki jih sedaj Imamo, se lahko mudimo v Varaždinu komaj 2 uri, in to ravno opoldne, ko so uradi In trgovine itak zaprte, če hočemo še isti dan biti doma. Ali ni to z ozirom na malenkostno razdaljo (Središče—Varaždin 12 km!) naravnost smešno! Kaj nam pomaga, če se ujieljejo novi vlaki, ko pa Isti nimajo ugodnih zvez. Prosimo merodaine faktorje, da napravijo v tem oziru red. Kriva le edino le zagrebška direkcija drž. žel, ki, skoraj bi rekli, nalašč spusti iz čakovskega kolodvora vlak proti Varaždinu par minut prej kot privozi vlak št. 231 južne železnice Iz Pragerkcga. Mogoče bodo te vrstice napotile tega ali onega drž. poslanca, da intervenira rri ravnateljstvu drž. žel. v Zagrebu in doseže, da se nam Izpolni ta upravičena želja. Bill bi mu zato zelo hvaležni — prizadeti lz ptujskega In ormoškega okraja.
Vremensko poročilo.
Ljubljana, dne 30. januarja 1922.
Kraj	Ud Tlak naka		Tetin, iraka C	Veter 1	Oblačnost 040			 'Sg Padavine nun
Ljubljana	7	731 2	2-0	brezvetr.	obl.	2 0
	14	730 2	27	ju ir. za ji.	y)	
	21	730-4	44	jug	n	
Zagreb	7	7538	30	brezvetr.	n	—
Beograd	7	753 5	0-2	jug. vzh.	' dež	—
Dunaj	7	755.5	4-0	jug. vzh.	mogla	—
Innsbruck	7	7578	00	zap.	več. obl.	—
Praha	7	—	—	—	—	
Opomba	: V L	.j ubij ant ba	ronieter pa<	ia, temperi	turu vlSja.	
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»On je, o angeli in svetniki! — On, madonna lavandaia! — Hej, Bog in bogrrre, golobček naš! — Sagraiment, monsir Peaurefers!...«
»Nu, dajte, aretirajte me!«
Aretirati! Njega! Resnica je! Zato so tu, da bi ga aretirali! Der Teufel! ’co Dio! riudič naj vzame Pankracija in narobe! Bogmc! Aretirati ga! Golobčka! Royala Beau-reversa!,.. kdo si je izmislil to? Hoj, grotn in strela, prej bi zgrabili kraljico vpričo vsega dvora, z velikim profosom, konetablom in vso gospodo vred!... Naježili so sc kakor divji mački ter zarjuli, vihteč rapirje in besno sukaje oči:
»Le naj pridejo ponj! Le naj se predrznejo!...«
Zakaj je bil tu, kako se je izluščil Iz Montgomeryjevega oklepa Royal de Beaurevers, s hudičevo pomočjo ali z nebeškim blagoslovom — vedi sveti Pankracij! Četvorka ni slutila ničesar, pa tudi zanimalo je ni v tem hipu. Tringue-maille je objel Bouracana, Corpo-dibale se je vrgel Strapafarju okrog vratu; poljubljali so se kakor babnice pri' slovesu , Royal pa se je v tem ozrl proti vhodu in je zagledal Nostradama.
Mag je vstopil naravnost k njemu. Beaurevers se je zdrznil. Nikoli prej ni 'videl čarodejevih lic tako bledih, nikoli tako strašnega ognja v njegovih očeh. V svoji dragoceni Črni obleki, na kateri se je bleščalo demantno znamenje Rožnega križa, je bil Nostradamus podoben vtelešeni Usodi. In sveta groza je zalila Beaureversovo dušo, ko je upri oči v skrivnostnega moža in je videl njegovo glavo obdano z belkasto zarjo!...
Nostradamus pa je obstal pred Beaureversom, rekoč:
»Storiti hočem, kar sem ti obljubil v uri Brabantove smrti... Prišel sem,'da ti povem ime tvoje matere in tvojega očeta ...«
Pri teh besedah je Beaurevers namah pozabil grozo in strmenje; pozabil je vse — še tisto, kar se je zgodilo na borišču.
»Mojega očeta!« je vzkliknil. »Kdo je nioj oče?«
»Henri II., francoski kralj!«
Mladi mož se je sključil pod tež« strašne misli, da je morilec lastnega očeta!... Takoj nato pa mu je utonil pogled v krvavi megli; krč neizmerne grenkobe mu je zvil blede ustnice in sovraštvo je zagnalo v njegovem srcu plat zvona. Med strašnim grohotom je zavpil:
»Zdaj se ne čudim več! Zdaj razumem! Oh, zdaj mi je jasno, zakaj sem se moral roditi v ječi! Zdaj vem, zakaj sem bil že v minuti svojega rojstva obljubljen krvniku! Ni čudo, da je oče zaželel moje smrti, še preden sem videl beli dan! Kraljev sin! Ua! Živa nevarnost za vso državo! ...«
Zaškripal je z zobmi In stresel lase. Nato pa mu je pokril spačeno lice pretresljiv izraz bolesti. Solze 50 mu zalile oči.
»A mati?...« je zajecljal. »Oh, če bi moral prekleti tudi njo, usmilite se in rajši ne povejte njenega Imena!...«
»Pomiluj jo, kakor jo pomilujem laz,« je zamrmral Nostradamus ter vzdihnil kakor iz dna bridkosti. »Mrtva je, že dvajset let!«
»Mrtva!« je zahropel Beaurevers.
»Ime ji je bilo Marija Groixmart-ska!« je končal Nostradamus.
Pretresljiv vzkrik je planil iz mladeničevih prš. Royal de Beaurevers sc je zrušil na kolena. Marija Groixmartska! Gospa brez imena — njegova mati! Ona, ki zdaj Florizi nadomešča mater! Ne, ne! .Saj ni mrtva! Živi! Živi, kakor le more človek živeti! Oh, zdaj razume neizmerno bel, ki je vklesana v kamenito obličje uboge žene! Zdaj čuti, s kakšnimi mukami je morala biti zaznamovana njena pot! A poslej ima nesrečnica njega, ki hoče zdraviti njeno bol, tolažiti jo, vrniti jo življenju! Vedel je, kaj ji poreče, kakor hitro $topi pred njene oči:
»Maščevani ste, o mati! Kralj francoski je mrtev, ubit po svojem lastnem dejanju, zakaj Usoda je oborožila roko njegovega sina!...«
1 Vse take in enake misli so zavrele v njegovi glavi. Že je hotel vzklikniti v svojem razburjenju: »Ni res! Moja mati ni mrtva!... Tedaj pa je videl, da Nostradamus odhaja. Magov obraz je bil tako mrkel, da je Royala iznova prešinil trepet. Kdo je ta človek? Oh, vedeti! Zakaj mu je dal kopje v roko, baš njemu, sinu, da ž njim ubije očeta? Zakaj pravi, da je umrla mati pred dvajsetimi leti? Kam drži skrivnostna pot tega moža? ... Royal de Beaurevers je vstal in planil k Nostradamu. A tisti hip je stopil mag iz šotora in spustil zaveso za seboj, rekoč:
»Zbogom!...«
RoyaI je omahnil kakor pijan. Iiotcl je udreti za magom; a tedaj se je vzdignila zavesa pri vhodu iznova in šotor se je napolnil z voj-niki...
RoyaI de Beaurevers je z divjim vzmahom izdrl kratko bodalo, ki ga je nosil za pasom, in se ozrl na svoje štiri prijatelje, češ:	»Ste li
pripravljeni umreti z menoj? ...« Corpodibale, Strapafar, Trinque-maille in Bouracan so priskočili... V tistem hipu pa je padla od zadaj težka roka na njegovo ramo. Royal se je srdito obrnil in dvignil bodalo ...
»V imenu kraljice,« je rekel prišlec. »Aretirani ste!«
Beareversova roka je omahnila. Bodalo je žvenketaje zletelo v kot. Mladi mož je pobesil glavo in jeknil:
»Florlzin oče!...«
»Odvedite ga!« je kriknil Ron-cherolles.
DEVETNAJSTO POGLAVJE.
Marijin grob.
I.
Kraljev morilec?,..
Cetvorica se je besno zagnala naprej... Toda Royal jih je ošinil s takšnim pogledom, da so obstali kakor vkopani, omamljeni od neizmerne osuplosti. Roncherolles, videč njih gole meče, je zarohnel:
»Kdo so ti štirje?«
»Kraljičini plemiči!« ga je poučil Trinquemaille.
Roncherolles je mislil, da so mu poslani v pomoč — saj pravzaprav je bilo res tako.
»Potem, gospoda, lehko obvestite kraljico, da je zločinec prijet.«
Cetvorica se je spogledala, češ: zdaj udarimo!... A Beaurevers jih je spet ukrotil s svojim ognjenim očesom:
»Da, da,« je izjavil zamolklo, spravite se obvestit kraljico... Idite, pravim, tako vam rogov hudičevih!«
r
* E"a za pol milijona. Dunajski časopisi poročajo, da je neka dama pozabila v kočiji boo, vredno pol milijona avstrijskih kron. Kdor o vrne ,dobi nagrado. Dama bo seveda ostala brez boe, ker najditelj bo dobil zanjo gotovo boljšo nagrado drugod, nego bi mu jo podarila dama.
* Strašen zločin blazneža. Strašna tragedija se je odigrala v italijanskem mestu Antrodoco. Poštni uradnik Vinko Carloni je ubil svojo soprogo Lavro,, svoja dva sinčka iti nekega Casfrucci Germana in naposled se še sam ustrelil. Pri Carloriiju jo bilo že delj časa opažati, da njegovo duševno stanje ni normalno. Mučila ga je fiksna ideja, da ga vsi mrze in da komaj čakajo, da mu Škodujejo. Kadarkoli je zaslužil kaj denarja, jc izginil od doma. Bavil se je z orožjem in eksplozivnimi tvarinami. Neke noči ga obide običajen strah, da ga preganjajo in tedaj se odloči, da sc reši svojcev za vedno. Svojo besno nakano je najprej udejstvi! na soprogi na strašen način. Polil je svojo ženo z v točim oljem in nato se e vrgel na svoja otroka, katera je ustrelil z revolverjem. Nato je odprl okno in odda! nekaj strelov na uradnika Castruccija, ki je slučajno prišel mimo okna. Dovršivši vso to morijo, si e pognal kroglo v glavo. Mlada Carlonijeva žena je bila že šesti mesec noseča.
* Smrt bogataša. Nedavno je umrl v Londonu lord Mount Stcphcns je začel svojo karijero kot pomočnik v ma-nufakturni trgovini, potem pa se je povzpel tako daleč, da je postal solastnik kanadske pacifičke železnice. Bil je prvi Kanadijec, ki je dosegel plemski stan.
Proda se:
PRODAM FINO ČRNO ZIMSKO SUKNJO
za korpulentnega človeka.
NA PRODAJ IMAM DOBRO OHRANJEN STROJ ZA DELJENJE TESTA
('namreč za žemlje a 25 kosov) na vpogled in cena pri Klemenčiču. Mokronog. Dolenjsko.
DVA OGLEDALA,
ornament stekli 124—C5 ml, sc ceno pro-dasta. Kje, pove uprava »Jugoslavije«. 183
LEPO POSESTVO Z GOSTILNO
s 7 sobami, ter poslopje s hlevom. K posestvu spadajo tudi 3 travniki, gozd in 2 njivi. Je v lepem kraju, blizu postaje Breg. Naslov: Dominik Stritar, gostilna B:eg p. Loka pri Zidanemmostu.	178
PRODA SE TEŽAK VOZ (KASON)
in ena meterska truga. Franc Černe, Moste štev. 7.	174
ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU,
sredi , mesta, cena 50.000 Dinarjev. Kupci naj pismeno ali ustmeno vprašajo pri 1. Kavčič, Celje gosposka ul. 6.	180
HIŠA S POSESTVOM NA PRODAJ
Posestvo leži ob okrajni cesti Trboveljskega rudnika nu lepem kraju, pripravno za kako obrat, mesarijo ali kaj drugega. Zemlje okrog 54 arov, hiša zidana, z opeko krita, obstoječa iz kuhinje, 2 sob, 1 kleti, hleva za živino in svm,ak.i. Cena K 270.000. Proda se radi preselitve. Natančna pojasnila daje Marija Marn, posestnica obč. Trbovlje, Lokt štev. 116.	it-2
Kupi se:
KORESPONDENT
izvežbana zanesljiva ter samostojna moČ,
spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani, absolventi slov. trgovske šole z daljšo prakso imajo prednost. — Ponudbe jc poslati na upravništvo tega lista pod šMro-.vK.orespondent 350«
145
RaMo:
372
in ne 2-1(1 telefonska številka strojnega mizarstva Matija Perko, Zg. Šiška—Ljubljana, kar naj blagovolijo interesentje upoštevati.
164
VEČJO GOSTILNO ALI RESTAVRACIJO NA PROMETNEM KRAJU vzamem v najem ali na račun. Vložim kavcije 40.000 do 60.000 kron. — Prosim cenjene ponudbe na postajo »Pakrac«. 161
BOLJŠI SOLIDEN GOSPOD, NEKADILEC se sprejme v lepo sobo. Kje, pove uprava iJug< slavijo«.
IZJAVA.
Podpisana preklicujem vse žavljivke, ki sem jih govorila zoper gospo Marijo Zgonc, gostilničarko v Ljubljani in se ji zahvaljujem, da je odstopila _gd tožbe. — Neža Kunaver.
Zenitne ponudbe:
OBVESTILO.
Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo itd. Drma Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba natrež.e 29.	150
KUPI SE DECIMALNA TEHTNICA
že rabljena od 500—600 kg. Kupi se tudi večjo množino tansportnih sodov od žganja, kisa ali vina od 100—400 I. Ponudbe se prosijo pod »Sodi in tehtnica« na upravo lista.	175
Službe:
KOVAŠKEGA UČENCA
starega 15 let, se sprejme takoj. Stanovanje in hrana po dogovoru. — Naslov pove upravništvo.	167
KONTORISTINJA
Ponudbe je poslati na upravništvo pod šifro: >Samosto!na pisarniška moč 200.«	146
LOČEN PODURADNIK
išče samostojno gospodinjo v svrlio skupnega gospodinjstva. Vdove brez otrok od 28—35 let niso izključene. Zeli se tudi nekaj premoženja. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Srečna bodočnost« na upravo lista.	172
INTELIGENTEN MLADENIČ
resen, čeden, trgi naobražen, mirnega temperamenta, blagega srca. neodvisen, z nekaj premoženja, želi se spoznati z enako gospodično ali mlado udovo, katera poseduje bolji obrt ali gotovino, v svrho ženitbe. Tainost zajamčena. Cenj. samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne na upr. pod »Resnost 897.«	i8i
seva
s*s
hjHKlk
%r
POZOR!	POZOR!
V Ljub jan! se teko! proda
jrnit IIIE
f*
■MlIllF
brez inventarja
s stanovanjem, pisarno, modernimi delavnicami, dvoriščem, kanalizacijo etc. — Vprašanja pod: „XOVARNA 2000 m3", poštno ležeče Ljubljana.
lilk - E
Mllllfr
»••»(Otu
Zast©pst¥@
slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška agentura, ki deluje že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z lastnim avtomobilom. — Ponudbe na upravo lista pod „ZASTOPSTVO“
f
Na mesto posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti javljamo pretresujočo vest, da je preminul naš nadvse ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, sin, brat, svak, bratranec, gospod
H Sr STBHKD ROPHEHT
I
asistent kirurgičnega oddelka Maribor.
Ugrabljen nam je bil po nemili usodi iz srede njegovega človekoljubnega in požrtvovalnega delovanja v soboto 28. januarja ob 3. uri popoldne, star komaj 33 let.
Zemski ostanki blagega pokojnika bodo prepeljani iz Maribora v Trebnje, kjer bodo položeni k večnemu počitku v sredo 1. februarja ob pol 4. uri popoldne.
Blag mu spomin!
Maribor - Trebnje, dne 29. januarja 1922.
Ema Rupreht,
mati.
Mici Rupreht roj. Pavlin, soproga.
Rodbine: Alma Perovšek, Janko in Hubert Rupreht, Pavlin, Springer.
Dušan, Bariča,
otroka.
SCo$ian!e¥8@$
prosto vagon in-večje množine v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica l./I.
Posredovalci se dobro plačajo.
SOBO
iščeta
brez
uradnika z dvema posteljama, s hrano ali hrane za takoj ali pozneje. — Ponudbe na , upravo lista pod „Soba".
L«_
-IS
P. n.
Dobaviteljem in producentom kostanjevega lesa uljudno naznaniam, da mi je Tovarna Strojil, IfiSnSI
in kemična industrija d. d. prsi kurka & Wilcii
V Polzeli poverila kot edinemu v nakup
kosf@mj@w fes
na vsem ozemlju bivše Kranjske.
Vse dosedanje in nove dobavitelje omenjenega lesa prosim, da se s ponudbami in tozadevnimi vprašanji vsled hitrejše rešitve v bodoče obračajo na moj naslov.	2,	odličnim	spoštovanjem
3. POGAČ«,
ljubljena. Dalmatinova ul. 1./I.
Marožajte in razširjajte »Jugoslavijo"!
znamke „M I K A D O" brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
fitoaimS5SgžiSBECiBilBlS8
Tovarna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z.
Tel. int. 188. Ruše pri Mariboru. Brzojavi: Vžigalice.
zmožnega bilance, prvo-vrstno moč sprejme ve-
liko industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene po-nudbe z navedbo do-
\ 1 ’
sedanjega službovanja na upravništve pod „Bilančnik“ Plaža po dogovoru
Glavni in odgovorni urednik Zorko Lakm.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.