ülmiiai
ladóst, mladost le vživaj zdaj mladina ! Raduj cvetic v pomladi se cvetoči, Ki priklijó po mirnej rösnej noči, Ker bliža se poletna vže vročina.
V vročini pa pokrita je dolina Vže s polnim klasjem; pridni upajoči Ljudje pa žetve le pričakujoči Ne vesele se cvetja več, mladina!
Raduj se zdaj njegove róse mlade In kadar sreča kratka ti razpade — Pomladni cvet ti tudi ž njo izgine.
Namesto rose pa ti sólza lije, Oj solza bridka srčne bolečine Iz sólze pa spomin na cvet posije!
J. Š. K.
Skrivna dobrotnica.
Stari Marko je imel svoje posestvo v ónih srečnih krajih, kjer se je mladina vzrejevala v pravem krščanskem duhu. Markovo jedino veselje je bila njegova ljubezniva in dobra hčerka Milica. Doživela je ravno osmo po-mläd svoje dòbe in premišljevala je, kako se je vesoljna narava prebudila k
novemu življenju, a tudi ona se je razvijala kakor pomladansko cvetje na radost vsacemu, kdor jo je videl in poznal. Največja skrb .Markova je bila, da bi hčerko Milico ohranil v lepej nedolžnosti in bi jej vse lepe nauke naše svete vere globoko vcepil v njeno mlado, nedolžno srcé.
Kadar je Marko zvečera sedel zunaj pod lipo s svojo hčerko Milico, vselej jej je pripovedoval o lepih krščanskih delih tega ali ónega človeka, večkrat pa tudi o neizmernej ljubezni in dobroti nebeškega očeta. Prijel je potem Milico za roko in jo s pravo očetovsko ljubeznijo vprašal: „Kaj ne, hčerka, da si hočeš tudi ti prizadevati, da otareš solzé siromakom ?" In Milica je odgovorila : „Hočem, ljubi oče, hočem !" A oče Marko se je pri teh Miličinih besedah obrnil vselej proti nebu in je vzdihnil: „O dobri Bog v nebesih ! blagoslovi mi tega otroka, čuvaj in ohrani mi ga in pomagaj mu, da izpolni svojo obljubo."
V tacih lepih krščanskih razgovorih sta bila utolđžena oče in hči. čutila sta v srci zadovoljnost in mir, in to so nasledki prave krščanske vere.
Necega dne reče Marko svojej hčerki Milici : „Milica ! denes lehko obiščeš strijca in se ondu z njegovimi otroci malo poigraš. Obleci se lepo in snažno ter pozdravi strijčeve prav prisrčno tudi od mene." — To očetovo privoljenje je dobro Milico zelò razveselilo, znala je namreč, da je pri strijcu lepó, in da jo strijc in vsi strijčevi radi imajo. In tako otide Milica k strijcu, kjer se je nekaj časa prav prijetno zabävala. Proti večeru se naredi na pot proti dómu. Strijc jej rek<5, da naj kmalu zopet pride in jej dad<5 poln robec lepih jabolk, hrušek in drugih dobrih stvari, da jih ponese s seboj domóv. Milica zahvalivši se, kakor se spodobi, otide veselo proti dómu.
Prišedši do necega hrasta ob cesti, ugleda siromaka starca, ki je ves raztrgan ležal v senci pod drevesom. Poleg njega je bil zreženj, iz katerega je bilo videti nekoliko skorjic črnega kruha. Milica postoji, gleda siromaka, ter vzdihne: „O Bog! Ti si oče siromakom. Kolika tolažba je to ubogim Ijudém!"
Potem pristopi bližej k siromaku ter reče sama v sebi: „Ubogi starček! Tedaj tukaj v tej senci moraš počivati. Ti tedaj nimaš mehke postelje, tvoja siva glava mora počivati na trdej zemlji, a ta široki hrast te varuje žgččega solnca ! Zdaj spiš ter ne misliš na svoje uboštvo ! Te skorjice črnega kruha in tvoja raztrgana obleka kažejo mi, da si ubog in nadložen. Nu le počakaj, jaz ti naredim veselje !"
Zdajci se približa prav po tihoma k spečemu starčku in položi sadje in denarje, ki jih je dobila pri strijcu, k starčkovej glavi. Nato skoči do bližnjega grma in se ondu skrije, da bi videla, kaj poreče siromak, kadar se zbudi in ugleda ta nenavadni dar zraven sebe.
Starček se kmalu prebudi. Milo pogleda na nebó k sijajočemu solncu in reče z žalostnim glasom . „O solnce, solnce! Ti si priča vseh mojih križev in težav ! Kako dolgo boš še sijalo name ubozega in nesrečnega človeka ? Zakaj me ljubi Bog ne reši mojega trpljenja ? O da bi uže skoraj prišla bela smrt po mene ! Ves dan hodim od hiše do hiše proseč vbogajme, in te skorjice suhega kruha, to je vse, kar sem si mogel izprositi. Nu, čemd bi toliko godrnjal? Tvoja sveta volja, o Gospod, naj se izide!"
To rekši, otare si siromak solzé, a obrnivši se, ugleda poleg sebe sadje in nekoliko denarja.
„Kaj je to?" reče cudèé se, „odkod ta dar!--Bog, preljubi moj
Bog! zdaj zopet vidim in spoznam, da niti črva v prahu ne zapustiš. Ti si tu sem pripeljal dobrega človeka, ki se je usmilil mene ubozega siromaka. Blagoslóvi, o dobri Bog, tega plemenitega človeka, ohrani mu ljubo zdravje in daj mu srečo, mir in zadovoljnost ?
Tako je govoril starec globoko ganen in od veselja se mu solzé vderó po licih.
Milica je vsako besedo dobro slišala in se je zdaj še bolj prepričala, da ubozega starca velika nesreča tare. Bilo jej je v srci zelò ugodno, da je tako nenadoma razveselila ubozega siromaka. Tiho se vzdigne izza grma, da bi šla dalje, — ali ne more si kaj, da ne bi pozdravila ubozega starca.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus !" pozdravi Milica siromaka, „kakor vidim, ste danes nekako veseli, rada bi znala, kaj je vzrok vašemu veselju?"
„Dà, drago moje dete, vesel sem in kako še vesel!" odgovori starec. „V tem, da sem tukaj spal, pride nekdo mimo in mi pusti sladkega sadja in nekoliko denarja. Le poglej tukaj-le ; vse to mi je nekdo prinesel. Bog ga naj tisočkrat blagoslovi, kdor mi je to dobroto skazal ! A zdaj grem k svojim otročičem, da si ž njimi razdelim ta dar."
„Mar imate tudi otroke ?" vpraša ga Milica.
„Dà, imam otroke, a to so otroci mojega sina, katerim je oče umrl, a zdaj je na meni ubozemu starcu, da skrbim zanje. Rad bi skrbel in tudi delal zanje, ako bi le mogel, ali moči so me zapustile, ter ne morem niti samemu sebi kruha zaslužiti. Za te uboge otročiče hodim od hiše do hiše ter prosjàéim, da jih vsaj toliko časa preživim, dokler malo dorastejo in morejo v kako službo stopiti. A zdaj moram hitro k otrokom, glej ondu pod ónim hribcem, v ónej bornej koči me željno pričakujejo."
Siromak otide proti omenjenej k6či, in Milica je še dolgo gledala za njim. Bila jej je duša mirna in vesela, kakor so angeljci v nebesih mirni in veseli. Solzé radosti so jej zablestéle po licih, kakor se blesté kapljice spomladanske rose na krasnih, dehtečih vijolicah.
Milica je dobro uprla oči na 6no mesto, kamor je bil siromak odščl. Odslej se je večkrat pokazala starcu in njegovim sirotam kot — skrivna do-brotnica.
A tudi vi, bistrooke in dobre deklice, ki znabiti to povest berete, in se vam nedolžna duša raduje nad Miličino milosrčnostjo — tudi vi idite kakor skrivne dobrotuice k ubozim in oterite jim solzé, pomagajte revnim in nad-ložnim, pomagajte bolnim, tolažite nesrečne, in storite dobro vsacemu, komur morete, kajti znajte: Vsi ljudjé so, kakor vi, podobe božje, vsi smo otroci jednega nebeškega Očeta, kateri vidi v§e, karkoli storimo, bodi si tudi v naj-skrivnejšem kotu naše zemlje. Pómnite pa tudi lepi izrek, ki pravi:
„Kdor kaj dobrega stori, Bližnjemu v potrebi Brez da vedel bi kak<5, Srečo kuje sebi."
Ljubezen do staršev.
V nekej vasici na Štajarskem, blizu reke Pésnice, živela je pred nekaj leti mati z jedinim otrokom. Ivanek, takó je bilo otroku imé, bil je največje veselje svoje matere, ki je po smrti svojega moži, poštenega dninarja, prav po siromašno živela. Prala je namreč za druge in si pri tem le malo zaslužila. Ivanek jej je pri delu pridno pomagal. Nosil je, kar je mati oprala, k dotičnim gospodarjem in gospodinjam, ter si je s tem marsikak krajcar zaslužil. Zmirom mu je na srci bilo, kako bi materi težavni stan olajšal. Zato je pa tudi vsak krajcar, katerega je dobil, dal vselej materi, da ga je sbranila. A pri vsem tem sta vendar dostikrat kruha stradala.
Necega dné, ko je Ivanek ravno svoj deseti rojstni dan godoval, in mu je mati zato pogačo izpekla, reče materi: „Ljuba mati, vaš trud za mene je preobilen. Mnogo si prizadevate, da bi najino uboštvo prestalo, ali vse zamdn. Zato sem se jaz danes namenil, ker ravno deseti rojstni dan godujem, in se dovolj krepkega čutim v službo podati; vidim, da vam sem domi bolj na kvaro (škodo) nego li v korist."
Mati se pri teh sinovih besedah razjòèejo, ker so dobro poznali nedolžno srce svojega sina. Naposled mu vendar rekó: „Ljubi moj, vidim, da imaš plemenito srcé. Bodi vedno tak, kakoršen si bil domä: priden in pobožen, in vsak človek te bode imel rad." — Dalje mati niso mogli govoriti, kajti solzé so jim oči zalile. Ivanek poklekne pred mater in jih prosi od-puščenja, ako jih je kedaj razžalil. Mati mu polozé roko na glavo in rekó: „Nimam ti kaj odpuščati, ker me si vedno slušal, a Bog naj te blagoslovi in angelj väruh naj te spremlja po vseh tvojih potih."
Kmalu potem je Ivanek korakal z majheno culico preko rame iz vasi. Dobil je dobro službo pri nečem kmetu sosednje vasi. Ivanek je pošiljal ves svoj zaslužek materi domóv, katerega je sto in stokrat na tihem blagoslovila; in izpolnile so se besede sv. pisma, ki pravi: „Spoštuj očeta in mater, da se ti bode dobro godilo na zemlji !" Kmet, pri katerem je Ivan služil, imel je jedino hčer, naslednico svojemu premoženju. Ker se mu je Ivan zaradi svoje pridnosti in pobožnosti zelò dopadel, izvolil ga je za svojega naslednika in zeta, kar se je tudi zgodilo. Pa tudi kot kmet ni Ivan svoje matere pozabil. K sebi jo je vzel in za njo skrbel do smrti.
Otroci spoštujte svoje starše kakor Ivanek, in dobro se vam bode godilo na zemlji.	J, Zagorski.
Cvetje sadnih dreves.
„O kako ta ostri veter stresa to lepo belo cvetje z ov6čnih dreves in razmetava drobne listke po zemlji, kakor sneg po zimi. O kako mi je žal teh lepih cvetličic!" takó je dejal Vladimirček svojemu učitelju iz šole gredoč. Ali učitelj mu rekó: „Mar bi ti rad, da bi drevje vse leto s cvetjem bilo pokrito?" — „O nè, to bi bilo preveč," odgovori Vladimirček, „tudi sladke hruške in rudeča jabolka imam rad." — „Oimu ti je tedaj žal, da odpada belo cvetje, ki dela prostor sladkemu ovočju," rekó učitelj; „ako si želiš sladkega ovočja, treba je, da se odrečeš prijetnemu cvetju, kajti vsakej večjej dobroti, treba je, da posvetimo manjšo."	—ki—.
Angel väruh.
(Pravljica.)
KompđljšČek je bil priden gospodar, samo strupenega žganja ni mogel opustiti. A previdnost božja ga je te grde in škodljive napake iznebila.
Necega dne se ga možiček zopet takó naleze, da domóv gredé obleži ob cesti. Vsa prizadevanja, da bi si na nöge pomagal, bila so zamän. Zdajci pride po cesti zal mladenič v sinje-modrej obleki in z zlatimi krili, pomaga pijancu na nòge in ga povabi, da bi šel ž njim, obljubivši mu pokazati, kar še nikoli ni videl v svojem življenji. Komp61jšček gré z ljubeznivim mladeničem in kmalu prideta do neke gore. Tu je bila velika jama, a v jami močne železne duri, v katerih je bila linica z omrežjem.
„Pogledi tu notri," reče mladenič ubozemu pijancu. Komp01jšček pogleda skozi premreženo lino in vidi v velikej iz skale izsékanej dvorani brez števila lučic, ki se sem ter tjà zibljejo. „To so lučice človeškega življenja," razlaga mladenič Komp01jščeku. „Ona tam je že dogorela, nä — zdaj že ugäSa. Ta lučica je bila starčkovo življenje, ki je vse svoje žive dni živel zmérno ter dočakal lepo starost. Luč življenja, ki si jo gledal v podobi plamena, dogorela je, ure življenja so mu potekle in — mož umira. Glédi, tam na ónih praznih prostorih pa prižiga previdnost božja zopet druge lučice." — „A kdo so óne grde pošasti", vpraša Komp61jšček, „ki se med lučicami sèm ter tjà podé ?" — „To so sovražnice človeškemu življenju," odgovori zlatokrili mladenič; „te grdobe se dan in noč trudijo, da bi ugasile luči človeškega življenja; strasti jim pravimo, in so : jeza, nezmérnost, zavist i. t. d. Glédi, ondu so se celò tri take grdobe lotile jedne same lučice!--ob, proč je!"
Mladenič pokaže zdaj Kompčljščeku njegovo lastno lučico, ki je še jako lepo goréla, in poleg nje lučico Matijaža, njegovega žganjarskega prijatelja. Na to poslednjo plane strast pijančevanja, ter mahne z žganjarsko kupico po njej, da hipoma ugasne. Komp0ljšček pade od strahu na tlà, — in ko se prebudi, ležal je zopet ondu ob cesti. Solnce je že obsévalo vrhove gorà, a iz vasi mu mrtvaški zvon zadonf na ušesa ter mu naznanja, da se je nekdo pre-sélil na óni svet. Možiček vstane, obriše si oči, hiti domóv in že na póti izvé, da je Matijaža po noči zadèl mrtud.
Od sih dob je bil Komp01jšček ves drug Človek, niti kaplice žganja ni več pil in vse svoje moči je posvétil v blagor svoje družine, kar so njegovi sosedje kmalu zapàzili in ga zaradi tega obče spoštovali.
Ko se je bil Komp01jšček že zelò postaral in je videl svojih vnukov vnuke, dejal je večkrat : „Kaj bi bila počela moja dobra žena in moji otroci, ako bi bil jaz takó nagle smrti moral umreti, kakor moj ubogi sosed Matijaž? Sam angel vàruh me je svarčč otél prerane smrti."
J. La/vriö.
Zlatice.
Nek dober mož je imel tri zlatice, najlepše ribice na svetu.
Djal jih je v ribnjak v svojem vrtu ter je imel mnogo veselja ž njimi. Pogostoma je hodil k ribnjaku in jim je metal krušnih drobtinic v vódo. Ribice so vselej prišle in pobirale drobtinice z veseljem.
V tem jih je mož vedno svaril in jim rekel : „Ribice ! ribice ! varujte se dvojnega, ako želite vedno tako veselo živeti, kakor ste živele do zdaj."
„Ne hodite zkozi omrežje v veliki ribnjak, ki je tikoma malega, in tudi ne plavajte, kadar ne bode mene tukaj, po površji vode."
Ali ribice ga niso razumele. — Da bi jim to stvar razjasnil, postavi se k omrežju pri ribnjaku.
Će je nato prišla katera ribica in je hotela plavati skozi omrežje, hitro jo je nagnal s paličico zopet nazaj. Takisto je storil, če je katera hotela na površje vode; morala je vselej zopet nazaj na dno.
„Nu," misli si mož, „zdaj so me ribice uže razumele," ter gre domóv. — Nato pridejo zlatice skupaj, raajejo z glavami ter ne morejo urnéti, zakaj dobri mož noče, da bi na površje vode in skozi omrežje v veliki ribnjak plavale. „Saj vendar sam zgoraj hodi," reče jedna, in zakaj bi me ne smele nekoliko višje proti vrhu ?"
„In zakaj bi morale biti vedno zaprte ?" vpraša druga ; „ali nam bi kaj škodovalo, če bi časi malo v veliki ribnjak priplavale ?" — „To je neusmiljen mož," reče zopet prva, „ta nas ne ljubi in noče, da bi se me veselile."
„Jaz ga uže ne bodem slušala," pristavi druga, „takój hočem plavati za kratek čas v véliki ribnjäk, da vidim, kako je ondu."
. „In jaz," reče prva, „hočem si v tem zgoraj na vodi malo na solncu poigrati."
Samo tretja ribica je bila modra dovolj, ter si je mislila: „Dobri mož užč zna, zakaj nam to prepoveduje. Da nas ima rad, to je gotovo. Čemu bi drugače tolikokrat tu sèm k nam prihajal in nam drobtinice metal, ako nas bi sovražil in nam ne bi nobenega veselja privoščil ? Nè, on gotovo ni ue-usmiljen ! Jaz ga hočem slušati in storiti, kar želi, -da-si ne vem, zakaj hoče ravno tako imeti."
Ta dobra ribica je toraj ostala na dnu, a uni dve ste storili, kakor ste rekli. Prva splava skozi omrežje v véliki ribnjak, a druga si igra zgoraj na vodi v solnčnih žarkih ter obé zaničujete svojo sestrico, ker se noče ž njima poigrati. Ali kaj se zgodi?
Komaj je prva v véliki ribnjäk dospela, zažene se ščuka na njo ter jo pohrusta. Drugo, ki se je na površji vode razveseljevala, ugleda ptica ujeda, spusti se na njo, vjame jo in poZrè. Samo ona modra in poslušna zlatičica ostala je živa.
Dobrega moža je njena poslušnost zelò veselila in vsaki dan jej je nosil najboljše hrane.
Dolgo je živela v ribnjaku in se veselila svojega življenja.
Tone Brezovnik.
Pes v jaslih.
(Basen.)
Pes je v jaslih ležal, na konje lajal, zobé jim kazal, ter jim ni pustil jésti. „Kako si vendar nevošljiv," reče mu jeden izmed konj, „da nam še tega ne privoščiš, česar ti jpsti nočeš in ne moreš !"
Pes je podoba nevošljivosti ali zavidnosti.
Grešnikova molitev.
„Sladka devica Marija, Pveljubeziuva gospa! Srce brezup mi ovija, Ker sem odpàl nd Boga."
„Ustnice moje v strahoti
Slivo ti grešne pojó, Tebi, ki v svojej čistoti Zmiji *) si stria glavo."
„Stèri i mojo skrunjàvo, Ki me v verigah drži; Stópi mi grehom na glavo, Vrni mi dušnih močij!"
Sladka Marija devica
Slišala prošnje je té, Grešniku bogorodica Vse prenovila srcé.
Križarska vojska otrok.
(Zgodovinska črtica; spisal M. Malovrh.)
Dogodba, krfterej ni jednake v vsej zgodovini, in katera bi ne bila verjetna, ako bi je ne bil zapisal zanesljiv kronist, ta dogodba je križarska vojska otrok 1212. leta.
Sveta dežela je bila zopet v oblasti Saracénov; prognani kralj Jeruzalemski , francoski grof Ivan Briennski, živel je v Italiji in iskal pomoči pri evropskih vladarjih, da si izgubljeno kraljestvo zopet pribori. Sveti oče Ino-cencij III. navduševal je katoliške vladarje, da bi novo križarsko vojsko začeli.
--—7--
*) Z iiiij a ali kača, zmaj.
Ali, akopram so vsi kristjani obžalovali zgubo sv, groba in sv. dežel, vendar ni se razširila misel na novo križarsko vojsko. One navdušenosti za sveto stvar, ki je prve križarje navdajala ni bilo več. Vladarjem se je zdelo to podvzetje neizpeljivo in nihče se ni ganil; jedino, kar se je storilo, bile so sila dolge procesije. Ta možka nepogumnost je bila vzrok, da se je polastila mladine neka prečudna misel; to, kar se je zdelo mozém neizpeljivo, zdelo se je mladeničem izpeljivo ; zaupali so na Bogi
Stepan Etienne, iz vasi Clois pri Veudomi na Francoskem, bil je prvi, ki je svoje tovariše v to svrho navduševal. Dejal je, da se mu je, ko je ovce pasel, prikazal Jezu Krist in to v meniškej obleki ; tožil mu je, kako ravnajo Saracèni v Palestini in mu naročil, naj zbere mladino ter jo pelje preko morja, katero se bode pred njimi razdelilo, kakor se je pred Izraelci, ko so potovali iz Egipta. Siloviti sovražniki sv. vere, zatiralci kristjanov v Palestini, bodo, videvši junaške branitelje sv. katoliške vere, orožje od strahü pometali od sebe in bežali. Začetkom meseca julija je bilo uzé zbrano preko 30.000 krepkih fantičev. Vodja jim je bil „sveti Stepan", kakor so omenjenega pastirja imenovali. Ako jih je kdo vprašal: „Kam idete?" odgovorili so; „k Bogu"'. — Kako zaupanje!	,
Tudi iz Nemčije napotila se je mladina v sveto deželo. Vse, kar so ubogi stariši storili, da bi svoje otroke odvrnili od daljnega potovanja, bilo je zamän! Ali kmalu so se med mladino umešavali tudi prevarniki, ki so otrokom kradli živež in kar so še druzih tacih stvari s seboj imeli. V Kölnu pri Renu vjeli so tacega nesramnega človeka in ga takój obesili.
Večina duhovščine in učenjakov je sicer trdila, da je to delo hudičevo in še celò velika šola v Parizu je poročala v tem smislu kralju, ki jo je za sovet vprašal, kako bi se z mladimi križarji ravnalo. Toda vse zamän je bilo. Misel je bila uzé takó vkoreninjena, da bi bilo kako zabranjevanje le škodovalo; kakor se tekoča reka ustaviti ne da, isto tako bi ne bilo mogoče tačas navdušene mladine ukrotiti. Sveti oče Inocencij III. sodil je drugače nego učenjaki, in zvedši to dogodbo, dejal je: „Kako lepo nas hoče mladina osramotiti! Njej ni mogoče kakor nam gledati, kako se Bogii čast krati."
Nemci so se delili v dve četi; vseh skupaj je bilo kacih 40.000 pod vodstvom dveh pobožnih pastirjev; jeden se je zval Nikolajem. Preko švicarskih planin so dospeli mladi verobranci v Lombardijo in so hoteli v italijanskih mestih ladije najeti, da jih popeljó v Malo Azijo. Tisoč in tisoč otrok je poginilo deloma už0 v Nemčiji, deloma v švicarskih planinah. V Lombardiji so jih oropali Italijani in vsled tega raztrosile so se čete. Nekateri so se vrnili domóv, a drugi so prišli v Pizo in se ondu na ladijo podali — a bregu pri Lopi nikdar videli niso. Kaj se je ž njimi zgodilo, tega ne zna nihče. Nekateri so se vrnili še le v Rimu domóv, a nekačeri še le v Brunduziji, spoznavši da njihovo podvzetje nima take osnove, kakoršno bi moralo imeti.
Francoskim križarjem se je godilo ravno takó. Na lepem vozu se je peljal v sredi 30.000 križarjev „sveti Stepan", nekdanji ubogi pastir. V Marseill-i so jih prav gostoljubno sprejeli in dva bogata trgovca sta se ponudila otroke na svojih ladijah brezplačno v Palestino peljati. Začetkom meseca avgusta odjadrali so mladi fantiči. Ali uže čez dva dni potem nastane grozovita nevihta; dve ladiji ste se potopili pri otoku Pietro ne daleč od Sardinije.
Tudi „sveti Stepan" je našel tukaj svojo smrt Druge ladije so to pot utekle, a namesto da bi nesle fantiče v Palestino, jadrale so v Egipt, kjer nesramna francoska prevarnika za svojo vero navdušene mladeniče v sužnost prodadó. Cesar Friderik II. kaznoval ju je zato neusmiljeno. — Takó žalostno je nehala križarska vojska pogumnih otrok.
Balón.
Dajdalos in sin njegov Ikaros sta bila vjeta na otoku Kretskem, od koder ni bilo drugače rešitve, nego če bi bila mogla vjetnika vzleteti kakor ptiča v zrak. In res, naredita si krila, prav taka, kakoršna imajo ptiči, na-lépita si na-nja z voskom različnih peres ter se vzdigneta na teh umeteljnih perotih k višku v oblake. Veter jima je ugoden; prav dobro veslata po zračnem morji; Ikaros šine celò v mladostnej razposajenosti očinej prepovedi vkljub v sinje višine, kder so ga solnčni žarki takó pälili, da se mu je vosek na perotih raztopil in predrzni letalec v morje padel ter utonil. A stari oče je srečno prifrčal v Sicilijo.
Takó pripoveduje stara grška pravljica, in ni treba omenjati, daje s tem naznačena neutešljiva želja človeška, da bi se ptiču jednako mogel svobodno gibati po zraku. V raznih časih so poskušali ljudjé iznajti letečih strojev, ki bi je gibala in vladala ljudska moč; toda zamän, in zdaj vemo gotovo, da je človeška moč nezadostna, da bi težo njegovega telesa obdržala v zraku.
Česar leteči stroji niso mogli, to se je doseglo v gotovej meri z zračnimi kroglami ali baióni. Da toplota razteza vsa telesa in da topli zrak radi manjše gošče k višku sili, znalo se je užč davno. Poslednji pojav je zelò zanimal brata Josipa in Stepana Mongolfier-ja iz Annonay-a na Francoskem ter ju navdal z mislijo, da bi se topli zrak zajel v velik iz platna ali papirja narejen balón, ki bi moral vzletéti k višku vsled manjše teže, nego jo ima zrak jednacega obsega. Izdelali so balón imajoč v preméru preko 11 metrov in tehtajoč 240 Kilogramov ; zapälili so pod njim vlažno slamo; balón se je jel počasi raztezati in napihovati, in konečno se je dvignil iz pred čudečih se gledalcev v znamenito višino. Čez deset minut je padel zopet na zemljo na 2275 metrov oddaljenem kraji, od ondod, od koder je odplaval. To se je zgodilo 3. rožnika 1783 L Brž se je raznesla vést o tej nevidenej prikazni po vsej zemlji, in kmalu se je rodila v glavah pogumnih mož misel zrakoplavbe.
V Parizu so skladali novce, da bi se izgotovil velik balón, kateri pa naj bi ne bil napolnen z zgretim navadnim zrakom, nego s posebnim plinom, vodorodom, kateri je 14krat laži nego li zrak. Vodorod so.se ravno o tem času naučili ljudje dobivati razkladajoč vodo s pomočjo železa in sirkove kisline. Ker je profesor Charles prvi bil, ki je z vodorodom balón napolnil, zato so baióne po njegovem navodu ustrojene začeli imenovati Charliere; prejšnji pa slujejo še dandanes po iznajditelju Mongolfier-ju.
Prvi Charlier je imel čudno osodo. Pri napolnovanji z vodorodom, kar se je radi novosti in neizkušenosti v tej reči jako neprevidno godilo, se je balonov tafet tako zgrèl, da so ga morali z brizgljami kropiti, boječ se, da bi se ne vnel, ker je vodorod gorljiv plin; štiri dni je trajalo napolnovanje,
čez pet dni so nesli balón, ki je bilo v njem dve tretjini vodoroda, na Marsovo polje poleg Pariza, tu ga dopolnijo ter sredi neštevilne množice ljudi izpuste. Topov strel je naznanil njegov vzlét. Dvigal se je tako naglo, da je kmalu izginil gledalcem v oblake; čez tri četrt ure je padel na zemljo dve in pol milje (1 Mm 10 Km) od Pariza blizo neke vàsi. Vaščanje vidè3 kroglo padati na zemljo, niso mislili druzega, nego da mesec pada z neM; opazivši, da se stvar ne giblje, osmélijo se ter gredó na pošast z vilami, cepci, motikami in s čimur je kdo mogel, ter raztrgajo nedolžni balón na drobne kosce.
Predno pa so se ljudje upali v balonih se voziti po zraku, trebalo je mnogih priprav za varnost zrakoplavcev in v kratkem času je bilo vse izmišljeno , kar koli se je dalo v ta namén storiti : s kouopci so pripeli pod balón ladjico ali pleten koš, kamor se je vselej naložila pritega, to je, droban pesek v vrečah; tudi kotve ali sidra niso smeli pozabiti, da bi se balón, padajoč na zemljo, mogel vjeti; naredili so gori v balonu otvor zatvorjen s klapko, da bi se, kadar bi trebalo, mogel plin izpustiti; pod balonom aLi pod ladjico so pritrdili pädnike, razprostrtim dežnikom podobne, k ladij i pa so prilepili dolge papirnate traki, da bi na njih izpoznavali, ako se balon dviga ali pada.
Toda človek ni bil prvi izmed zemeljskih stvari, ki bi se bil vspel v balonu nad oblake; živali so morale to skusiti in sicer v čudnej druščini: ovca, petelin in raca so odpluli v Mongolfierovej ladjici vpričo celega dvora tjà v sinje višine. Ko so se ti zračni potniki srečno in brez kake škode vrnili na zemljo, bilo je s tem dokazano, da ni, da bi moral človek pod balónom v ladjici poginiti in da hitro dviganje k višku, kder je zrak mnogo tanjši, zdravju ne škodi.
Prvi zrakoplàvec je bil Pilatre de Rozier; vstopil je z jednitn tovàriSem v Mongolfier, ki je imel 22 metrov v dolgostnem in blizu do 15 metrov v povprečnem preméru, dne 21. listopada 1783. I. vzdigovaje se ljudstvu nad glavami, pozdravljala sta, s prapori in klobuci vihtèé, strahu in gröze tresoče se gledalce; letela sta nad mestom Parizom ter srečno pala za četrt ure pol drugo miljo od mesta. Dviganje in padanje balónovo sta narejala z ognjem na ladjici, ki sta ga ali vspihavala, ali pa zaduševala.
Odsihmal so se često ponavljale zrakoplavbe in plavci so jemali s soboj tudi védnostnih nastrojev, opazujoč višino in toploto zraka in oblakov ; Z Ü CäSä francoskih vojsk so rabili baióne Francozje, kadarkoli so hteli izvedeti sovražnikov položaj ; vendar še zdaj zrakoplavba nima pravega pomena in ni nd-deje, da bi se mogli baióni k potovanji po zraku vspešno rabiti. Daljša pota, ki so jo storili v balonih, so plavbe čez morsko ožino med Anglijo in Francosko; prvi, ki se je tjà čez upal, bil je Blauchard in po njem užč imenovani prvi zrakoplàvec Pilitre. Poslednja plavba pa se je ponesrečila, klapka v balónu so je odprla, balón je padel bliskoma in predrzni Pilatre je umrl grozne smrti. , Bil je prva žalostna žrtva nove iznajdbe.
L. 1836 je nastopil Anglež Green iz Londona pot preko morja ua kopno in ker je vél ugoden veter, ostal je v balónu 19 ur. Prišel je srečno na zemljo sredi Nemčije, storivši v tem ča9i po zraku blizo 90 milj dolg pot, najdaljši doslej.
Gotovo bi radi znali, kake se vidijo pokrajine na zemlji, kadar se na-nje gleda iz viška in nič ne krati prostega pogleda in razgleda? Tudi na
to vprašanje so nam dali različni zrakoplavci odgovor. 158 metrov visoko se ne razloči več ljudska podoba, vasi, celò večja mesta se zdé tako majhena, da bi je spravil na pòlo papirja; reke so podobne srebrnim trakovom in gozdi temnim pegam na jasnejšem podu ; prečudno je to, da se širna ravnina ne zdi ravna, temveč izgleda kakor velikanska kotlina, ki je ravno pod balonom najglobokejša. Da 'se tudi od oblakov odraža svetloba kakor od kacega zrcala, to je izkusil zrakoplävec Lounoy v Parizu 1853. 1. Videl je namreč v višini kacih 1896 metrov na oblaku jasno sliko balònovo in pod njo svoj lastni obraz.
Pravi orjak mej baloni je Géant, s katerim je zrakopldvec Nadar v Parizu stopil k višku. Ladjica pod njim je bila podobna hišici, kder je imelo 13 ljudi dovolj prostora in kder jim je bilo prav ugodno pripravljeno jedi in pijače, orožja in védnostnih nästrojev, vsega je bilo v obilosti. Prvo plavbo je nastopil Nadar 4. listopada 1863. 1. z Marsovega polja blizu Pariza; toda slabo se mu je godilo; balón je padel nekoliko ur po vzletu ter zabredel v močvirje pri Meauxu. Vendar se ni dal ustrašiti pogumni zrakoplavec ter je 18. listopada z večera iz nova šinil nad oblake s svojo soprugo in s šestimi druzimi osobami.
Balón je preletel v jednej uri 10 milj, kmalu je bil čez meje francoske leteč preko Belgije na Hanoveransko, držeč se vedno blizu zemlje. Tudi ta plavba je bila po vsem nesrečna. Jednóé bi bila kmalu prišla ladjica pod vlak na hanoveranskej železnici, potem se je zapléla mej žice na telegrafu in pretrgavši jih grozno plazila se po zemlji! sidro, katero je Nadar vrgel, se je zapičilo v streho necega vrtnega poslopja ter se utrgalo in balón je letel dalje ; tudi z družim sidrom mu je izpodletelo, in uže je jelo iti plavcem za življenje. Tu je obranila srčnost jednega izmed družbe vse druge; ker ni bilo možno klapko, s katero se plin izpušča iz balóna, spodaj odpreti, spleza Godard k balónu preko 56 metrov k višku ter odmaši ventil. Plin je jel naglo izpuhtevati, balón je splahnil ter padal, dokler ni naposled drugi dan o póludne pristal blizu Hanovra. Vsi potniki so bili več ali manje ranjeni, toda nikdo nevarno ; mnogo delavcev je imelo dokaj opraviti, predno so jih osvobodili, kajti velikanski balón je vso ladjico popolnem pokril.	v.
S v i n j k a n j e.
(Pastirska igra.)
Vzpomlàdi prižen0 pastirčki drobnico ali govéda na pašo. Mej crédo veselo poskakujejo lehke ptičice — pastirice. A kaj bi otroci počeli ?
„Jaz znam, kaj délajmo," reče Jurko zbranim pastirjem ter napove igro. „Svinjkali se bodemo."
Gregdč! pojdi semkaj, da svinji (svinki) narediva grad in prirediva pastirjem prostor. A ti, Peter idi ter prinesi ónih pet pälic ; pripravil sem je uže; tam v grmu so shranjene. A Bärica in Katica, vidve sedita sem na zeleno travo, in počakaj ta, dokler bode vse v redu."
Jurko in Gregdč vzameta vsak svoj skljukàé (nož) iz žepa. Jurko uže koplje jamo, kder bode grad, a Gregäc povprašuje, kako daleč od grada je zidati „straždrnice".
„Nekakó metra daleč," odgovoré mu.
Jurko je dodélal grad, a Gregäö izrézal četiri jamice — stražirnice.
Peter uže sopiha s palicami, a Katica iu Barica mu skočita naproti, po najboljše orožje. Ko pridejo do torišča svinjkanju, najdó vse v redu.
Tudi Peter si je uže bil palico izbral ; ostali dvé dobodeta „zidärja".
„Stopimo sedaj poleg grada v vrsto, drug kraj druzega," — ukazüje Jurko.
Zvrstivši se drži vsak svojo palico v roki ter položi po tem jeden konec palice na konec svoje noge, na prste, a ob zgornjem konci palice jo tišči s prstom kazälcem. Jurko reče: kadar izgovorim „tri," zamahnimo pälice z nogo od sebe; ali vrzimo krepko; kateri najslabéje vrže ter mu palica obleži najbliže grada, ta bode svinjko pàsel ali vganjal v grad."
Vsi pripravljeni tiho čakajo.
„Ena ! — dvé !---tri !" — in palice vzleté.
Katica je najslabéje vrgla.
„Sedaj bode Katica leséno svinjo gonila v grad" — zavpijó vsi ob enem.
Jurko prinese kos hrgavega lesä — „svinjo," ter jo položi tikoma grada.
Gregäö svinjko s pälico udari toli neusmiljeno, da odleti daleč. Malo ne da tudi Jurko nij dobil po nogi, ker je premalo pazil.
Vsak drži svojo pälico v jički (jämici). Katica skoči za svinjko ter jo s pälico drsaj(5č žene proti stražnikom. Kadar jo prižene do straže, lopi stra-žärka Bärica po svinji, katera se le malo v kraj zvali. Katica jo naglo iz-podbije nazaj h gradu, in kadar Jurko bàS namérja svinjko pregnati, uzé je KatiČina palica v njega jämici; on je pojde zdaj vgänjat.
Jurko brzo poskoči za svinjko ter jo prižene blizu grada. Evo ga! uže je pri straži; a stražarji se splašijo, da mu nijeden ne sméje spodbiti svinjke, menè0, „ako mu jo izpodbijem, takój me ujame !"
Kes je svinjka uže v gradu ! Jurko je naglo svojo palico položil v Petrovo jamico. Tudi ostali si iščejo vsak svoje nove jämice, ker na starih stražah nij nikomur dovöljeno ostati. Pripeti se, da Gregäö ostane brez stra-žärnice, — vsaka jačka ima uže svojo palico.
Peter ségne v grad po svinjko, ter jo z dolgo roko vrže mej osät in ostriček. Ubogi Gregäc jedva najde svinjko v bodljikavej travi. A stražarji se veselé o njegovej nesreči. Svinjko mu vsi krepko odbijajo. Ali niti sum-neli še .nijso, da stoji Gregäö uže v Bžričnem torišči ! Razven tega tudi še svinjko daleč zapodi, in potem nastopi Bärica svinjko päst.
Taka je pastirska igra „svinjka", znana malo ne mej vsemi Slovani.
Josip Karba.
Izreki.
Mirna vest je največja sreča, nemirna vest največja nesreča.
Življenja največe veselje je ljubezen, najboljši zaklad zadovoljnost, najslajše blagó ljubo zdravje, najboljše zdravilo dober prijatelj.
Nezmérnost je najhujši sovražnik človeškemu zdravju.
Največja sramota otrök je nehvaležnost. — Najlepša obleka tiha ponižnost; zatorej bodi prelepa ponižnost mladeniču in devici najlepši kinč.
Otročje igre
v pésencah.
Kadar pridejo vojàki.
Bóben bóbna: bàm, brbàm!
Zdaj vojaki grémo k vàm!
Kònj po césti peketä,
Vóz ropoče in drdrä.
Trómba pöje: tarara!
„Mèsto vaše smo izbrali,
Da bi tokaj nočevali :
Mi pešaki
S telečaki;
Konjeniki
In topniki;
Vozatäji
In straža ji;
Zemljerovi,
Konjekóvi ;
Strelci mladi
Golobrädi;
Vsi piskači,
Ropotači!"
Sprédaj silni častniki, Vöjevode, vlästniki Kònje gladke jahajo, Z gólo sabljo mahajo. Sablja v sólnci se leskače, Konjic prha in rezgače. Bóben bóbna: bàm, brbàm! Dóbrih postelj dajte nàm! Trómba pòje: tarara! Vina, kruha in mesa, Sèna, slàme in zobi Tréba nam se tudi zdi! Bóben bóbna: bàm, brbàm!
Jutri pójdem kam drugàm! Cesar plača tu in tàm.
X.
Malo tacih mài.
Kakor imam jaz moža, Hvala Bogu vekoma ! Premeten je, bistroglàv, Vsaka stvar mu hódi pràv: Strélja z motovilom, Njivo örje s šilom, Travo grabi z védrom, Ovco dere s svédrom, Méh oprti, nese v mlin Mej pazdérjem strugotin; A privleče nam domóv Béle móke pét mehóv. Jaz po zglävnik zdajci tečem, Péé ukürim, cvrèm in pečem, Da se blaga nablažimo In soséde pogostimo. Kadar snéao iz posode, Pès zagóde, mačka gode; Mi okroglo zaigramo, Od veselja tlà teptamo.
XI.
Gosli. (N&rodna uganka.)
Oj šilo hodilo Po svéti hodilo; Ni pilo ni jelo, A vender živelo, Prelépo nam pélo.
M—l.
Tolmäö.
IX.	Trómba ali trobénta. — Pešak ali pešec. — Telečak ali tornister, ker ima na sebi „teléCo" kožo. — Topnik ali kanonir. — Vozatäj ali vojašk voznik; ein Mann vom Fuhrwesen. — St raža j ali stražnik; der Wächter. — Zemljeròv, kdor zemljo koplje ali „riije" ; der Pionier, Schanzgväber. — „Konjekòv je vojaški kovač, ker „konje kuje." — Častnik ali oficir. — Vlàstnik ali oblastnik. — Zób, zobi (ženskega spola), žito, katero konj „zoblje," posebno oves.
X.	Premetèn ali umen; geschickt. — Strugotine ali „óblanje;" die Hobelspäne. — Zglävnik, debel pänj, kateri se déne v peč, da bolje gori.
Priredopisno - natoroznansko po^e.
Ptičja gnezda.
ragi otroci! ni ga v prirodi za vas lepšega poduka, nego je premišljevanje ptičjega življenja.
Nobena vrst živali si ne zida s toliko bistroumnostjo in s toliko spretnostjo svojega stanovanja, kakor ptice. Gradivo, s katerim si zidajo svoja gnezda, zelò je surovo; orodje, ki ga rabijo v ta nainén, priprosto je in nedovršeno, kajti ptice nemajo nič druzega razven kljuna in krempljev, in vendar kolika je umeteljnost za tako malo ptičico, da si naredi tako ume-teljno gnezdo !
Ako si ostale čveteronogate živali delajo umeteljna stanovanja, delajo si jih samo za-sé in svojo ugodnost, kajti njih mladi pridejo už0 popolnem odeti na svet. Vse drugače je to pri pticah; one delajo gnezda za svoje mladiče. Gnezdo je tedaj delo ljubezui. Ljubezen do svojih mladih je naredila ptico umételjnico, katera brez vse osnove in načrta, in brez katere koli pripomoči dela tako umeteljno, da se jej kar čuditi moraš.
Samica se ne zanaša pri tem delu na samca, nego rabi ga le kot pomagača, a ona sama je graditeljica. On jej nosi potrebno gradivo, recimo: slamo, mah, listje, dlako, volno, lan, predivo, perje itd. Lepó ga je videti, kako skrivaje vse to skupaj znaša, ozirajoč se na vse strani, ne bi li ga kdo videl, kam vse to skupaj nosi, ter bi tako zasledil njegovo gnezdo.
In kakšnih umételjnikov ne najdemo med pticami ! Med njimi najdemo zidarje, tesarje, tkalce, švelje, lončarje, kopače, pleteničarje in mnogo mnogo druzih ! —
človek bi skoraj ne verjel, a vendar je takó.
Poglejte le podobo v začetku tega sestavka, in videli bodete la s tavico, kako si zida gnezdo od blata, ki ga pobira na cesti ali ob potoku s kljunom in ga nosi tjà, kjer si misli zidati gnezdo. S krempeljci se drži in z repom podpré, s kljunom pa polaga grudico na grudico in je oslini, da se bolje sprijemajo. Da je gnezdo trdnejše, vplete med blatne drobce tudi kako bilko, dlako ali però. Ko ima gnezdo toliko podlage, da drži ptico, sede se va-nje, zavihne rep ob zidu in dela dalje. Lastavica zida samo zjutraj ; zna-biti samo zato, da se delo sproti suši, ali pa, ker nima več potrebne sline. V najugódnejgem vremenu ga ne dozida pred osmimi dnevi.
Med tesarje spada d et al. On si izdolbe in izteše v votlem drevesu svoje gnezdo, da iznese va-nje svoja jajca. Da pa kaj tacega storiti more, dala mu je mati narava moöän in robat kljun, da izkljuje in izdolbe svojim mladičem primerno hišico. Pri izbiranji luknje za gnezdo pa ima tudi svoje muhe, malokatera mu je všeč. Už0 na pol izdelano zopet zapusti in začne novo tesati. Popolnem izdolbena ima podobo kake globoke mošnje. — Srednji detal ki je navadnemu zelò podoben, izteše si gnezdo na visocih vrbah in
jelšah, ter si naredi vhod v luknjo tako ozek, da jedva more smukniti vanjo. Detali, ti izvrstni tesarji med ptiči, so pa tudi zelò koristni v gospodarstvenem obziru, kei neprenehoma stikujejo po drevji za škodljivim mrčesom. Posebno je véliki detal najhujši sovražnik in pokončevalec kvarljivih podkožnih žužkov in njihove zalege; zatorej je ta ptica na veliko korist našim gozdom.
Kalin ali p op k ar si naredi gnezdo med vejami kacega mladega drevesa; najrajše na kakej košatej mladej smreki. Gnezdo je spleteno, kakor kak jerbašček. Najpred si napravi iz suhljadi primerno podlago in potem postavi na to podlago svoje rahlo gnezdo, ki je spleteno iz vitkih koreninic in lišajev, a znotraj je z dlakami obloženo. Tukaj notri ležijo potem mladiči kakor kaki gosposki otroci na mehkej posteljici. Kakor kalini pletó si svoja gnezda tudi krokarji, srake, drozdi in še drugi. Nekatere teh ptic si pletó taka gnezda z veliko spretnostjo in umeteljnostjo, ki so podobna kakej košarici, ki visi na veji in jo veter sèm ter tjà goni, ter tako ziblje mladiče. Tako si naredi vug a (kobilar) mošnjato gnezdo, ki ga obesi konec šibke veje v ro-govilo. Iz .ličja, volne in gosenčje preje si naredi najpred košarico, v katero potem še le postavi pravo gnezdo iz trave, mahu in dlake spleteno. In zdaj še recite, da to niso pleteničarji !
Med ptice tkalce, ki si gnezda delajo iz vlaknatega gradiva, štejemo razven mnogih drugih tudi ščinkovca (zebo). Ščinkovec ali zeba prebiva povsod pri nas po gozdih in vrtih ter nas razveseljuje s svojim prijetnim in močnim glasom. Gnezdo si naredi zelò umeteljno, ter ga postavi med rogovile na kako drevo. Gnezdo je lepo zaokroženo, zgoraj ožje, znotraj malo širje ; zunaj je obloženo z lišajem ali mahom, znotraj je pa preoblečeno s pajčevino, z goseničjo prejo, z volno, s perjem in dlakami. Vse to je tako lepo in umeteljno narejeno, da bi človek mislil, da je iz tkanine.
Dobé se tudi take ptice, ki znajo volno in dlako zvaljati v polst (klobučino), ter si potlej iz take polsti, iz kakoršne se delajo klobuki, pletó svoja gnezda. Lišček (štiglec) Si naredi tako gnezdo kakor da bi bilo iz klobu-Čine ter si je' postavlja po vrtéh, ob cestah in po logih na visoka drevesa, da ne more tako lehko kdo do njih.
A tudi takih ptic imamo, ki si ne delajo nikakor-šnih gnezd, ter svoja jajca podmetajo drugim pticam v gnezdo. Taka ptica je kukavica, ki nima svojega doma, ki si ne dela gnezda, ki ne odgaja svojega zaróda ter se sploh ne peča zanj. Jajca podmeče drugim malim pticam pevkam v gnezdo in prepusti jim vso skrb za mladiče.
Tako vidite, ljubi otroci, da si vsaka ptica dela gnezdo po svoje, bolj ali manj umetno, in ravno te nežne živalice so človeku najljubše prijateljice.	t.
• 96
!Ra,!zne st-vaxi.
Prijatelji iu dobrotniki slovenske mladine :
Gosp. Francè Slaček, občinski tajnik v Sevnici, naročil je sevniškej šolskej mladini „Vrtec" za 1880. leto. — Slavni krajni šolski svèt v Šent-Jurji na juž. žel. naročil je ravno tako „Vrtec" za ondotno šolsko mladino. Blagim prijateljem in dobrotnikom slovenske mladine se tu javno izreka zahvala za ta plemeniti dar.
Odgonetke uganek v 5. „Vrtčevem" listu.
1. Puška, kadar iz cevi izleti kroglja; 2. Leseni, s katerimi se igrajo otroci; 3. Postelja; 4. Ščet (krtača); 5. Ladija ; 6. Mačka; 7. Konj osedlan in podkovan; 8. Redkev (povrtnica) ; 9. Kadar jih imaš v ustih ; 10. Lešniku zeleni ovojek.
Listnica. Go»p. J. K. v M.: Vaäa misel je vse hvalevredna, ali za denaSpji list prepozno, znabiti v prihodnjem listo.
T01- Vabilo k naroébì. ^
S prihodnjim, mesecem, t. j. uže s prihodnjim „ Vrtčevim" Številom se začni drugo polletje; zatoraj uljudno prosimo vse 6ne čast. gg. naročnike, ki so si „ Vrtec" naročili samo za pol leta, da poteklo naročnino takój obnové, da ne bodemo imeli neréda .v razpošiljevanji. „ Vrtecu stoji za pol leti, I gl. 30 kr.
Pri tej priliki -prosimo vse prave rodoljube slovenskega naroda, naj bi nas list Širili med slovensko mladino. Ako nam bi vsak dosedanji naš naročnik vsaj še jedne g a novega naročnika pridobil, kar bi ne bilo ravno težavno pri prijateljih naše slovenske mladine, lehko bi „ Vrtec" po več gradiva na mesec prinašal, ter bi tako še primernejše podučeval našo slovensko mladino. Pri majhenem Številu naročnikov nam to nij mogoče ; dandanes se je vse podražilo, tako tudi papir in tiskovina.
No vim naročnikom lehko postrežemo še z vsemi letošnjimi listi.
Ker bomo s prihodnjim mesecem začeli razpošiljati II. zvezek knjižnice za slovensko mladino pod naslovom „Peter, ro-kodelčič" vsem 6nim našim čast. gg. naročnikom, ki so se na knjižico naročili, prosimo, kdor bi to knjižico rad imel in se Še ni naročil na njo, da k „ Vrtčeveju naročnini priloži Še 40 kr. in takój v prihodnjem mesecu dobi knjižico trdo vezano v platnenem hrbtu poštnine prosto. To smo zaradi tega omenili, ker se z naročnino na „ Vrtec" najlaže pošlje tudi naročnina na „Petra, rokodelčiča". — Pozneje bo ta knjižica pri knjigotržcih stala nekoliko več.
Vsa naroČila naj se pošiljajo na
Uredništvo „Vrtèevo,"
v Lingarjevih ulicah, hiš. štev. 1. v Ljubljani (Laibach).
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tonile. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.