ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK FEBRUAR 1976 KONČANO Čas je že, da tudi mladi iz 00 ZSMS TOZD II spregovorimo nekaj besed o delu, predvsem pa o težavah, ki jih imamo v naši 00 ZSMS. Žal z našim dosedanjim delom ne moremo biti povsem zadovoljni. Res je, da se v naši 00 po mrtvilu, ki je vladalo precej časa, čutijo in opazijo premiki v delovanju, vendar so le-ti skromni in ne povsem zadovoljivi. Problem je v tem, da večina mladih v našem TOZD ni zainteresirana za delo v 00 ZSMS. Govorijo, da se ne počutijo več mlade, da imajo preveč obveznosti..., ne čutijo, da so kot mladi dolžni sodelovati v delu osnovne organizacije. Če bi v delu sodelovali vsi mladinci, bi se dejavnost razvijala na širšem področju kot se. Lažje bi rešili probleme, ki se pojavljajo, predvsem pa bi naše delo lahko prikazali kot delo vseh mladih v TOZD. Neresnost in neodgovornost smo lahko občutili tudi na zadnji volilni in programski konferenci, ki je bila komajda sklepčna. Vse to smo sedaj nekako opravičevali z večkratno zamenjavo predsedstva 00 ZSMS v času obstoja in delovanja 00 ZSMS TOZD II. Tu se nato pojavlja še štiriizmensko delo, v katerega smo vključeni, in pa dopolnilno šolanje, ki ga precej mladih obiskuje zaradi želje po boljši izobrazbi. Ob teh problemih tako zelo težko najdemo skupni čas, oziroma čas, ko bi se lahko sestajali v večjem številu. Ob vseh teh problemih pa smo vseeno nekaj naredili. V letu 1975 smo izpolnili večino zadanih nalog v programu naše osnovne organizacije in 'se tako kot vsi drugi vključili v vsesplošno akcijo za stabilizacijo gospodarstva. Evidentirali smo tudi mlade v ZSMS, vendar so se pri tem pojavili že znani problemi. Vseskozi smo dobro sodelovali s koordinacijskim svetom ZSMS Steklarne Hrastnik, sodelovali na delovni akoiji pri čiščenju okolice naše tovarne ... S tem člankom sem vam poskušal na kratko prikazati delo, predvsem pa probleme v naši 00. Želel bi, da bi se v prihodnje v delo naše 00 ZSMS vključilo večje število mladih, da bi sodelovali pri delu z aktivnostjo in samozavestjo, kakršno naj bi imel vsak mlad človek. Bojan Ristovič še na Kozaro MLADI V TOZD II In smo dočakali... Pol ‘ leta smo mislili na to. S skrbno pripravljenimi zadnjimi bilteni v potovalki, z veseljem in optimizmom v nas samih. Ni daleč od Kozare do Beograda. Od julija do decembra pa so se dnevi vlekli kakor da to leto ne bo riikoli končano, kakor da to leto ne bo imelo ne decembra ne tistega datuma, ki smo si ga tako dobro zapomnili na Kozari: odšli bomo. V decembru se bomo videli v Beogradu. Dobili smo obvestila: 18. decembra 1975 ob 10. uri bo v veliki hali RK Jugoslavije v Beogradu Svečana seja ob 100-letnici RK, ob 30-letnici aktivnega delovanja RK v socialistični Jugoslaviji VABLJENI! In tisto noč nismo spali. Trije od šestih, četrti bo prišel komaj naslednji dan, dveh pa ne bo, ker služita vojaški rok. V udobnem vlaku smo se z nepričakovano naglico bližali Beogradu. Im kljub vsemu smo tako Tako dolgo zadrževano veselje, tako stlačena sreča v posameznikih je planila iz nas v reko nezadržnega klepeta in obujanja spominov. Če bi hotela opisati vse naše popoldansko kolovratenje po Beogradu, od Kalemegda-na do Novoletnega sejma, bi trajalo to skoraj tako dolgo, kot je trajalo naše čakanje. Tudi prisrčnih pogovorov po večerji in obujanje spominov na mesec dela na Kozari ne bom opisovala. Bilo je čudovito vznemirljivo. In ko smo vstali zjutraj rahlo neprespani, je komandant brigade sklical zadnjo brigadno konferenco. Sledilo je presenečenje z bilteni in pričakovanje po glasovanju. Štab je delal kakor na Kozari. Marljivo in vestno so bili prešteti glasovi za priznanja, pohvale in udarniške značke. Takoj po končani seji RK Jugoslavije je v slavnostnem vzdušju v dvorani zadonel pozdrav brigadirjev. Postrojem brigadirji in vsi predstavniki republiških odborov so z navdušenjem sprejeli odlikovane. kot na Kozaro tudi v Beograd prispeli zadnji. Sprejem je bil presenetljiv. Ko smo vstopili v stavbo z napisom RK Jugoslavije ob vhodu,' so bile prve besede po dobrodošlici: »Odakle ste!« Vsem trem so oči obvisele na brigadirskih bluzah in imeli smo topel občutek, ko smo sedeli med potovalkami ob kozarcih jogurta. Povedali so nam, da je cela brigada razen Kosovskih fantov že v Beogradu. Odšli so na dopoldanski potep. In še sami se nismo zavedali, kako na hitro je minil čas čakanja. O srečanju s celo brigado je zelo težko pripovedovati. Vzkliki, prisrčni objemi, čvrsti stiski rok ... Spomini počasi blede Trboveljčani — predstavniki RK Slovenije smo triumfirali. Ob demokratični in pravični podelitvi smo z visoko dvignjenimi glavami sprejeli dvoje priznanj, dve pohvali in kar štiri od devetih udarniških značk. Iz rok predsednika RK Jugoslavije smo ob tihem brenčanju magnetofona, ob neprestanem fotografiranju sprejemali priznanja za opravljeno delo. Še enkrat smo bili skupaj. Verjetno zadnjič. Sunkovito se je bližal konec. Še vedno s pesmijo: Svakoj majci treba da je hvala ... smo se zavedali, da je bilo to zadnje srečanje cele brigade, a še smo bili skupaj. In'zadnjič so se čvrsto sklenili prsti rok, še enkrat so se objela srca v zgrajenem prijateljstvu, polna neizrečenih obljub. Tudi neustrašne solze so se zableščale v marsikaterem očesu. Vlak je odpeljal domov smehljajoče ljudi, ki pa niso mogli zatreti in uničiti občutka, da je bilo zadnjič. Vanda I \l [aditi d o naši 0] rganiz iranos ti... Veste, kaj dela človek ob nedeljah popoldne? Nekateri delajo to, nekateri ono, jaz pa sem se moral spraviti k pisanju. In to zaradi tega, ker me je rok za oddajo prispevkov že precej priganjal. Da ne bi preveč kompliciral, sem za sogovornika vzel kar svojega soseda. Katerega? To pa naj pove sam! — Osnovni osebni podatki se glasijo takole: Križnik Tone, rojen 11. 1. 1952 v Trbovljah in doma v hiši, ki ima tablico z napisom C. 1. maja 43. — Povej kaj besed o tvojih »mladih« "letih! — Osnovno šolo sem obiskoval v Hrastniku, po končanem šolanju pa sem se zaposlil v našem največjem kolektivu — v Steklarni Hrastnik in sicer kot odna-šalec. Po odsluženju vojaškega roka sem napredoval do steklo-pihalca, kjer sem pomočnik na A-banji, kjer izdelujemo razsvet-ljavno stekio. - — Vsi vemo, da je v našem podjetju precej bolj ali manj perečih problemov. Lahko poveš kaj o tem? — Pri nas se srečujemo predvsem s slabo kvaliteto stekla. Slabi kvaliteti stekla pa je vzrok pomanjkanje delovne sile v zme-sarni, kjer tudi nimamo ustreznih vodstvenih kadrov. Delavci v zmesarni se zaradi slabih pogojev dela in nizkih OD neprenehoma menjujejo in to je tudi eden izmed vzrokov. Tudi pogoji dela pri nas so slabi. Ni ustreznih mrež ob banjah in pečeh in je Dopisujte v zaradi tega preveč vroče. Tudi odnašalci nimajo interesa do dela, imajo premajhne plače, to vse pa vodi do prevelikega loma stekla, ko ga odnašajo v hladilne peči. Problem je vtudi v tem, ker avtomatska proizvodnja postavlja svoje palete po naših prostorih in je s tem precej otežkočeno delo pregledalk in odlaganje naših izdelkov. Tudi vozniki viličarjev se včasih neodgovorno obnašajo, saj se večkrat zaletujejo z viličarji v naše palete, v katerih so naši gotovi izdelki, s tem se zopet povzroča lom in še večja škoda. In tla od hladilnih peči do brusilni-ce so že precej poškodovana in tu se zopet ob prevozu artiklov ustvarja dodaten in brezpotreben lom. — Pa gremo še malo k mladinski organizaciji. Si član ZSMS? — Ja, vključen sem v mladinsko organizacijo, in sicer v KS in pa tudi v TOZD. — Pa si kaj aktiven? — V 00 ZSMS Frtica, ki deluje na področju KS — spodnji del, sem član predsedstva in lahko rečem, da smo precej aktivni, če že nismo ena izmed najaktivnejših 00 ZSMS v Hrastniku. Sem tudi član predsedstva 00 ZSMS TOZD I. Vendar je tu stvar malo čudna. Kadar se razpošiljajo vabila za sejo predsedstva, jih je doslej še vecmo namesto mene dobil brat Ivo in jih tako dobim veano prepozno, zadnji čas jih pa sploh ne dobivam. Mladi v našem TOZD so neaktivni, največ pa zato, ker se mladi delavci pri nas nenehno menjujejo. Precej pa jih je tudi iz drugih republik in se bolj malo vključujejo v ZSMS. V večini primerov je z njimi težko navezati stike in jih vključiti v organizacijo. — Omenil si, da si aktivno vključen v 00 ZSMS Frtica. Kako pa kaj delate? — Lahko rečem, da smo aktivni na vseh področjih. Organizirali smo že delovne akcije, pripravili več zabavnih večerov v mladinskem klubu 67, izdajamo svoje glasilo in informatorje, pa pripravili šahovsko' prvenstvo in prvenstvo v namiznem tenisu in še bi lahko naštevali. Povezujemo se tudi s KS in KK SZDL, tesno pa sodelujemo tudi z OK ZSMS Hrastnik. Res nas tare prostorski problem, ki pa ga uspešno rešujemo s pomočjo taborniške organizacije, ki nam večkrat odstopi prostore za našo dejavnost. Ko bo zopet začel delovati mladinski klub 67, bomo poskušali čimbolj sodelovati tudi z njim. — Sodeluješ tudi v drugih organizacijah na področju KS ali v TOZD? — V predsedstvu naše sindikalne organizacije sem delegat naše 00 ZSMS. Sem tudi član ZK in po tej liniji sem član sekretariata 00 ZK TOZD I. Na terenu pa sem delegat 00 ZSMS Frtica v krajevni skupnosti. — Si mogoče vključen v kakšno društvo? — Pri gasilcih sem vključen že 12 let. Sem član prostovoljnega gasilskega društva HrastniMme-sto. Velikokrat sem sodeloval na raznih gasilskih tekmovanjih, kjer smo dosegli že kup lepih rezultatov. Me,saj se še vsi dobro spominjamo družabnih srečanj, kramljanja po končanem sestanku itd. Željo po klubu zaslediš med mnogimi mladimi, ki so pripravljeni delovati v ZSMS. Pa tudi KK ZSMS Steklarne Hrastnik se večkrat znajde pred oviro, saj je prostor, ki je namenjen za seje, danes skoraj vsak dan zaseden, tako da se večkrat sestajamo po raznih pisarnah in v drugih prostorih v gradu. KK ZSMS bo zastavila vse moči, da se klub ponovno uredi, to pa bi zagotovo omogočilo tudi boljše delovanje ZSM in združevanje mladih, kar je v današnjem času prepotrebno. ROYX DELOVANJE 00 ZSMS V DSSS Naša 00 ZSMS je svoj program dela v zadnjem trimesečju le delno izpolnila. Sodelovali smo na pripravah za programsko konferenco OK ZSMS, sodelovali na seminarju KS ZSMS Steklarne Hrastnik, ker pa do izpolnitve drugih nalog v širšem merilu ni prišlo, jih tudi pri nas nismo mogli uresničiti. Glede sestankov našega predsedstva pa je tako: Naše sestanke smo vedno sklicevali, vendar pa je udeležba zelo zaskrbljujoča. Na sejah se je obravnavala obstoječa problematika, vendar pa se pravo stanje ni izkristaliziralo zaradi premajhne udeležbe. Kakih velikih problemov ni bilo. Obstaja samo eden velik problem in ta je neudeležba mladincev na sestankih. Na zadnjem sestanku predsedstva smo sklenili, da skličemo sestanek vseh mladincev v DSSS in da se odkrito PRIPRAVE NA MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 76 Tako je nastalo tihožitje! Ker pa so se po našem okolju začeli ustvarjati divji disko klubi, je tedanja mladinska organizacija organizirala disko -klub. Klub je začel delovati. Dobili so glasbenika, ki je predvajal polurno moderno glasbo v dneh, ko je bil klub odprt. Bilo je dosti o-biskovalcev, predvsem pa mladincev iz naše mladinske organizacije. Kmalu pa so nastale težave. Po včasih bučnih zabavah so se začele dogajati stvari, ki niso v čast ZSM. V klubu ni bilo nobenih osvežilnih pijač, tako da je izvajalec pripeljal pijačo s seboj in jo drago prodajal. Seveda pa je vse to vodilo k ukinitvi disko kluba. Spet je zavladalo zatišje, dokler ni na vodilna mesta prišla nova generacija mladincev. Kot že večkrat ostali, so se tudi ti domenili, da je potrebno ta prostor urediti, ker jim je potreben. Seveda pa so se pojavila tudi druga mnenja. Prostor ne sme služiti več za disko klub in ne za druge bučne zabave. Na kratko povedano, dvorana naj bi služila za sestanke, za arhiv in pa za srečanja mladincev. Seveda pa je bilo treba prostor urediti. Malo inventarja, ki ga je bilo in še to slab, res ne bi zadostovalo za delovanje. Tako so se mladinci dogovorili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali in uredili klub v stilu, ki bo ponazarjal V Tudi letos bodo v poletnih mesecih v Jugoslaviji organizirane MDA. Za razliko od leta 1975 bo letos organiziranih v Sloveniji pet akcij. Štiri so republiškega značaja, ena pa zveznega. Na akcijah v Sloveniji bo sodelovalo 2800 brigadirjev, ki naj bi opravili 340.800 efektivnih ur. Akcije pa so naslednje: BRKINI: republiška akcija, 4 izmene v času do 6. 6.—29. 8. 1976, občina Sežana, naselje v vasi Tatre. SLOVENSKE GORICE: republiška akcija, 4 izmene v času od 6. 6.—29. 8. 1976, občina Ptuj, naselje v okolici Ptuja. SUHA KRAJINA: republiška akcija, 4 izmene v času od 6. 6.— 29. 8. 1976, občini Novo mesto in Kočevje, naselje v vasi Prevole. KOŽBANA: republiška akcija, 4 izmene v času od 6. 6.—29. 9. 1976. KOZJANSKO: zvezna akcija, 5 izmen v času od 16. 5.—29.8. 1976, občini Šentjur in Šmarje, naselje v Šentvidu pri Planini. Mladi iz revirjev pa bomo sodelovali na naslednjih akcijah: KOŽBANA: brigada RDEČI REVIRJI, 2. izmena od 27. 6.— 18. 7. 1976. KOZJANSKO: BRIGADA BRATSKIH MEST, 4. izmena od 18. 7. —8. 8. 1976. SUHA KRAJINA: brigada RDEČI REVIRJI, 4. izmena od 8. 8.— 29. 8. 1976. DELO OO ZSMS TOZD 3 V naši OO smo izpolnili večji del nalog, ki jih zajema naš program. Imeli smo štiri seje, na katerih smo pregledovali sprejete sklepe KK ZSMS Steklarne Hrastnik, zadolžili posamezne mladince za izvršitev nalog, ki so zajete v našem programu in seveda tudi sprejemali sklepe in naloge predvsem v zvezi s stabilizacijo, oziroma boljšim poslovanjem v naši TOZD, katere smo večji del tudi realizirali. Srečujemo se z vrsto problemov, kot so slabi rezultati poslovanja, neodgovornost nekaterih posameznikov itd. V zvezi z neodgovornostjo nekaterih posameznikov v satinirnici smo uvedli dežurstvo izmed vrst satinerjev, in sicer je naloga dežurnega, da po končanem delu pregleda vse naprave v satinirnici in s tem prepreči škodo, ki bi lahko nastala zaradi ' malomarnosti nekaterih. Na eni izmed sej predsedstva naše OO mladine Smo se tudi domenili, da se dežurstvo uvede tudi na koncu žgalnih peči, kjer je naloga dežurnih, preprečiti številne kraje naših izdelkov. Predsednica OO ZSMS TOZD III: Muhovič Irena Revirska mladina pa bo predvidoma sodelovala tudi na akcijah v drugih republikah, vendar trenutno še ne vemo, na katerih. O nosilcih posameznih brigad pa se bomo dogovorili na seji revirskega sveta ZSMS. V Ljubljani pa se je 24. 1. 1976 prvič v letošnjem letu sestal REPUBLIŠKI CENTER za MLADINSKE DELOVNE AKCIJE. Zbrali smo se vsi člani centra ter predstavniki občin, v katerih bodo letos MDA. Najprej so govorili predstavniki občin. Vsi so zagotovili pomoč mladim iz svojih občin, kjer pa so možnosti, bodo sodelovali pripadniki TE in JLA. Letos bomo v Sloveniji praznovali 30. obletnico MDA. Zato smo na centu sklenili, da bomo pričeli zbirati podatke o brigadirjih-ve-teranih ter jih na njihovo željo vključili v MDB. V Hrastniku nameravamo ustanoviti klub brigadirjev, katerega člani naj bi bili vsi brigadirji, ki so kdajkoli sodelovali na MDA. Na zadnji seji komisije za MDA pri OK ZSMS Hrastnik smo se tudi dogovorili, da bi v našo komisijo vključili enega ali dva predstavnika brigadirjev — veteranov, ki naj bi s svojimi izkušnjami pripomogli k uspešnejšemu delu naše organizacije na področju. pomenimo, v čem je vzrok neudeležbe na sestankih. Predsednik OO ZSMS DSSS Petrič Vili Na seji centra pa smo govorili tudi o lokalnih delovnih akcijah. Te akcije so potrebne predvsem zato, da na njih pridobivajo izkušnje mladi, ki se bodo udeležili republiških in zveznih MDA in pa tudi tisti, ki se iz kakršnihkoli razlogov teh akcij ne morejo udeležiti. Lokalne akcije naj bi bile po pripravah, vsebini in izvedbi podobne republiškim in zveznim akcijam. Program regije glede lokalnih akcij pa naj bi bil naslednji: — vsaka OO ZSMS najmanj eno enodnevno akcijo, — vsaka občina najmanj eno enotedensko akcijo, — vsaka regija najmanj eno enotedensko akcijo. Zelja vseh nas pa je, da bi se mladi iz vseh sredin udeležili akcij v čimvečjem številu, kajti ne smemo pozabiti, da se akcije odvijajo na naših najbolj nerazvitih področjih in da so MDA šole samoupravljanja v malem. Brigadirski HOO-RUK! Matej Skobe Na mladinski delovni akciji Revija Mladina - vrata v danes in jutri Dragi urednik! Ob vstopu v novo leto 1976 želim vsem zaposlenim v kolektivu . mnogo delovnih uspehov, zlasti pa svojim sodelavcem v TOZD IV, istočasno pa prosim, da bi .mi pošiljali naše glasilo, da bom seznanjen z uspehi in težavami, s katerimi se srečujete v kolektivu. Vas. pozdravlja vojak Samo! Zupanc Samo V. P. 8407/3 66257 Pivka Zdravo Samo! Za lepe želje v novem letu se ti zahvaljujem. Upam, da boš z našim glasilom zadovoljen in da boš dovolj seznanjen z dogajanjem v našem podjetju. Steklarja boš redno dobival. Seveda pa ti tudi jaz želim, da bi v novem letu doživel kar največ prijetnega. Lep pozdrav! Urednik Dragi urednik Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje našega glasila, katerega redno in skrbno prebiramo. Ker sem spremenil mesto služenja vojaškega roka — prestavili so me namreč v Kikindo — vas prosim, da mi glasilo Steklar pošiljate na novi naslov. Ob novem letu bi pozdravil vse svoje sodelavce in kolektiv steklarne in jim zaželel srečno in uspehov polno novo leto 1976. Bočko Branko V. P. 1773 23300 Kikinda Zdravo Branko! Zahvaljujem se ti za prelepo razglednico in za pozdrave ter dobre želje za novo leto. Tudi jaz ti želim vse najlepše in da bi ti čimprej minili dnevi v vojaški suknji. Steklarja boš na nov naslov še naprej redno prejemal. Te pozdravlja urednik! Revija M vsak četrtek prinaša aktualno in zanimivo branje, ki bo prav gotovo zanimalo vsakega mladega človeka, torej tudi tebe. Revija M redno spremlja kulturna dogajanja, predstavlja mlade ustvarjalce in njihova dela. Fosebno mesto -je v reviji name- njeno filmu, pa športu in glasbenemu dogajanju pri nas in v svetu. Revija se loteva tudi perečih problemov mladih in širših družbenih vprašanj ter po svojih močeh prispeva k njihovemu reševanju. V posameznih številkah, ki so pisane izredno privlačno, revija posreduje kar največ poglabljanja v sodobna politična in družbena dogajanja in o delu ZSMS. V reviji inv 10 prilogah PRIZME poskuša revija to informacijo posredovati na vedno znova svež novinarski način. Skupaj z marksističnim centrom pri RK ZSMS pa pripravlja posebne številke prizme, namenjene kot pomoč pri novem predmetu v srednjih šolah: samoupravljanje s temelji marksizma. V reviji M boste znova prebirali Mlada pota in lahko sodelovali v tej literarni prilogi, ki je doslej dala že veliko znanih pisateljev. VABIMO TE, DA SE VPIŠEŠ MED NAROČNIKE REVIJE MLADINA. Za uspešnejše prodajanje izdelkov predlagani naslednje reklamne hite Čc hočeš imeti svetlo garsonjero hrastniško si namontiraj plafonjero! Ko nadleguje te bolezen v obliki krča zdravila pij le iz litrskega vrča. \ABOAJ£vf\ Nekdo živi na Marsu z imenom Gulp in sanja o krasotah naših tulp. »Oh, kakšen kelih,« pravi mi moj ati, saj izdelujejo jih naši avtomati. Uf, kako močan je ta udarec, prenese ga le hrastniški kozarec! ufo NAROČILNICA ZA REVIJO »M« Ime in priimek: ................................. Naslov: ..........................Leto rojstva: .... Delovna organizacija: ............'..:........... Podpisani naročam revijo Mladina Podpis: Prosimo vas, da izpolnjeno naročilnico pošljete na naslov: COP pri RK ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana NAGRADNI KVIZ ZNANJA GLAS MLADIH Stabilizacijski ukrepi v TOZD-6 = Za »NAGRADNI KVIZ ZNANJA« iz novoletne številke smo prejeli 40 rešitev. Pravilni odgovori so: 1. A JURIJ. GAGARIN, 12. aprila 1961 2. B CHARLES DARWIN 3. A 12. 10. 1942 4. B PRIMOŽ TRUBAR 5. B KOLESARSTVO Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni: 1. nagrado (30 din): Barič Adolf 2. nagrado (20 din): Janežič Alojz 3. nagrado (10 din): Alt Jože 1. V nekaj milijard dolgi zemeljski zgodovini se je živi svet, živalski in rastlinski, zelo spreminjal. Iz preprostih pradavnih bitij se je izoblikovalo današnje življenje. Stari vek je trajal 350 milijonov let. V kateri dobi so se pojavili že glavonožci (460 — 390 milij. let). a) Kambri b) Silur c) Ordovicij 2. Srednji vek je trajal približno 140 milijonov let. V tem veku so se pojavili in gospodarili po -zemlji' veliki plazilci, kot so: brahiozaver, alozaver ... Pojavil se je tudi praptič. V kateri dobi? a) Kreda b) Trias c) Jura 3. Na svetu je zelo veliko jezikovnih skupin in okoli 3000 jezikov. Jeziki se neprestano spreminjajo, nastajajo in izginjajo. Kako se imenuje izumrli azijski jezik, katerega nekaj sledov se je ohranilo v nekaterih italijanskih krajevnih imenih. Imel je samo 4 samoglasnike (a, i, e, u) in 16 s&glasnikov. a) Etruščina b) Evejščina c) Firenščina 4. Ljudska republika Kitajska je razdeljena na 5 avtonomnih pokrajin, 29 avtonomnih okrožij, 51 avtonomnih okraj in in na posebno mestno upravno področje Pekinga in Šanghaja in na province. Koliko provinc ima LR Kitajska? a) štiri b) Dvanajst c) Enaindvajset 5. Kakor letne olimpijske igre se prirejajo tudi zimske olimpijske igre, ki so se prvič prirejale leta 1924 v Chamonixu. Prvič se je udeležilo 294 športnikov iz 16 držav. Kje,so bile četrte olimpijske igre? a) Garmisch Partenkirchen b) Sapporo c) Lake placid niijiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuimiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifi