Birkenau, den ................ » . » t i . ■ ■ ii^ Tudi Bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov mag. Rinaldo Diricchardi ^^^ ^^..............1961 Bled .........................................................war in der Zeit .4.•....1944 bis .2.1.r....7..'.....l?.44jn einem Arbeitserziehungslager oktober 2011 in _____ vom untergebracht. Die Entlassung erfolgte am Auflage; . Sie haben sich sofort bei der Geheimen Staatspolizei in zu melden. ....-...../S ...G ..h...u..r ...y............ W- Untersiurmführer si. ü6/1. 14. ».'00 mag. Rinaldo Diricchardi Muzga Tudi Bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov: naci holokausta, berša bibahtalipe Romenghere Ljubljana, 2011 Avtor: mag. Rinaldo Diricchardi Lektor: Bernard Reichardt Fotografije: Sion Soeters in Sebastian Žetko Računalniški prelom, likovno oblikovanje: Sebastian Žetko Naslovnica: Sebastian Žetko in mag. Rinaldo Diricchardi Založba: Društvo Romski informacijski center Slovenije Anglunipe, Ljubljana, zanjo Haris Tahirovic Tisk: KOPILAB d.o.o. Štihova ulica 23, Ljubljana Ljubljana, 2011 Naklada: 200 izvodov Monografsko delo je nastalo ob finančni podpori kulturnega oddelka Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji CIP - Kataložni zapis o pubiikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 323.I(=214.58) 316.347(=214.58) DIRICCHARDI-Muzga, Rinaldo Tudi Bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov : Naci holokausta : Berša bibahtalipe Romenghere / Rinaldo Diricchardi Muzga ; [fotografije Sion Soeters in Sebastian Žetko]. - Ljubljana : Društvo Romski informacijski center Slovenije Anglunipe, 2011 ISBN 978-961-269-520-0 257717504 Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske Zahvala veleposlaništvu Kraljevine Nizozemske Avtor monografije, RD Anglunipe-RIC in Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik se iskreno zahvaljujejo za finančno podporo ob izidu monografije "Tudi Bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov: Naci holokausta : Berša bibahtal-ipe Romenghere" Veleposlaništvu Kraljevine Nizozemske, ki ga zastopa Njegova Ekscelenca, gospod Jos Douma, veleposlanik. Zahvala Avtor monografije se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri zbiranju in posredovanju arhivskega, pisnega in fotografskega gradiva ter mi dovolili objavo le-tega: Dokumentations - und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma iz Heilderberga, gospodoma: Romano Rose in Roman Franz Peter Jorna, romski in judovski FORUM, Netherland, Hans Vanderwerff, upokojeni minister, raziskovalec židovskega in ciganskega holokausta, Sion Soeters, fotograf in raziskovalec Judov, Sintov in Romov na Nizozemskem, Zveza Domarov iz Jeruzalema, Sinti Verband Deutschland, Romano Centro Avstrija, Sinti Verband Österreich, Sinti e Roma unione Italiana, BRD - Archiv, Stadt Museum Bern/Zürich, Gorenjski muzej Kranj, Muzeji občine Radovljica, gospa direktorica Verena Vidic-Štekar, Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum, Spomenik in muzej Jasenovac, gospa ravnateljica Nataša Jovičič, Muzej žrtava genocida Beograd, Društvo RIC-Anglunipe Ljubljana in predsedniku Harisu Tahiroviču za dostavljeno knjigo žrtev nacizma v NDH. Kazalo str. 10 Uvod str. 13 1. Zgodovinske legende o prihodu Ciganov/Romov v Evropo str. 16 2. Resnejše raziskave ciganske/sintske etnogeneze str. 21 3. Verske razmere v Perziji str. 23 4. »Protociganski« jezik str. 29 5. Teorija »protociganske« etnogeneze str. 33 5.1. »Pracigani« in »protociganski» jezik str. 35 6. Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi str. 53 7. Prihod Ciganov v Vojvodino Kranjsko str. 55 7.1 Poimenovanja Ciganov/Romov: Cinde, Zinde, Zigeuner, Cigan Cigauner... str. 56 7.2 Izražanje etnične identitete: romske/ciganske... str. 58 8. Cigani/Romi in duhovnost, usoda^ str. 61 9. Cigani/Romi: religija, vera str. 65 10. 2. Svetovna vojna, samudarippen, porajmos, naci holokausta, berša bibahtalipe Romenghere str. 71 11. NDH, KT Jasenovac in ciganski/romski holokavst str. 91 Povzetek str. 94 Priloge str. 124 Ostale priloge str. 218 Fotografije iz Gestapo zapora Begunje str. 224 Viri str. 225 Literatura str. 229 Internetni viri Uvod Če hočemo preiskati zgodovinsko ozadje prihoda Ciganov na Kranjsko, sredi 18. ter začetka 19. stoletja, se moramo ozreti nazaj, v zgodovino naseljevanja Ciganov v Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Španijo in Nizozemsko (po tako imenovanih treh poteh naseljevanja Ciganskih plemen v Evropo iz Indije v Perzijo ter kasneje ponovno nazaj v Indijo; dokončno izselitev iz Indije v Egipt, Bližnji Vzhod, Malo Azijo -Anatolijo, Grčijo, severno Afriko, Španijo in severno Evropo). Pri opisovanju zgodovinskega ozadja sem uporabil arhivsko dokumentarno gradivo nemških in avstrijskih muzejev, predvsem v tistem delu, kjer opisujejo holokavst. V veliko pomoč je bila tudi angleška in ameriška literatura ter zgodovinski dokumenti, ki opisujejo prve omembe naseljevanja ciganskih skupin po Evropi. Pričujoča monografija opisuje etnično skupnost potomcev indijskih nomadov v Evropi, ki so postali Cigani, sem v dostopnem gradivu upošteval tiste vire, ki izrecno omenjajo Cigane, ali pa se na to temo navezujejo. V veliko pomoč so mi bile Zveze Romov in Sintov po vsej Evropi, ki so posredovale slikovni material ali arhivske listine. Pregledal sem Nadškofijski arhiv v Ljubljani ter upošteval vse vpise rojstev, porok in smrti v župnijah, kjer so se Cigani nahajali. S temi 12 arhiviranimi vpisi tudi zagovarjam teorijo, da so Cigani krščanstvo prinesli s seboj, na dolgi poti po Bližnjem Vzhodu v Nemčijo, kot v takratne dežele avstro-ogrske monarhije, v našem primeru Kranjsko. Upošteval in pregledal sem muzejske zbirke holokavsta v Avstriji, Nemčiji, Ameriki in Nizozemskem; pregledal in upošteval sem muzejske zbirke novejše zgodovine v Ljubljani, pregledani in dokumentirani so bili arhivsko gradivo Muzejev Radovljica, Muzeja talcev Begunje, Gorenjskega muzeja Kranj, Muzejskega kompleksa Jasenovac in Muzeja vojne v Beogradu. Pri opisovanju sorodnih indijskih nomadskih skupin v severni Afriki in Bližnjem Vzhodu sem uporabil posredovane vire Zveze Domarov iz Izraela, Palestine, Egipta ter Cipra; prav tako sem upošteval posredovane vire Zveze Lurov iz Iraka, Zveze Ghavazijev iz Egipta ter nenazadnje, Zveze indijskih Romov iz Pandžaba ter najnovejša dognanja, da je v pakistanski pokrajini Sindh (po pričevanju naših sintskih misijonarjev v Pakistanu) še vedno primordialna nomadska skupnost, ki govori isti jezik kot evropski Romi (pričevanja francoskih romskih in misijonarjev so mi posredovali. Ker sem avtor sam pripadnik ciganske etnične skupnosti iz plemena Sintov, sem upošteval svoje vedenje, življenje, opazovanje in dolgoletno zbiranje gradiva znotraj lastne skupnosti. Pri tem sem upošteval tudi terensko delo v krajih, kjer je ta majhna skupnost poseljena: Jesenice, Potoki, Bled, Radovljica, Lancovo, Kamna Gorica, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota in Dolenjska. To zbirko imenujem »Osebni arhiv: pisni«. Uporabil sem tudi bogato zvočno gradivo z intervjuji Romov, ki sem ga javno predvajal na radiu Slovenija -nočni program, radio Sora - informativni in nočni program, radio Triglav Jesenice - nočni program ter radio Kranj - informativni in nočni program; ter »Skupni nočni program regionalnih radijskih postaj Slovenije«, od leta 2000 dalje ter nočni program radia Slovenija v letu 2007; to zbirko imenujem »Osebni arhiv, zvočni/pisni« Pregledana so bila tudi razna periodična glasila, elaborati ter poročila v občinskih glasilih, ki se nanašajo na Cigane/Rome iz obdobja Kraljevine Jugoslavije, SFRJ ter nove države Slovenije. Vpetost ciganskih plemen v tedanjo Kranjsko ter obdobja, ki so sledila po 1. svetovni vojni, jasno kažejo, da so se Cigani/Romi na področju tako bivših držav kot nove, integrirali v tedanje družbene razmere; kraje, kamor so se naselili sprejeli za svoje ter se, nenazadnje tudi ustalili na Dolenjskem, Beli Krajini in Posavju, Prekmurju in na Gorenjskem. Nekateri so obdržali potujoč način življenja zaradi narave dela, kar jasno izpričujejo listine iz teh obdobij od 18. - 21. stoletja (MK, KK, PK). Drugi del študije namenjam obdobju med 2. svetovno vojno, upoštevajoč tudi letnico 1933, ko se v Nemčiji, s Hitlerjevim prihodom na oblast pojavi nacizem. Holokavst ni prizadel samo Judov (šo-ah), temveč, po nekaterih 13 ocenah, tudi milijon Ciganov (Romov). Romski termin za holokavst je »porajmos« (nasilje), ki so ga uvedli Romi leta 1993. Beseda ima svoj sinonim tudi v besedi kali traš (črn strah), ki so ga uvedli ruski Romi. Romi na bivših področjih Jugoslavije so izraz nadomestili z besedo samudaripen (masovni poboj) in berša bibahtale Romenghere (nesrečna romska leta).V Evropi je veliko zbranega gradiva predvsem o judovskem holokavstu. Judje so se dokaj hitro organizirali v močne organizacije, ki so v letih po vojni od Nemčije prejemale tudi znatno vojno odškodnino, ki jim jo je proti koncu leta 1945 dodelila pariška mirovna pogodba. Evropski Judje so bili dobro organizirani v mreže, ki so skrbele, da je povojni reparacijski aparat nemoteno deloval (Shilumim: kar v hebrejščini dobesedno pomeni, da bo vsakdo, ki je storil genocid, to tudi plačal). Shilumim ima svoje zgodovinsko ozadje v znamenitem Eisenhowerjevem pozdravu, ob vstopu v koncentracijsko taborišče Dachau: _ »Sagt Euren Kameraden, es wird alles wiedergutgemacht« (Asmussen 1987, 22) »Povejte svojim tovarišem, da bo zopet vse popravljeno« Taborišče so osvobodili Eisenhowerjevi vojaki, čeprav za žrtve to nikoli ni pomenilo, da je s tem dejanjem že vse pozabljeno. Žrtve holokavsta kot sam holokavst, so si leta prizadevali lastiti samo Judje; Cigani »kriminalna družba«, kot so Nemci še dolgo po osvoboditvi opravičevali svoje »rasno čiščenje«, da Ciganom ne bi plačali vojnih reparacij (Knesebeck 2006,30100) so bili pozabljeni in odstavljeni na stranski tir. Ciganske žrtve so bile manjvredne, izkazalo se je, da bodo tudi med mrtvimi žrtvami obstajale nepremostljive razlike; povojna Nemčija desetletja ni hotela priznati »ciganskih žrtev«, ker se je sklicevala na kriminalistična poročila Gestapa, da je nacizem samo obračunal s ciganskimi kriminalci (Knesebeck 2006,30100) in njihovo kriminalno dejavnostjo. Asmussen Nils, 1987. «Wiedergutmachung« und NS-Verfolgte in Hamburg nach 1945«. V: Der kurze Traum von der Gerechtigkeit. Hamburg: Erlebnisse Verlag. Knesebeck von dem Julia, 2006. The problems encountered by Sinti Holocaust victims seeking compensation in post-1945 Germany.Sommerville:Oxford University. 14 1. Zgodovinske legende o prihodu Ciganov/Romov v Evropo Med vsemi ciganskimi skupinami krožijo različne legende in miti, ki so našli svoje mesto v strokovni in laični literaturi. Na vprašanje, odkod so ter kako so iz Indije pripotovali v Evropo, Cigani/Romi odgovorjajo skrivnostno, značilno za njihovo skupino: pregrešili so se zoper Boga, zato je njihovo brezciljno tavanje po zemeljski krogli, le del njihove pokore. Nekaj teh legend, ki seveda nimajo posebne znanstvene osnove, zasledimo tudi pri drugih ciganskih skupinah. Prvo takšno »prekletstvo« so jim nadeli kristjani, češ da so Cigani »od Boga prekleti Kajnovi potomci« (Clebert 1961, 4-20). Razlaga izvira iz Svetega pisma Stare zaveze (1 Mz, 4). Kajn (zaradi ljubosumnosti), ubije svojega brata Abela, češ da je bila bratova klavna in žgalna daritev Bogu všečnejša. Kronist opiše božji srd: «Bodi torej preklet z zemlje^ko boš obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boš po svetu«(1 Mz 4, 11-12). Kajn se zave svoje krivde, izrazi obžalovanje in se pokori, obenem pa zaradi izgona, Bogu izrazi svoj strah, da ga zaradi storjenega dejanja ne bi kdo ubil; kljub temu, da mu je Bog greh odpustil, krivdo nosi s seboj! Bog mu odgovori, da mu bo dal^«znamenje, da ga nihče, ki bi ga našel, ne bi ubil« (1 Mz 4, 15); nato se Kajn naseli v deželi Nod, kar dobesedno pomeni - 15 bloditi (1 Mz 4, 16). Naslednje kronistovo poročilo o spokorjenem Kajnu zasledimo v poglavju, ko starozavezni kronist opiše Kajnovo prihodnjo usodo. Našel je ženo, ki mu je rodila sina, imenovali so ga Henoh; zatem je Kajn sezidal mesto Henoh/Henohia, ki ga v srednjem veku teolog loannes Nauclerus opiše: «The enormous and massive foundations of this city can be visited today near the mountains of Lebanon, and the place is called the city of Cain by the digenous people« (Heide 2007,120-124). »Veličastne in velike ostanke temeljev tega mesta lahko obiščemo tudi danes blizu libanonskega gorovja. To mesto se imenuje po njegovih prebivalcih -mesto Kajn. Clebert Jean Paul, 1961. The Gypsies. London: Vista Books. Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. 16 Starozavezni kronist tudi opiše, kdo so Kajnovi potomci in njihova opravila; delijo se v tri skupine: prvi so poljedelci in živinorejci, drugi so godci na citre in flavto ter tretji, kovači vsakovrstnega orodja iz brona in železa (1 Mz 4, 2022); hebr. beseda Kajn pomeni kovač). Tudi druge legende imajo krščansko ozadje, izhajajo pa iz časa Jezusovega križanja. Rimski vojak naj bi denar za žeblje zapil; ker je judovski kovač odklonil, da bi izdelal nove žeblje, da bi križali sorojaka, ga je vojak ubil. V mestu pa je bil samo še ciganski kovač, ki je skoval žeblje za Jezusovo križanje, vendar je zaradi vojakove naglice, žebelj ostal neohlajen. Cigani verjamejo, da je v četrtem, neohlajenem Jezusovem žeblju, izvor njihovega prekletstva, zato se morajo nenehno seliti iz kraja v kraj, v večnem strahu, da jih ne ujamejo. Med Cigani/Romi je tudi razširjena legenda, ki ima svoje temelje v Novi zavezi češ, da so Cigani odklonili zavetišče Devici Mariji na begu v Egipt (Diricchardi 1992-2010). Clebert pa v svojem delu opisuje zanimivo legendo, ki so mu jo prenesli francoski Sinti: »The Sinti, broke from their original band living East of India in Nepal or Burma, and headed west. They became horse-breakers and traded in precious stones, eventually reaching Chaldea by caravan. There they worked bronze and gold, taught the Chaldeans yoga, fire walking, and other acrobatic exercise. In return, they were taught astronomy. A later foray into Egypt by these people has them entertaining the Pharaoh with these same feats to win asylum in his lands (Clebert 1961, 4-6).« »Ko so Sinti zapustili svojo matično domovino (vzhodna Indija, Nepal ali Burma), so krenili proti zahodu. Postali so konjski mešetarji, ki so jih zamenjali v prečudovite dragulje; s karavano so končno dosegli Kaldejo. Tam so predelalovali bron in zlato, Kaldejce naučili joge, hoje po žerjavici in različne akrobatske veščine. V povračilo so jih Kaldejci naučili astronomije. Kasneje so Sinti pripotovali v Egipt, kjer so zabavali faraona; ta jim je v zameno, v vseh njegovih deželah, podaril azil.« Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Heide van der Albert (ur.) idr. 2007, 103-150. »The treatise on the Patriarch Henoch by Johannes Drusius« V: Studies in Hebrew Language and Jewish Culture. Amsterdam. Springer. Med Cigani/Romi pa so našle svoje mesto tudi takšne, ki mejijo na znanstveno fantastiko češ, da so z drugega planeta. Clebert Jean-Paul, 1961. The Gypsies. London: Vista Books. Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Diricchardi Rinaldo, 1992-2010. Osebni Arhiv. Ljubljana 17 2. Resnejše raziskave ciganske etnogeneze Raziskovalci ciganske etnogeneze niso samo Romi pač pa tudi etnologi, antropologi, sociologi in lingvisti. Od zgodnje renesanse so raziskovanja usmerjena na prihod ciganskih plemen v Evropo, sprva z bolj mističnimi pristopi do nepoznanega ljudstva ter z velikim strahom. Novi prišleki so črni, dolgolasi, ušesa jim krasijo uhani, so drugačnih moralnih kvalitet in norm, ne spoštujejo nikakršnih zakonov razen svojih, ukvarjajo se (za evropske norme), drugačnimi deli: s seboj so pripeljali slone, leve, konje in druge cirkuške živali, spremlja jih ogromno število voz in vpreg, govorijo tuj, za evropska ušesa neznan jezik, njihovi otroci in ženske so bolj svobodnega duha; Evropejci jih nikakor niso mogli primerjati s svojim okoljem, Cigani pa se tudi nikoli niso poskušali implementirati v mononacionalna okolja; izkaže se, da so Ciganom indiferentnost, kaotičnost, letargičnost in inertnost do tujih običajev prirojeni. Resnejše raziskave so znanstvenike vodile v napačno smer, saj so predvidevali, da so Cigani prišli iz Malega Egipta ter jih zato poimenovali Giptarji, Giftaria, Gypsy. Sklicevali so se na tedanja poročila, predvsem dosledno zapisana v krščanskih kronikah. Prvi tak dokument je poročilo frančiškanskega fratra Simona Simeonisa, ki je že leta 1332 opisal sužnje iz podonavskih dežel (Moldavija in Vlaška). Piše, da jih je že prej opazil 18 v Egiptu, izgledajo kot Indijci, s črnimi in poslikanimi obrazi. Nadalje omenja, da so verjetno »Hamovi potomci« (1 Mz 9, 18-29; 10, 1-32), ki živijo na otoku Kreta, v votlinah in šotorih (Marushiakova - Popov 2001, 16). Zanimiva so tudi ustna poročila romarjev, ki so se vračali iz svetih krajev; najbolj obiskani romarski središči v tem obdobju sta Jeruzalem in cerkev Božjega Groba - Sveta Sepulhra. Nemški romar opiše nekega Cigana iz Mandopolisa, da govori jezik, ki ga nihče ne razume. V 13. in 14. stoletju se v Evropi na splošno uveljavita izraza Tsingani in Giptarji (beseda »atsinganoi« nima nič skupnega z istoimensko versko sekto iz tistega časa). Pomembno je tudi dajatveno poročilo carigrajskega patriarha Kypriosa II., ko zapoveduje obema skupinama Tsinganom in Giptarjem (2 različni ciganski skupini), da so dolžni plačevati določen odstotek davka in da ga morajo pobiralci dajatev vnaprej izterjati. Na takšna poročila naletimo tudi v 14. stoletju, kjer so opisani Cigani (Atsingani, Zingani), ki so naseljeni ob albanski obali (bolgarska verzija Žitja sv. Barbarija). Sveto Pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. V: i Mz 9, 18-29. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Marushiakova E; Popov V; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Zanimiva je tudi zakonska zbirka Nomokanon iz 15. stoletja, veljala pa je za področje bizantinskega cesarstva, kjer zasledimo kazenska določila zoper tiste, ki bi Tsingane in Giptarje prosili, naj jim prerokujejo in napovedujejo srečno prihodnost ali celo, kar Bog ne daj, spremljali cigansko izvajanje eksorcizmov (Marushiakova; idr; 2001, 18-20). (Glej tudi Prilogo 2.1 in 3.1) Že v zgodnjem srednjem veku so v Bizancu pravilno ločevali ciganske skupine, najverjetneje na podlagi jezikovnih razlik, barve kože, po času prihoda iz Egipta ali Bližnjega Vzhoda v bizantinsko cesarstvo in po medsebojnem odnosu (kronisti tudi beležijo prvine kastnega ločevanja med ciganskimi skupinami); ločili so jih tudi po socialnem statusu: eni so bili lastniki zemljišča in plačevali zanj davke, drugi so bili pripadniki revnejših kast, ki so živeli v šotorih ali votlinah. Iz zgodovinskih virov lahko z veliko zanesljivostjo trdimo, da se je teoretično ločevanje ciganskih skupin začelo že pred 14. stoletjem, kar zagovarjajo tudi Fraser (1995), Hancock (2008), Kenrick (2002) , Marushiakova (2001) in Štrukelj(2004). Druga teorija o Praciganih, ki jo zagovarjata Fraser (1995, 10-25) in Kenrick (2004, 10-50) je znanstveno sprejemljiva ter za raziskovanje Sintov relevantna; opira se na zgodovinsko preverljive vzporedne vire, predvsem perzijske; Fraser in Kenrick trdita, da se je »praciganski« eksil začel najverjetneje okrog leta 224 - 642 po Kristusu, kajti tega leta je začel vladati 1g perzijski šah Ardašir (do leta 241), ki je že na začetku svojega vladanja osvojil severno Indijo (predele današnjega Pakistana - Sindh in Pandžab), nakar je postala perzijska kolonija. Le-ti »Pracigani« naj bi bili predniki srednjeveških Ciganov, ki jih kronisti beležijo v Mali Aziji, na Bližnjem Vzhodu in Anatoliji. Hipotetični praciganski eksil naj bi se začel ne toliko zaradi pregonov, kot bolj verjetno zaradi prošnje perzijskega šaha Bahrama Gura indijskemu maharadži Šankali, naj mu pošlje glasbenike, pevce in zabavljače, ker je šahovo ljudstvo nesrečno brez glasbe in zabave. Maharadža mu je poslal 12.000 zabavljačev, glasbenikov, plesalcev in pevcev. Ko so Indijci (perzijski pesnik Firdousi jih imenuje Luri, arabski zgodovinar Hamza al Isfahan pa Zotti - oboje pa označuje indijsko pleme JATE) prišli v Perzijo, jim je šah Bahram Gur razdelil zemljo in poklonil žitna semena, da bi se preživljali. Jezni Jate so pograbili svoje inštrumente in vpili nad šahom, da se oni preživljajo samo s petjem in zabavljaštvom (1). Marushiakova E; Popov V; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Fraser Angus-M., 1995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. Kenrick Donald, 2004. Gypsies, from the Ganges to the Thames. Herdford:University of Herdforshire. Štrukelj Pavla, 2004, Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov na slovenskem. Družina: Ljubljana. Prvi eksil se je torej zgodil zaradi dela in ne pregona (Kenrick 2004, 1050), vsi kasnejši »praciganski« eksili pa so eksili v pravem pomenu besede. Perzijski kronološki podatki in spisi namreč govorijo o Hindujcih (Indijci), ki so na perzijskem dvoru v službi šaha kot plačani vojaki, telesni stražarji, zlatarski umetniki idr., ki naj bi bili, po kronistovem prepričanju, zelo dobro plačani. Indijci so bili znani po svojem filigranskem ustvarjanju daleč naokoli. Zanimivo je tudi opazovanje kronista Herodota iz časa Aleksandra Velikega, na Indijo in Indijce: »The way in which the Indians get the plentiful supply of gold which enables them to furnish year by year so vast an amount of gold-dust to the kind is the following: eastward of India lies a tract which is entirely sand. Indeed of all the inhabitants of Asia^ the Indians dwell the nearest to the east, and the rising of the sun. The tribes of Indians are numerous, and do not all speak the same language- some are wandering tribes, others not^These Indians wear a dress of sedge, which they cut in the river and bruise; after wardsthey weave it into mats^ they have also all the same tint of skin.«(2) 2o »Način, kako Indijci pridobivajo obilne zaloge zlatega prahu, ki jim omogoča, da so dobro preskrbljeni leto za letom, je sledeči: vzhodno od Indije leži predel, ki je popolnoma peščen. Resnično, od celotnega azijskega prebivalstva živijo Indijci najbližje na vzhodu in sončnemu vzhodu. Številna so indijska plemena in vsa ne govorijo istega jezika; nekatera plemena so potujoča (nomadska), druga ne.Ji Indijci nosijo obleke iz šaša, ki ga režejo v reki in ga nato obtolčejo; potem ga razdelijo in vpletejo v rogoznice. vsi (Indijci) imajo isto barvo kože.« Korelacije in povezave vseh indijskih eksilov lahko sklenemo z ugotovitvami, da je omenjena skupina indijsko-perzijskih »Praciganov« iz Perzije nadaljevala svoj eksil nazaj proti Indiji, Pakistanu in Afganistanu; nadaljnji eksili prvotnih »Praciganov« pa se v naslednjih stoletjih ponovijo; šele te eksile raziskovalci upoštevajo kot eksile v pravem pomenu, ko se »Pracigani« množično selijo pred zavojevalci - Huni in kasneje Arabci ter otomanskimi osvajalci Indije in Perzije. 1. Pery John, 2005. Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsite (20.11. 2010) Kenrick Donald, 2004. Gypsies, from the Ganges to the Thames. Herdford:University of Herdforshire. 2. Herodotus history. 3.knj. Dostopno preko: http://classics.mit.edu/Herodotus/history.html (17.11.2010) Ta, zadnji perzijski eksil je tudi vzrok za njihovo vračanje nazaj v Indijo in odtod proti Egiptu, Palestini, Anatoliji in Grčiji, kjer se »Pracigani« ponovno razdelijo v dve ali tri podskupine. Indijsko-perzijska »praciganska« skupina se je na tej dolgi poti verjetno mešala med seboj (interetnični stiki), kar dokazujejo lingvistične raziskave ter lingvistično-teoretično-zgodovinski pristop do proučevanja ciganskega eksila v Evropo. Ob prehajanju skozi toliko področij je tudi verjetno, da so prvotno hindujsko in zoroastrsko religijo zavrgli, s seboj prinesli že pomešan indo-arijski prakrit s hindi/pandžabi dialektom (Singhal 1982, 27-70), verjetno so še obdržali kastno ureditev (kar dokazujejo današnji Sinti) ter se v Palestini, Egiptu in drugod že v 4. ali 5. stoletju spreobrnili v krščanstvo. Vzporedni teološki viri (Apd 1-28) namreč poročajo o izredno živahnem krščanskem življenju in pokristjanjevanju že za časa apostolov, torej od 1. stoletja po Kristusu, omenja se cerkveno - juridična vzpostavitev škofij, škofovstva in duhovništva. Raziskovalci praciganskih migracij, posebno Kenrick, Hancock, Štrukelj potrjujejo teorijo, da so ti indijsko - perzijski »Pracigani« krščanstvo že prinesli v Malo Azijo, Egipt in Anatolijo to pa zaradi ciganskih imen, ki naj bi bili krščanski (Mihael, Panuel, Ladislav^) Nekatere »praciganske« skupine niso nadaljevale poti naprej, pač pa so se ustalile v Egiptu, Jordaniji, Izraelu, Siriji ali Iraku, kjer so še danes prisotne - to skupino imenujemo bližnje-vzhodna ali Domari, ki so prvotni praindijsko-perzijski »Pracigani« (nekateri jih imenujejo izvirni, nepomešani Cigani). Za raziskovanje sintskega načina življenja so Domari dokaj relevanten vir, kajti do okrog 9./10. stoletja je praciganski jezik še enoten, po tem obdobju pa je »praciganščina« že pod lingvističnimi vplivi področij (Matras 2005, 7074) v katerih so se Cigani nahajali in skozi nenehne eksile (Egipt, Mala Azija, Armenija, Bližnji Vzhod, Anatolija, Grčija in Evropa) inkulturirali nove jezike in običaje (interetnični in interlingvistični stiki). V Bizancu sta tako nastali (poleg - praciganske), še dve skupini. Prva, praciganska skupina Domari, je po nekaterih teorijah, pramati današnjih dveh evropskih in balkanskih skupin: Lomarov in Romov. DHOM - phen govoreča skupina: dhom - phen, lhom - phen in rhom - phen delitev glede na indijski eksil in glede na glotodiferenciacije ali similitete pri izgovorjavi besede moški: prva skupina izgovarja dhom (moški), druga lhom (moški) in tretja rhom (moški). 21 Singhal Damadar P., 1982. Gypsies: Indians in exile. Archana: University of Michigan. Sveto Pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. V: Apd 1-28. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Dhom govoreča skupina se danes nahaja v Siriji, na Bližnjem Vzhodu, Palestini, Jeruzalemu; Iraku in še vedno v Iranu. Od skupine DHOM se nekateri iz Indije in Perzije odcepijo in se selijo dlje proti Egiptu, Palestini in Siriji do Severne Afrike. Ko del iberskega polotoka zasedejo Arabci, se ta skupina seli proti Severni Afriki v Španijo (v 13. stoletju) ter se po tako imenovani severni poti seli naprej v Nemčijo, Švico, Francijo, Belgijo, Nizozemsko ter Avstrijo: to so predniki današnjih Sintov, kar potrjujejo tudi lingvistične primerjave ter sintska vpetost v judovsko Thoro, zakonska določila iz Mojzesovega Pentatevha. Verjetno so se nekatere indijske nomadske skupine dlje časa morale zadrževati v Palestini, Egiptu in na Bližnjem Vzhodu, kjer so, kljub zgodnjemu sprejetju krščanstva, zadržali judovske teološke prvine in Thoro. Ta teorija dobi svojo potrditev v 9. stoletju (811) v Bizancu, ko cesar Mihael I. ustavi preganjanje in smrtne kazni zoper Tsingane in manihejce (verski heretiki); Mani iz Babilonije je okoli leta 242 ustanovil novo religijo (maniheizem), v katerem je povezal stari perzijski dualizem, egiptovsko gnozo, mitraizem, krščanstvo ter indijsko reinkarnacijo. Iz več religij je tako ustvaril verski sinkretizem. Po tem nauku sta dva stvarnika (dualizem) stvarstva: dobri bog je ustvaril duhovni svet (duša, duhovna bitja), hudobni bog pa materialni 22 svet (mesenost, poželenje, užitke) (3). Matras Yaron; idr., 2005. The role of Romanies: images and counter-images of Gypsies/Romanies in European culture. Liverpool: University Press. 3. Verske razmere v Perziji/Iranu Manihejci so bili v Perziji preganjani zaradi odpada od zoroastrstva (Manija je dal okoli leta 276 perzijski šah križati), zato so se umaknili v Indijo, kjer obstajajo še danes (Parsi/Parši). Zaradi svojega odpadništva od skoraj vseh tedaj znanih velikih religij, predvsem pa krščanstva, so manihejce preganjali tako na zahodnem (do 5. stoletja) kot tudi na vzhodnem delu imperija (do 13./14. stoletja). Na vzhodnem delu cesarstva, (po letu 476 bizantinskem), so manihejci preživeli preganjanje. Njegov naslednik, cesar Mihael II. (820830) ponovno uvede smrtno kazen in pregon zoper manihejce in Giftarje, ki kot pravi, so to herezijo podedovali od svojih prednikov (Perzija) in so: _ »baptized but in every other respect were like the Jews, except circumcised« (Marushiakova 2001:15). »»krščeni, toda v vseh ostalih pogledih kot Judje, razen obrezani« Ta skupina je tudi nenehno bežala pred arabsko - turškimi zavojevanji, nikoli sprejela islama, raje se je pustila zasužnjiti. Perzija je nekdaj obsegala ozemlja današnjega Irana in Iraka. V prvih stoletjih krščanstva je bila to 23 mogočna država, ki se je vedno znova zapletala v boje z rimskim, pozneje pa z bizantinskim cesarstvom. Krščanstvo naj bi tam oznanjal apostol Tadej, razširilo se je zlasti v 3. in 4. stol. Perzijska Cerkev je imela slabotne stike s škofijami znotraj cesarstva. Leta 486 je škofovska sinoda v Seleuciji sprejela nestorijanizem kot uradno veroizpoved perzijske Cerkve. Cerkev je v naslednjih stoletjih doživela izreden razcvet in je uspešno oznanjevala krščanstvo v osrednji Aziji (Turkestan, Kitajska, Mongolija) in vse do južne Indije. Indijskim kristjanom je vedno pošiljala po enega škofa. V srednjem veku je štela nekaj deset milijonov vernikov in prek 200 škofij v Aziji. Danes so le še neznatni ostanki, nekaj več jih je ostalo v južni Indiji: o njihovi nenavadni zgodovini pričajo cerkveni dokumenti tedanjega obdobja. Staro indijsko izročilo in nek apokrifni spis poročata, da je v Indiji oznanjal krščansko blagovest apostol Tomaž. To poročilo utegne biti resnično. Marushiakova E.; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University ofHertfordshire Press 3. Neander Augustus 1854a, 478-506. General History of the Christian Religion and Church. London, Wiley and Putham. 24 V 4. stol. so v Indijo pred preganjanji prebežali kristjani iz Perzije. Odtlej je bila Cerkev v Indiji povezana s perzijsko Cerkvijo. Sprejela je kaldejski obred s sirskim jezikom in pozneje tudi nestorijanizem perzijske Cerkve. Svoje škofe so dobivali iz Perzije. Indijski, Tomaževi kristjani prebivajo v državi Kerala na jugozahodni obali indijskega polotoka. Večinoma pripadajo višji kasti brahmanov. Krščanstva niso širili med druge. Vedno so ostali neznatna manjšina. Ko so v 16. stol. v Indijo prišli Portugalci, so tam našli te Tomaževe kristjane, ki so bili povezani z mezopotamsko -perzijskimi nestorijanci. Portugalci niso več pustili, da bi dobivali škofe iz Perzije. Zadnjega perzijskega škofa je poslal zedinjeni patriarh Janez Sulaqa. Tako so indijski kristjani avtomatično postali katoličani, ohranili pa so svoj kaldejski obred. Večinoma so Tomaževi kristjani ostali katoličani. Imenujejo se malabarci, s približno milijon in pol verniki (Frykenberg 2003, 33-60). Današnja nestorijanska ali asirska Cerkev (nestorijanci se sami imenujejo Asirci) predstavlja ostanek nestorijancev, ki so v zadnjih stoletjih pretrpeli huda preganjanja od vseh strani. Danes živijo v glavnem v severnem Iraku in v Kurdistanu. Ena škofija je še v Iranu, ena v Indiji, ena v Severni Ameriki (Chicago, sedež patriarhata). Vseh nestorijancev naj bi bilo okoli 75.000. Njihov patriarh se imenuje katolikos in živi v ZDA. Izvira še vedno iz iste rodovine. Novega izberejo med nečaki prejšnjega patriarha (5). 4. Frykenberg Robert E. 2003, 33-60.«Christians in India: An Historical Overview of their complex Origins«. V: Christians and missionaries in India. Eerdmans Publishing. 5. Frykenberg Robert E. 2003, 33-60.«Christians in India: An Historical Overview of their complex Origins«. V: Christians and missionaries in India. Eerdmans Publishing. 4. »Protociganski« jezik Raziskovalci »praciganske« zgodovine si še vedno niso edini, kdaj naj bi potekal eksil "Praciganov" in kakšen je pravzaprav bil "protociganski" jezik. Hancock (2008) vidi povezavo v vojaški predzgodovini ciganskih prednikov, predvsem iz obdobja od 6. do 11. stoletja, ko nekateri preprosto niso bežali, pač pa so se morali pridružiti tako perzijski kot arabsko-otomanski vojski. Ta teorija se zdi smiselna v luči zgodovinsko podobnih primerov, še posebej v primerih, ko je vojna trajala nekaj let ali desetletij (novačenje vojakov v rimskem imperiju - multietničnost vojakov; podoben primer najdemo v otomanski vojski - janičarji, ko so bili vpoklicani tudi Cigani). Hancock zagovarja teorijo, da so bili »Pracigani« vojaki: »A military origin for Romanies, generally as captives, is not a new idea; in the year iooo, we find bands of Zotts in the army of Abu-Nagr ibn-Bakhtiyar, in Persia and Kirman ...In 1025, al-Mangura was conquered by Mahmud al-Gaznawt, because the prince of this town had forsaken Islamism;...The victorious army of Mahmoud. was attacked and pillaged by them on the banks of the Indus.Broken and dispersed by the resistless arms of the Sultan of Ghazni, they were not, however, annihilated 25 »Pogoste ideje, da imajo Cigani vojaške korenine, kot ujetniki, ni nova zamisel; leta 1000 najdemo v Perziji in Kirmanu, v vojski Abu-Nagr ibn-Bakhtiyarja skupine Zottov. Leta 1025 je Mahmud al-Gaznawt osvojil al-Manguro, ker je princ tega mesta prestopil iz islama;...Zmagovita Mahmudova vojska . je napadla in oplenila ljudstvo na bregovih reke Ind. Mahmud jih je pregnal na vse strani in jim povzročil veliko gorja. Kakorkoli že, čeprav zlomljeni in razkropljeni, od neusmiljene roke sultana iz Ghaznija, Cigani niso billi uničeni. Nadalje Hancock (2008) povzema Lelanda (1882, 330), ki se sklicuje na Burtonov vir, da je sultan Mahmud Ghaznavi leta 1011 zajel okrog 200.000 poraženih indijskih vojakov, (Jate) ki so še najbližji predniki današnjih Ciganov. Vendar tudi Hancockova teorija ni brez kritik, posebno oster je Nagy (2000, 19-26), ko sklepa: Hancock Ian, 2008. »On Romani Origins and Identity« . Dostopno preko: http://www.radoc.net/radoc.php?doc=art_b_history_origins&lang=en&articles=true (14.06.2010). [da] »^there were "non-significant differences" in haplotype frequencies between Haryana and Sikh Jats and Slovakian Roma, but "significant differences with non-Romani populations«. {da} »^so nepomembne razlike' v sosledju haplotipov med Arijci in sikhovskimi Jatti ter slovaškimi Romi, vendar pa so 'pomemebne razlike z neromskimi populacijami«. Hancocku ugovarjata tudi Boyd (2005) in jezikoslovec Matras (2005, 7074) saj ni dovolj empiričnih, niti materialnih dokazov, ki bi to teorijo lahko podkrepili. Sami lingvistični haplotipi vojaškega izrazoslovja še ne morejo dokazovati praciganske vpletenosti v vojaške spopade. Tudi sam jezik perzijskega in grškega sveta je še stoletja uporabljal koine - (grško perzijske vojne), tako da je izrazoslovje - preprosta implementacija vojaškega besednjaka. Besede, ki so povezane z vojaško terminologijo, izvirajo iz indo-arijskega jezika in jih je obdržal romski jezik: 26 SLOVENSKO ROM. SANSKRIT HINDI Konfrontacija Nikl Nik - lajati Nik - ln Sodelovanje Lat(h) Labdha Laddhija Osvajalec/vojaški izr. Idžavno Najati Karoti Spopad/vojna Radh Rah Dad - ti Strelna puščica Sulica Sula S^ul Sekira Tover Tarvar KURDSKO - taver Hancock Ian, 2008. »On Romani Origins and Identity« . Dostopno preko: http://www.radoc.net/radoc.php?doc=art_b_history_origins&lang=en&articles=true (14.06.2010). Nagy M.; Henke L.; Henke J.; Chatthopadhyay P. idr, 2007. ""Searching for the origin of Romanies: Slovakian Romani, Jats of Haryana and Jat Sikhs Y-STR data in comparison with different Romani populations«. V: Forensic Science International, 169(1):19-26. Boyd Jenkins Orville, 2005. »Koine Greek as a Mother Tongue«. Dostopno preko: http://orvillejenkins.com/languages/ koinemothertongue.html (22.10.2010). Matras Yaron; idr., 2005. The role of Romanies:images and counter-images of Gypsies/Romanies in European cultures. Liverpool: University Press Evropski lingvisti »proto-romskega/Proto-Romani« in romskega jezika ter njunih dialektalnih variant (med njimi prednačijo lingvisti Yaron Matras, Norbert Boretzky, Vadim Toropov, Cech Petra, Rade Uhlik, Vekerdi Joszef, Dieter Halwacks in Daniel Holzinger) evropske romske dialekte delijo v 16 podromskih dialektov, čeprav nekateri romo-lingvisti zagovarjajo teorijo o več kot 60 romskih dialektov. Splošno sprejete lingivstične teorije, ki jih sprejemajo skoraj vsi romologi, delijo Proto-Romani jezik, ki se je izgubil v 11. in 12. stoletju na »proto-ciganskem« prehodu iz Indije v Malo Azijo ter Bizanc, na 6 romsko/ciganskih jezikovnih skupin ter 16 romskih/ciganskih dialektov, ki jih uporabljajo evropski Romi: 1. Kosovski Arli-romski dialekt, ki ga govorijo Romi v Albaniji; 2. Vzhodno-slovanski romski dialekt, ki ga govorijo Romi na Češkem; 3. Finsko-romski dialekt, govorijo ga na Finskem; 4. V Nemčiji najdemo skoraj vse romske dialekte, razen krimsko-romskega, litvansko-romskega ter južnorusko-romskega; 5. Latvijsko-romski dialekt, ki se uporablja samo v Latviji; 6. Kalderaši-romski in ursari-romski dialekt - uporabljajo romunski Romi; 7. Banatski-kurbet romski dialekt; kosovsko-arli romski dialekt in sremski-kurbet romski dialekt uporabljajo mešane skupine Romov v Srbiji; 8. Dolenjski-romski dialekt, prekmurski-romski dialekt ter sintski-romski dialekt uporabljajo Romi v Sloveniji; 9. Sofijski-erli romski dialekt uporabljajo Romi v Bolgariji; 10. V VB so prisotni vsi romski dialekti; 11. V Franciji uporabljajo sintko/romski dialekt; 12. gurvaro-romski dialekt; lovara-romski dialekt; unghriko-vendski romski dialekt uporabljajo Romi na Madžarskem; 13. Kalderaši-romski dialekt; latvijsko-romski; krimsko-romski in litvansko-romski dialekt uporabljajo ruski Romi; 14. Bugurdži-romski dialekt in makedonsko arli-romski dialekt govorijo Romi v Makedoniji; 15. Vzhodno-slovaški romski dialekt uporabljajo Romi na Slovaškem 16. Finsko-romski dialekt, ki ga uporabljajo Romi in Kale na Finskem in Švedskem. 27 Lingvistične primerjave ciganskih dialektov s hindi jezikom ŠTEVKE HINDI ROMSKO LOM DOM 1 Ek Ekh/Jekh Jak/Jek Yika 2 Do Duj Luj D^i 3 Tin Trin Trin Trin 4 Čhar Štar Išdor Star 5 Pančh Pandž Pendž Pandž 6 Čheh Šov Šeš Šaš 7 Saath Ifta Haft Haut 8 Aath Ohto Hašt Haišt 9 Nau Inja Nu Na 10 Das Deš Las Des 20 Bis Biš Vist Wis 100 Sew Šel Say Say V evropskem in svetovnem merilu se uporabljajo naslednji ciganski/romski jeziki/dialekti: 28 1. ARLI in ERLI, ki ga govorijo Cigani/Romi na Balkanu - Bolgarija, Grčija in področja bivše Jugoslavije z Dolenjsko, Belo Krajino in Posavjem; 2. BALTSKO - SLOVANSKI CIGANSKI JEZIK, ki ga govorijo Cigani/Romi v vsehbaltskih državah, Belorusiji, Poljski in Rusiji; 3. SERVIKA CIGANSKI/ROMSKI JEZIK, ki ga govorijo na Češkem in Slovaškem; 4. ROMUNGHRO CIGANSKI/ROMSKI JEZIK, ki ga govorijo na Madžarskem do Prekmurja, južna Poljska in južna Slovaška; 5. MANUŠTIKES JEZIK, ki ga govorijo Sinti, Manuši, Manoesje in Jeniši v Belgiji, na Nizozemskem, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Švici, Španiji, Franciji ter Sinti na Gorenjskem; 6. UNGHRIKO CIGANSKI/ROMSKI JEZIK, ki ga govorijo na Češkem, Slovaškem in Madžarskem; 7. HORAHANO CIGANSKI JEZIK, ki ga govorijo muslimanski Romi na Balkanu. Baretzky Norbert, 1993. Bugurdži. Deskriptiver und historischer Abris eines Romani-Dialekts. Wiesbaden:Harrasowitz. Cech Petra; Heischink Mozes F. 2001, 137-184. A dialect with seven names V:. Romani studies. 5.serija. 11 (2). Holznger Daniel, 1993. Das Romanes. Grammatik und Diskursanalyze der Sprache der Sinte. Innsbruck. Matras Yaron , 2002. Romani. A linguistic introduction. Cambridge: Cambridge Universtity Press. Toropov Vadim, 1994. Krymsky dialect tsiganskago jazyka. Ivanovo. Do 10. stoletja je moral biti praciganski jezik še enak tistemu, ki so ga govorili v indo -arijskem prostoru; vsi ciganski dialekti so ostali brez srednjega spola, tako kot v urdu in prakritu. Po Nagy-evi idr. (2007) teoriji bi lahko trdili, da so praciganske »ex locis« lingvistične značilnosti obdržali tudi v Perziji: teorija jezikovnih similitet in ujemanja presenetljivo vodi do ugotovitve, da je bilo prevzetih le malo arijskih jezikovnih značilnosti; tudi če so »Pracigani« izhajali iz različnih indijskih dialektov, teorija še vedno drži, da gramatična similiteta s sindhi ali pandžabi jezikom, daje boljše rezultate. Pričakovali bi večji odstotek lingvističnega ujemanja s perzijskim jezikom v romskem, lomskem in domskem jeziku/dialektu, vendar je rezultat naslednji: romski in domski jezik imata samo 16 % enakih besed, romski in lomski samo 7% ter lomski in domski jezik samo 12 % enakih besed. Pomembni so tudi rezulatati similitete perzijskih besed v romskem jeziku, ki jih deli z urdu jezikom - kar 50 %! Besede, ki so enake v urdskem in romskem jeziku ambrol hruška asjav mlin azb dotik baht sreča buzno koza erhaj nebo inari drevo Ku..i kozarec - kelih kun kot kušti rvanje kuštik pas MANUŠTIKES ciganski dialekt ki ga govorijo vsi Sinti, španski Gitanosi, Manoesji, Jeniši, poljski in finski Sinti: Nom.-manuš- človek- singular manušelja / manuš - plural Genitiv - manušeskhero manušengheri Dativ - manušeste manušen Akuzativ I - manušas manušende Akuzativ II - manušeske manušenghe Vokativ - manuš manušelja Ablativ I - manušester manušender Ablativ II - manušaha manušeljaha 29 Osebnini zaimki Jaz mej Ti tu On Ona Mi Vi Oni/one joub joj men tume leste/lenghre Svojilni zaimki Moj Tvoj miro tiro Njegovo Njeno leste lleti Naše Vaše Njihovo menghri tumhro lente/lenghri 30 Sorodstvene relacije Oče Sin Brat Stric Dhadde Čhav Phral Khakko ali Nenno Mama Hči Sestra Teta Dhaj Čhaj Pen Nenna Zet Tast Zakonski Dedek Džamuthro Sasvi mož Pappo Rhoma Snaha Tašča Babica Bhori Sasni/ Zakon. Žena Bhabba sasnija R h o m l i / rhomlija Kolokacijske relacije Ciganski-romski dialekti ne vsebujejo kolokacijskih relacijskih razmerij, zato morajo bratranca opisati kot sledi v spodnji tabeli: Od mojega očeta bratov sin (bratranec) Mirho dhadeskhre phraleskhro čhav Sestrično pa bi imenovali kot sledi v spodnji tabeli: Od mojega očeta bratova hči (sestrična) Mirhi dhadeskhre phraleskheri čhaj (sestrična) Nagy M.; Henke L.; Henke J.; Chatthopadhyay P. idr, 2007. ""Searching for the origin of Romanies: Slovakian Romani, Jats of Haryana and Jat Sikhs Y-STR data in comparison with different Romani populations«. V: Forensic Science International, 169 ((1): 19-26. 5. Teorija »praciganske« etnogeneze L(H)OM - phen govoreča skupina; indijski eksil na jug Kavkaza, Armenijo, Gruzijo do Črnega morja, Romunijo in na Balkan; vzhodna in zahodna Evropa. Nekaj znanstvenikov zavrača to tezo, zaradi lingvistične in zgodovinske diference, dejstvo pa je, da so današnji Cigani v Armeniji, Gruziji, Rusiji in Zakavkazju, potomci Lhomov. Nekatere skupine so potovale celo naprej v osrednjo Evropo; imenujejo jih tudi Boši. R(H)OM - phen govoreča skupina, ki je najbolj pomešana in tudi najštevilnejša. Iz Indije ubere pot proti Mali Aziji; Balkanu in v bizantinsko cesarstvo. Ciganska rom-phen govoreča skupina so: 1. Kalderaši, 2. Mačhavaji, 3. Lhovari in 4. Čhurari. Mešane govoreče skupine med rhom-phen in dhom-phen v Evropi so: Romaničhali, Gitanosi (Kale in španski Sinti), Sinti (nemški, avstrijski, slovenski in italijanski) Manuši (fr. Sinti), Manoesje (nizozemski Sinti), finski Sinti, Bojašhi, Rudari, Ungharici, Luri, Bašhalde, Romunghre in Horahane. Te skupine nerade sprejemajo enotno poimenovanje Rom za vse ciganske skupine, pač pa se oklepajo starega naziva Cigan, ki je bolj splošen in ki vključuje vse ciganske pod/skupine; poleg naštetega je vsaka od teh skupin 31 posebna sociološka in etnična manjšina v državah, kjer se le-te skupine nahajajo. Rom - phen skupina je po mnenju lingvistov in poznavalcev romskega jezika najbolj pomešana med vsemi skupinami. Romske skupine iz nižjih kast (Kalderaši, Mačhavaji, Lhovari in Čhurari) se v Mali Aziji, Bizancu in Balkanu lingvistično pomešajo ter inkulturirajo največ novih besed, tako arabskih, grških, turških, bolgarskih in srbskih. V Grčiji se ta skupina razdeli na sužnje in obdelovalce zemlje. Del te skupine ostane v otomanskem cesarstvu, kjer sprejme islam tisti, ki ga ne, plačujejo visoke davke. Obstaja nekaj teorij vezanih na praciganski eksil oziroma na njihova potovanja skozi čas in ozemlja. Vzrok prvotnemu eksilu 12 000 indijskih »Praciganov« je bil izboljšanje socialnega in življenjskega statusa, ki ga lahko primerjamo s sodobnimi evropskimi migracijami: iskanje dela, izboljšanje položaja, beg pred domačimi političnimi razmerami, ali kot na področju bivše Jugoslavije, ubežati vojni in vojaškim spopadom. Zelo verjeten razlog za pracigansko migracijo v 6. stoletju so hunski vdori na področje Indije in današnjega Pakistana. 15. Houtsma M Th; E. J. Brills (ur.) 1999, 1913-1936. First Encyclopaedia of Islam. Leiden: Brill. 32 Hunski vdori so temeljito zamajali indijski kontinent: padec indijske kraljeve dinastije Gupta in razdelitev velikega imperija, povzroči socialno, zdravstveno in agrikulturno škodo. Razumljivo je, da so indijski »Pracigani« hoteli ubežati nadaljnji usodi propadanja imperija. Ta eksil je Pracigane lahko vodil samo v eno pot- Perzijo. (15). Naslednji indijski politični pretres se je zgodil stoletje kasneje v 7. ali 8. stoletju z arabskim vdorom v Indijo ter v 10. stoletju arabsko - otomanska osvajanja pod vodstvom Mahmuda Ghaznija v Perzijo. Zavzetje Punjaba in Sindha ter ostalih delov Indije je opisal arabsko-perzijski pesnik Firdousi, s pravim imenom Abul Khasim Mansur (940 - 1020), ki je živel na dvoru perzijskega sultana. Njegovo znamenito delo ŠHAH -NAMAH (Knjiga kraljev) opisuje nastanek sveta, izvor perzijskega naroda, kulturno zgodovino, starodavna verstva, predvsem zoroastrstvo, ter znamenita arabsko -otomanska osvajanja Indije in Perzije (16) (Glej: Priloga 2.1 in 3.1) Na temelju naštetih dokumentov in lingvističnih raziskav, ki jih je opravil že Miklošič (1874) v 19. stoletju in jih povzema Štrukelj (2004, 15-17; 62) ter kasnejši lingvisti, ki najdejo svojo oporo v lingvistični unifikaciji indijskega prakrita, lahko sklepamo, da je vsaj do 10. stoletja jezik še enoten, s prvinami perzijskega jezika (indijsko - arijski jezik) po 1o. stoletju se jezik diferencira na mešanice grškega jezika koine in armenskega. Indijski »Pracigani« so se začeli izseljevati iz Sindha, Pandžaba in ostalih indijskih področij zaradi: a) dela in socialnih razmer ter b) zaradi političnih nemirov - hunski vdori ter kasneje arabski in zaradi stalnih invazij arabsko - otomanske vojske v Perzijo, ki je povzročila množičen eksil v 10. in začetku 11. stoletja. S to teorijo se strinjajo tudi Price (2000, 207-212), Sampson (1923, 2; 156169), Tcherenkov, Laederich (2004, 18), Štrukelj (2004, 13-23), ter Hancock (1995, 25 - 51), ki povzema Halitija; pritrjujejo pa ji tudi Fonseca (1996), Knudsen (2003) in Djuric (2003). "Some time between the tenth and eleventh centuries, the largest groups of Roma left India and the main cause was invasion of the great emperor Mahmud Gazni, who led 17 raids in western India. Running away from terror, Roma first stopped in Iran, and then separated in two groups, the first moving toward Spain, and the second toward Byzantium and Greece." (Fonseca,i996) 16. Houtsma M Th; E. J. Brills (ur.) 1999, 1913-1936. First Encyclopaedia of Islam. Leiden: Brill. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov - Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana: Družina »Nekako med desetim in enajstim stoletjem, je velikanska skupina Ciganov zapustila Indijo. Glavni razlog je bila(vojaška) invazija Mahmuda Gaznija, ki je v zahodni Indiji pustil svojih 17 vojaških pehot. Cigani so bežali pred terorjem in se najprej ustavilii v Iranu ter se nato razdelili v dve skupini: prva se je obrnila proti Španiji (to so Sinti), druga pa v Bizanc in Grčijo.« Dokaj optimistično bi bilo trditi, da je etnogeneza evropskih Ciganov popolnoma identična indijskim »Praciganom«. Na dolgi karavanski poti iz Indije do Perzije in nazaj do Pakistana, Afganistana, Malo Azijo, Anatolijo, Bližnji Vzhod in od tod v Evropo ter na Balkan, so se medsebojno, kljub endogamiji, zelo pomešali in razcepili, ne samo z drugimi ciganskimi skupinami, pač pa tudi z »Gadži«. Avstralska raziskovalka s področja molekularne genetike, Luba Kalaydjieva (2005) meni, da za razliko od drugih populacij, katerih genealogija je jasno izpričana in dokumentirana, demografska zgodovina Ciganov: . »is not fully understood and, given the lack of written records . We analyzed the frequency distribution of the five mutations in 832-1,363 unrelated controls, representing 14 Gypsy populations, and the diversification of chromosomal haplotypes in 501 members of affected families« (KalaydjievaLuba,2005) . »ni povsem razumljiva in nam daje premalo pisnih virov. Analizirali smo pogostost razporeditev petih mutacij od 832-1,363 nepovezanih vzorcev, kar predstavlja 14 generacij romske populacije ter diverzifikacijo kromosomskih haplotipov v 501 članu vključenih družin« . 16. Houtsma M Th; E. J. Brills (ur.) 1999,1913-1936. First Encyclopaedia of Islam. Leiden: Brill. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov - Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana: Družina Sampson John 1993,156-169. 'On the Origin and early migration of the Gypsies". V: Journal of the GypsyLore Society. 3. izd. Tcherenkov Lev; Laederich Stephane, 2004. The Rroma, Otherwise Known as Gypsies, Gitanos, Tsiganes, Cigani, Gingene, Zigeuner, Bohemiens, Travellers, Fahrende, etc. Basel: Schwabe Verlag. 2.izd. Hancock Ian, 1995. «On the migration and affiliation of the Rom, Lom and Dom Gypsies«. V: Matras, Y.(ur.) Romani in contact. Amsterdam - Philadelphia: Benjamins. Djuric Rajko, 2003. The language of the Roma:the oldest language still spoken. Berlin: PEN centrum press release. Fonseca Isabel, 1996. Bury Me standing: The Gypsies and their Journey. New York: Knopf. Knudsen Marko, 2003. Die Geschichte der Roma. Hamburg: RomaBooks Kalaydjieva Luba, 2005. »A newly discovered founder population: The Roma /Gypsies«. Dostopno preko: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15322984?ordinalpos=23&itool=EntrezSystem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pubmed_RVDocSum (20.04. 2009). 33 34 Zatem je Kalaydjieva izolirala kromosom pri prirojeni myasthenii 1267delG, ki je značilna za indijsko-pakistansko populacijo; oba sta mutirala. Izmenjala je tudi mutirana kromosoma, ki sta pokazala močno prevodnost in podprla njeno teorijo o prenašalcu miastenije, ki je tipična samo za indijske Cigane. Na temelju časovne in »loco« diferencirane koalescence haplotipa ugotavlja: .^»that the entire Gypsy population was founded approximately 32-40 generations ago, with secondary and tertiary founder events occurring approximately 16-25 generations ago. initial gene mapping could be performed in large families from a single Gypsy group«. (Kalaydjieva: 2005). .^»da celotna ciganska populacija izvira približno pred 32-40 generacijami, s sekundarnimi in terciarnimi izvornimi pojavi pa približno pred 16-25 generacijami... začetno gensko kartiranje bi se lahko izvedlo v velikih družinah, z eno samo cigansko skupino«... Z znanstveno verjetnostjo lahko zaključimo, da je indijska ciganska populacija v Evropi prisotna skoraj tisoč let. Kalaydjieva Luba, 2005. »A newly discovered founder population: The Roma /Gypsies«. Dostopno preko: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15322984?ordinalpos=23&itool=EntrezSystem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pubmed_RVDocSum (20.04. 2009). 5. 1 »Pracigani« in »protociganski« jezik Priznani etnologi in jezikoslovci si še vedno niso edini, v katero stoletje lahko umestimo praciganski eksil (Hancock, Matras, Higgie, Barany, Vekerdi, Kaufmann) iz Indije ter kakšen jezik so govorili. Za raziskovanje sintskega eksila je to umestno, ker obstaja kar nekaj hipotez o ločitvi indijskih plemen, vse pa datirajo od 4. do 14. stoletja. Upoštevati moramo dejstvo, da se je grški koine jezik razvil med obdobjem grško-perzijskih vojn (Aleksander Veliki); uporabljali so ga preprosti ljudje in da je bil ljudski pogovorni jezik za vsakdanjo rabo; (Boyd, 2005) Znotraj jezika koine je obstajala še vrsta poddialektov, ki nas vodijo do prajezika ciganskih plemen. Znanstveniki so si enotni, da je bil prajezik Praciganov indo-arijski sanskrit ter tudi dialekta hindi in pandžabi. Govorjeni ciganski jezik je mešanica različnih dialektov; jezikoslovci, med prvimi (Miklošič: 1872-1880), so raziskali praizvor tistih besed, ki jih uporabljajo vsa ciganska plemena. Na podlagi jezikovnih raziskav so ugotovili, da se Cigani delijo v tri skupine in jih tako tudi etnično opredelili: DOMARI - Cigani Bližnjega Vzhoda in Vzhodne Evrope, imenovani DHOM, ki se delijo na: - Afrikaye v Alžiriji; Alimahe v arabskih deželah; Aptale v severni Siriji; 35 Avgone, ki so emigrirali iz Indije v sovjetsko Azijo; Bahlavani v Sudanu (požiralci ognja in rokoborci), Barake v Siriji; Kačhari, ki so podskupina Kohlijev-tudi Juki; Dummi v Iranu, Iraku in Siriji; Evgjiti v Albaniji; Ghagari, ki so iz Evrope prebežali nazaj v Severno Afriko, Egipt, Alžirijo in Oman; Ghavazi - plesalke iz Egipta; Ghorbati-Gurbati-Qurbati, ime pa izhaja iz arabskega jezika in pomeni »tujec«, njihova pot je vodila proti Iranu, pridružili so se tudi kurdskim nomadom; Goodari-Gaodari v Iranu; Guaidiyahi v Siriji in Mezopotamiji; Nadalje so še Hanagerji, ki so podobni egipčanskim Nawarom; Halebi-Helebi - ime najbrž izhaja po mestu Aleppo, najdemo jih v Egiptu in Libiji. Ukvarjajo se s prodajo konj in drugih živali, ženske so jasnovidke in napovedujejo prihodnost. Veliko jih živi tudi v okolici Kaira, v mestu piramid, Sakkari, Helwanu, Sohagu, Luxorju in Asuanu ter okoli Rdečega morja. Boyd Jenkins Orville, 2005. »Koine Greek as a Mother Tongue«. Dostopno preko: http://orvillejenkins.com/languages/koinemothertongue.html (22.10.2010). Miklosich Franz, 1872 - 1880. Uber die Mundarten und die Wanderungen der Zigeuner Europas. Die Denkschriften der Philosophisch-historischen Classe der KAW. (Zvezki: XXI;XXIII;XXX ) Wien. 36 Jate v Indiji in Pakistanu ter tudi v Afganistanu; Kabuli po mestu Kabul-sorodniki Kohlov; Kalori (črni), ki jih zasledimo na bregovih Evfrata; Karačhi (kar turško pomeni črni), zasledimo jih v Isfahanu in Afganistanu; Kersi v Asterabadu v Iranu; Luli v Iranu uporabljeno ime za Lure; Nawari, tudi Nuri in Nuari, arabska beseda za kovače; beseda je nastala že pred 10. stoletjem v arabskem svetu, zasledimo jih v Egiptu, Gazi, Siriji, Jordaniji, Libanonu in Izraelu; Med Cigane se prištevajo tudi Suzmani v Kurdistanu, poznani tudi kot Dummi, ki so verjetno sorodniki sirskih Dumanov; moški se ukvarjajo z glasbo, ženske so plesalke; Tsignosi ali Tsinganosi, v uradnih grških dokumentih poimenovanje grških Ciganov (Adsincan ali Cingani); Tsoani je hebrejski prevod za Cigane; Horahi - tudi Horahai, Horahi in Horahane, ki so Cigani islamske veroizpovedi, zasledimo jih v Alžiriji in nekaterih balkanskih državah, opisujejo pa jih tudi kot bližnjevzhodne Rome, turške in arabske Cigane; Yiftosi ali Giftosi - kar je grško ime za Cigane (na Cipru jih imenujejo Yleftosi); Zargari, ki so prebegli evropski Cigani, najverjetneje iz nekdanje sovjetske zveze in Zotti, kar je arabska beseda za Jate. 2. LOMARI- Cigani srednje Evrope, imenovani LHOM 3. ROMI - Cigani zahodne Evrope, imenovani RHOM Jezik vseh treh skupin Ciganov ni univerzalen, niti kodificiran, standardizacija pa se odvija pod supervizijo lingvistične komisije Mednarodne romske zveze (IRU). Vse tri skupine se nadalje delijo še v podskupine (Haliti 2006, 6; Hancock 2000, 50-100). Haliti, Bajram, 2006. India and Roma. Kosovo: Central Office of Roma. Hancock Ian, 2000. »The emergence of Romani as a koine outside of India«. V: Acton Thomas (ur.) Scholarship and the Gypsy struggle. Hatfield: The University of Herrtfordshire Press. 6. Preganjanja Ciganov/Romov - v Evropi Preganjanja »Praciganov« in kasneje Ciganov, se niso odvijala samo v njihovem etničnem okolju ter Perziji, Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, pač pa tudi v Evropi. Za tedanje razmere je razumljivo - množica tujih, črnih in nenavadnih »romarjev« je lokalnemu prebivalstvu vzbujala »tremendum et fascinosum«. Ker se je v zgodnjem srednjem veku v katoliški Cerkvi uveljavila romarska praksa, so prebivalci sprva pomislili na romarje, ki prihajajo iz njim, neznanih dežel. Zanimivo poročilo zasledimo v Žitju sv. Atanazije iz 9. stoletja, ko opisuje, da je v času lakote darovala tujcem, imenovanim Atsingani, hrano. V času vladanja bizantinskega cesarja Ioannesa I. Tzimiskesa, je antiohijski patriarh Theodor Monachos leta 969 organiziral premestitev Singanov z njegovega področja (Antiohije) in jih preselil v Filipopolis. Drugo krščansko poročilo zasledimo v patriarhovi prošnji, naslovljeni na nadškofa Teophilakta ohridskega, naj sporoči cesarju Aleksiju I. Komnenosu, da je opazil velike premike in močan val potujočih nomadov Singanov, ki prihajajo v bizantinsko cesarstvo. To poročilo jasno izraža, da so mišljeni Pracigani; Irski frančiškan Simon Simeonis pa v svojih potopisih iz leta 1322, ki ga navaja Groome (1778, 57), da je na svojih popotovanjih po Grčiji, na otoku Kreta opazil taiste Athingane, ki so podobni podonavskim Ciganom. Izraz »Athinganoi-Singani« ni samo »technicus« pač pa explicite »terminus ethnicus« in se nanaša na Cigane od 10. stoletja dalje. Kanonski jurist bizantinske Cerkve, Theodor Balsamon v 12. stoletju omenja Atsingane, ki so krotilci kač in napovedovalci usode - prerokovalci, kar zopet dokazuje, da so Cigane že zelo zgodaj poklicno okvalificirali: prva skupina (kasta) se je imenovala »aurari« zaradi kopanja zlata ali dela v rudnikih zlata in trgovanjem zlata; druga kasta so bili »ursari« (ursus lat. medved) , ker so bili cirkusanti in zabavljači; tretja skupina je bila kasta »linghurari«, ker so bili sekači in drvarji; četrta in najnižja kasta so bili »laiessi« ali izobčenci, tudi kasta lopovov in umazancev; »bhojari« so bili kasta kočarjev, ki je imela nekaj malega obdelovalne zemlje; peta kasta so bili »vatrassi - vaitira«, ki so se ukvarjali z glasbo, gledališčem in umetnostjo; omenja pa se še ena kasta, ki ni bila visoko umeščena, »čhurari«, ki so bili brusilci nožev in podobnih opravil.(17) Samo Athingani (Atsingani/Tsingani) in Giptarji so tisto ljudstvo, ki je iz tujih dežel nenavadne poklice prineslo s seboj. 37 Groome Francis Hindes 1778, 57. Itineraria. Cambridge. 17. Grellman H.M.G., 1787. Disertation on the Gypsies. London: Ballantine. 18. Freherus. Notam ad Chronicon Andreas Ratissbonensi. V: Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; fur Gebildete Leser dargestellt. 38 Peucer (18) v svojih Komentarjih iz leta 1580 trdi, da novogrška beseda Athinganoi(os) v nemških deželah pomeni isto kot Cigan. Prav tako se že zelo zgodaj uveljavi cerkvena praksa, ki onemogoča ciganski način življenja. Še posebej zavzeti nasprotniki so bili cerkveni dostojanstveniki vzhodne - bizantinske Cerkve. Patriarh Anastazij I. ob koncu 13. stoletja opozarja svoje vernike naj bodo previdni na tako imenovane krotilce kač, trenerje medvedov in čarovnike, posebej na Atsingane, ki se ukvarjajo s hudičevimi zadevami (Marushiakova in Popov 2001, 15). Bizantinsko srednjeveško obdobje je polno protislovij, posebej v satirični poeziji, ki vselej ošvrkne Atsingane in njihovo dejavnost. Redko katera bizantinska pesem je Ciganom naklonjena, če že, potem so morali Cigani storiti res nekaj zelo izjemnega ali pa pridobiti pomemben položaj, kot na primer Cigan Joanes, ki je bil povišan v vojaški položaj »drungarius acinganorium« (vojaški vodja skupine ciganskih vojakov), ko je bila ta enota 12. avgusta leta 1444 ustanovljena v grškem mestu Nauplionu (Fraser 1995, 51). V bizantinskem cesarstvu vzhodna Cerkev Cigane, njihovo delo, prosjačenje, ukvarjanje s preprodajo konj, cirkusantstvo in prerokovanje, biča in omalovažuje. Cerkveni dostojanstveniki vedno najdejo načine, da bi kristjane svarilo pred nespodobnimi in brezbožnimi Cigani. Kronisti tedanjega obdobja pa ne poročajo o tako visokem sovraštvu in preganjanju, kot ga bodo ti Cigani doživeli ob vstopu v srednjo, vzhodno in zahodno Evropo. Izjemi sta le Vlaška in Moldavija, kjer so Cigane dolga stoletja zasužnjevali. Poročila o krščanskem zasužnjevanju segajo v 11. stoletje. Posebno mesto v zgodovini preganjalca Ciganov, si je prislužil vlaški kralj Mircea Veliki, ki je svojim podanikom velikodušno »poklanjal« zemljo in Cigane. Na velike ciganske migracije v 13. in 14. stoletju v zahodno Evropo so bili oblastniki že obveščeni in pripravljeni nanje. Arhivska poročila mestnih veljakov na podoben način opisujejo prihod neznanih, tujih nomadov, podobnim Tatarom, s poslikanimi obrazi, z velikimi uhani, prebodenimi nosovi, svetlečimi prsti in črnimi obrazi. Skupno ime za Cigane je bilo: ljudje zunaj zakonov, nespoštovalci zakonov, potujoče ljudstvo brez jasnega cilja; imajo pa lastne voditelje z aristokratskimi nazivi (baroni, kralji) (Fraser 1995, 65-68; Štrukelj 2004, 13-18). Marushiakova Elena; Popov V.; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Fraser Angus M., 1995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. Cigani/Giptarji se pojavijo na nemških in španskih tleh okoli leta 1399, na Madžarskem pa že okrog leta 1250, ki pa se kasneje zopet obrnejo proti Nemčiji, Italiji, Švici in Španiji.(19) Nemški kronisti poročajo, da so Cigani prišli na njihova tla že sredi, ter ob koncu 14. stoletja, toda ker Nemci še niso poznali Ciganov (Giptarje), so jih opisali kot Tatare, kar je bil dokaj razširjen izraz za nomadska ljudstva. Tudi Nemci opisujejo, da so Cigani videti kot romarji in da govorijo, da prihajajo iz Malega Egipta; Cigane vodijo lastni voditelji, imenovani princi, vojvode in grofje, najpogosteje pa se omenjajo vojvode in princi Panuel, Mihael, Sindel in Andrej, kar dokazuje, da so Cigani kristjani in da so prišli v Evropo še pred turškimi vpadi. Tudi tedanja evropska aristokracija je priznavala cigansko aristokracijo, kar lahko razberemo z nagrobnega epitafa ciganskega vojvode, ki je pokopan v manjšem samostanu v Nemčiji blizu gradu Fürstenau, last grofov Erbach odenwaldskih: (20) »»1445years after birth the Christ our Saviour,on St. Sebastian's evening, died the high-born Lord, Lord Panuel, duke of Little Egipt and Lord of Hirschhorn in the same country.« »»1445 let po rojstvu Kristusa, našega Odrešenika, je umrl visokorodni gospod, gospodar Panuel, vojvoda od Malega Egipta in gospodar Jelenovega roga taiste dežele.« Panuelovi prekrižani roki sta bili slovesno okrašeni, za krono na grebenu, pa je bil položen jelenov rog. (20) Nemški kronist Crucius 1596 pa omenja, da je v mestu Pforzen: »»there died the well-born Lord John, free Count out of Little Egypt, to whose soul may God be gracious and merciful«. »umrl visokorodni gospod Janez, svobodni grof od Malega Egipta, kateremu naj bo Bog usmiljen in milostljiv«(20) Groome Francis Hindes 1778,57. Itineraria. Cambridge Marushiakova Elena; Popov V.; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Fraser Angus M., 1995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana: Družina. 19. Kogalniceanu Mihail, 1840. Skizze einer Geschichte der Zigeuner, ihrer Sitten und ihrer Sprache, nebst einem kleinen Wörterbuche dieser Sprache. Stuttgart: Castische Buchhandlung. 20. Hastings James (ur.) 2006, 464-466. Encyclopedia of Religion and Ethics. Elibron Classics series. Vol.VI. 2.del. Edinbourgh: Adamont media Corporation(faksimile iz leta 1913). 39 Ta skupina Ciganov sebe imenuje Giptarji, ker so bili prepričani, da prihajajo iz Malega Egipta (ki pa je pripadal Grčiji), je pot iz Indije nadaljevala proti Mali Aziji, Palestini, Egiptu, Anatoliji ter v Grčijo, kjer so bili okrog leta 1399 tudi izgnani. V Nemčiji, Švici in Spodnjih deželah Giptarje/ Zigewnerje opazijo med leti 1407/30; kronisti so Cigane opisovali tudi kot nemške Jude ali kot judovske spreobrnjence (konvertite). Kronist Frank Sebastian, (1538) (21) omenja, da so Haethe, Zigewnerje opazili že leta 1348; pravtako o tem dogodku omenja Speirischer Chronik; (22) isto letnico omenjajo tudi kronista Lehmann in Albert Argentiniensis ter Nürnbergischer Chronik.(23) Kronist Albert Argentiniensis o domnevnih spreobrnjenih Zigewnerjih/Judih, (ki so po tedanjem mišljenju bili pogani, Haethen /Heathen), piše takole: (24) »Anno Domini 1348 facta est, magna Judaeorum persecutio quasi ubique adeo, ut gens Hebraeorum crederet finem venisse, et undique comburebantur fine differentia senes et iuvenes. Dicebatur enim de iis, quod venena in aquas sparissent qoud et fatebantur in tormentis« »V letu Gospodovem 1348 se je skoraj povsod (po nemških deželah) odvijala strašna gonja Judov in veliko preganjanje hebrejskega naroda, brez razlike, starcev in mladcev. Ti so verjeli, da bo to njihov konec. O njihovih strašnih 40 mukah je pripovedoval nekdo, ki mu je uspelo zbežati«. V Anales Rebdorfenses pa o domnevno ciganskem (judovskem) preganjanju iz istega leta zasledimo naslednji zapis: (25) »Pauci Iudaei difensi sunt in civitatibus, Babtismum eligentes, ut combustionem evaderent. Plures Iudaeae pulchrae, quasi invitae,(invitis?) multique pueri erepti, ab in vitis sunt baptizati« »V mestih pa je več poraženih Judov, krst sprejelo kot izgovor za lastno varnost. Veliko pravičnih Judov ter otrok, ki se niso upirali, je bilo krščenih z listi vinske trte.« 21. Franck Sebastian, 1538. Germanicae Chronicon. Von des ganzen Teutschlands aller Teutschen Völker herkommen. Bern/Frankfurt: Apiarius. 22. Catalogo episcoporum argentinensium, 1508 23. Nürnbergischer Chronik 24. Argentiniensis Albert, 1508. Catalogo episcoporum argentinensium. 2. knjiga. 25. Rebdorf Henrici Annales 1265-1362. Vol.1. Arenpech/Hagen: Ebendorf/Freyherum v Italiji Zingarre opazijo leta 1417, ki pa so nemški Cigani, imenovani Valci (Valči cigansko za Italijo). Italijanske Cingarre ali Valčije opisuje kronist Brodaus: (26) »Sunt autem Walchi, sicque eos Germani appelant, id est Itali, huc olim ad repellendos barbarorum gentium tumultus ex Italia in colonias missi, ubi patriam habitam per multos annos ad hunc usque diem in parte retinuerunt« »So pa tudi Valči, kot jih imenujejo Nemci, to so italijanski barbari,ki so bili z vikom in krikom izgnani iz Italije ter poslani v kolonije, kjer je bila nekoč, dolgo časa njihova domovina in kjer se, dandanašnji, še vedno zadržujejo«. Drugo poročilo najdemo v mestni hiši mesta Hildesheim, leta 1407. Kronist omenja, da so ljudje Ciganom dajali vbogajme; kljub tej velikodušni potezi, se je mestna oblast odločila, da ustanovi posebno stražo zoper Cigane. V Bavarski Kroniki zasledimo naslednji zapis o prihodu Ciganov Giptarjev: (27) »Eodem anno 1433 venerunt ad terra nostram quidam de populo Ciganorum, qui dicebant, se esse ex Aegypto« (Chronicon 1468,122).»vulgariter Cigewner nominati«-(kasnejši dopis!) »Pravtako je 1433 leta v našo deželo prišlo cigansko ljudstvo, ki zase govorijo, da so iz Egipta« (vulgarno imenovani Cigani). (27) Da cigansko »izmišljanje« imena Mali Egipt (Spodnji Egipt?) ni le imaginarno ime neke dežele, priča tudi naslednji arhivski dokument - vojna napoved turškega sultana Ahmeda IV. poljskemu kralju Kazimirju leta 1652: ^»Jaz, sultan, kralj in sin turških vladarjev, božji vojak Grkov in Babiloncev, kralj Velikega in Malega Egipta«^(28) Theodor Tetzner (1835, 12) pa piše, da so Giptarji prišli v nemške dežele iz indijske pokrajine Sindh. 41 26. Brodäus, VIII. Misc.17 27. Ratisbonensis Andreas 1486, 122. Chronicon de Ducibus Bavariae ante CC. Amberga: Bibliotheca Marquardi Freheri. 28. V: Nova Acta eruditorum Lipsiensia: Anno 1682-1776, 1743. Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; fUr Gebildete Leser dargestellt. 42 Pravtako kar nekaj nemških kronistov opisuje prihod Sintov na nemška tla iz pokrajine Sindh ali pa iz Egipta, ki je bil pred turško prevlado še grški, dokumenti a ga tako tudi imenujejo: Graecis Aegyptus (29). Kar nekaj nemških avtorjev opisuje Cigane/Giptarje kot drugo cigansko skupino, ki je ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja prišla iz Malega Egipta v Nemčijo (30; 31; 32). V nekaterih nemških kuharskih knjigah tistega časa je tudi opisan recept, kako ubiti Cigana - to ni greh, pač pa nuja (glej: Priloga: 6.1). Izredno zanimiv je zaključek, da si vsa poročila, tako bizantinska, maloazijska in evropska delijo iste ugotovitve o Ciganih: to so ljudje brez spoštovanja zakonov, črni, temni, srebrnimi uhani v ušesih in nosovih, srebrnimi zapestnicami, prerokujejo in čarajo, ukvarjajo se z eksorcizmom, so krotilci kač in medvedov ali drugih cirkuških živali, oblečeni pa so v posebna, krpam podobna oblačila. (33; 34) V Švici so Cigane prvič opazili leta 1417, poročilo pravi, da so izredno črni, temnega videza in zunaj vseh zakonov (kar lahko razumemo kot svobodnega duha). Švicarsko poročilo nadaljuje, da Cigani trdijo, da so prišli iz Malega Egipta (Giptarji) in da jih Švicarji niso sprejeli odprtega duha, bili so nezaželjeni (Fraser 1995, 68). Kronist Conrad Justinger poroča, da je približno 200 Ciganov taborilo izven bernskega obzidja, ker so jih lokalne oblasti izgnale iz mesta (35). Kam so se nato razbežali švicarski Cigani, iz poročil ni razvidno, ali o tem ne poročajo več. Verjetno so jih iz Švice za nekaj časa izgnali. 29. V : Nova Acta eruditorum Lipsiensia: Anno 1682-1776, 1743. 30. Eccard Joachim Georgio 1723, 2164. Corpus Historicum Medii Aevi (2.del). Sive Scriptores in Orbe Universo. Praecipue in Germania a temporibus Maxime Caroli M. Imperatoris usque ad finem seculi. 31. Frommann Johann Christian 1674, 527. Tractatus de Fascinatione novus et singularis. Norimbergae: Haeredum. 32. Moritz Heinrich; Grellmann Gottlieb, 1787. (Elibron 2005, replika). Disertation on the Gipsies, Being an Historical Essay on the Gipsies. London: Adamant 33. Eccard Joachim Georgio 1723, 2164. Corpus Historicum Medii Aevi (2.del). Sive Scriptores in Orbe Universo. Praecipue in Germania a temporibus Maxime Caroli M. Imperatoris usque ad finem seculi. 34. Frommann Johann Christian 1674, 527. Tractatus de Fascinatione novus et singularis. Norimbergae: Haeredum Fraser Angus M., 1995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. 35. Glej v prilogo 2.1 Ohranjeno pa je tudi takoimenovano »spremno pismo« cesarja Sigismunda, ki v prevodu pomeni: (36; 37) »»Wir Sigismund, von Gottes Gnaden römischer König, allzeit Mehrer des Reiches, König von Ungarn, Böhmen, Dalmatien, Kroatien p.p. Allen unseren Getreuen von Adel, Militär, Befehlshabern, Beamten, Schlössern, offenen Flecken, Städten und ihren Richtern in unserem Reiche und in unserer Herrschaft, unseren gnädigen Gruß zuvor. Unsere Getreuen, Ladislaus, Woiwode der Zigeuner, nebst anderen zu ihm Gehörigen, haben uns gehorsamst ersucht, wir möchten sie unserer weitgehenden Gnade würdigen. Daher haben wir, ihrem gehorsamlichen wollen. Gesuche willfahrend, ihnen diese Freiheit einräumen...« »»Mi, Sigismund, po božji milosti rimski kralj večnega kraljestva, kralj Madžarske, Češke (Bohemije), Dalmacije, Hrvaške..Vsem našim zvestim plemičem, vojakom, graščakom, služabnikom, mestnim sodnikom in čuvarjem mestnih vrat, naš milostni pozdrav. Naš zaupnik, Ladislav, vojvoda Ciganov ter njemu pokorni, so nam obljubili pokorščino, zato mu želimo še nadalje velikodušno pokloniti svojo milost, da še naprej pokorno sledijo želji in ostanejo svobodni.« V spremnem pismu nadalje cesar Sigismund naroča svojim podložnikom, naj vojvodo Ladislava in njegove podanike v vseh kraljestvih (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Dalmacija in Češka) lepo sprejmejo ter naklonjeno ravnajo z njimi. Sigismundovo spremno pismo Ciganom zagotavlja varnost na področju habsburške monarhije. Spremna pisma veljakov ali cerkvenih oblastnikov niso bili nevsakdanja praksa. Takšna pisma o zagotovljenem varstvu so dajali tudi ško^e in papeži, saj so obenem tudi predhodnica kasnejših akreditivov. V togi in okorni monarhiji so kljub vsemu, spregledali svobodnjaške poklice, s katerimi so se ukvarjali Cigani; zato sprva tudi ni bilo dovolj dela zanje: ročne obrti, potujoče storitve in zabavljaštvo so bile še v povojih, ljudje so nanje gledali nezaupljivo in s strahom. Razlog za njihovo izključenost iz družbe ter zaprtost trga dela za Cigane se torej v zahodni Evropi kaže na popolnoma nov, Ciganom nerazumljiv način. Sprva zelo prijazna Sigismundova gesta se v naslednjih letih preoblikuje v preganjanje in izključevanje. Sigismundovo spremno pismo, s katerim Ciganom zagotavlja varnost v habsburški monarhiji, so v parlamentu Lindaua leta 1496 , v Freiburgu pa 1498 razglasili za neveljavnega; še več, augsburški deželni parlament je celo izdal dekret, da morajo vsi Cigani v roku treh mesecev, zapustiti deželo.(38) 43 44 Poleg tega pa je deželni parlament tudi uzakonil prakso, da smejo podaniki svobodno ubijati Cigane, če jih dobijo na njihovih posestih. »Kdor Cigana poškoduje, ne stori nič hudega«, se glasi ena od zapovedi (glej tudi tablo prepovedi za Cigane). Toda preganjanja se niso odvijala samo v Nemčiji in deželah habsburške monarhije; po vsej Evropi so veljala podobna pravila zoper Cigane: preganjanje, zasledovanje in celo uboji - z blagoslovom Cerkve in oblasti. (39) Cigan kovač s pomočnikom, okrog leta i6oo. Arhiv: Gronemeyer/ Rakelmann 1988,122 36. Verdorfer Martha, 1995. »Geleitbrief des Kaiser Sigismund«. V: Sinti und Roma Dostopno preko: http://www.gfbv.it/3dossier/sinti-rom/de/rom-de.html (10.02.2011) 37. Gronemeyer Reimer 1988, 20-40. Die Zigeuner: Reisende in Europa: Roma, Sinti, Manouches,Gitanos, Gypsies, Kalderasch, Vlach, und andere. Köln. DuMont 38. Gronemeyer Reimer 1988, 20-40. Die Zigeuner: Reisende in Europa: Roma, Sinti, Manouches,Gitanos, Gypsies, Kalderasch,Vlach, und andere. Köln. DuMont 39. Kenrick Donald; Taylor Gillian, 1998. Historical Dictionary of the Gypsies (Romanies). Scarecrow Press. 45 Ciganska tabla prepovedi - ARHIV: Landesmuseum Graz Karl VI. (1711-1740), rimsko-nemški cesar in kralj Madžarske, oče cesarice Marije Terezije, je bil do Ciganov (Sinti in Romi) najslabši vladar. Prve cesarske uredbe so bile izdane leta 1720, do tako imenovanega ciganskega gnoja, ki kvarno vpliva na podložnike. 1725 je cesar Karl VI. izdal Uredbo, da je treba zajeti vse Cigane. Vse zločince je treba obesiti, druge pa pokončati z ognjem. Izgnati jih je treba iz cesarstva; v primeru, da bi se Cigani vrnili, pa jim je treba zagroziti, da jim bodo odsekali ude, jih obesili in obglavili. 46 Spremno pismo kralja Friedrichsa za bohemskega grofa Mihaela, v katerem kralj sporoča, da so Cigani pod njegovo zaščito (Arhiv: Gilsenbach) ^jlfll^ i^ij SJJJ ^jiv j vljlö j ij ^lv^ i^ol^ |j ji^ ^1^^ da ij ^ij j ^ljlj j^l^j ^jjj |j ij v^ jjj' 'r dl j1 vj|dj:i ij |jd^ di :|j: i^ j j v^ Odlomek iz Knjige kraljev: Šah- Namah, V Pery John, 2005. »Shah Namah«. Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsit (20.02.2011). 47 »Die Zigeuner nicht inzuladen, noch zu gedulten«; Pravilnik Zveze nemških mest iz leta 1529, ki nalaga mejnim grofom in knezom, kako ravnati v primerih, ko se na njihovem ozemlju pojavijo Cigani.« (Arhiv: Gilsenbach) 48 Ciganska družina. Faksimile Munstrovega lesoreza, iz knjige »Cosmographie Univerelle«. Basle, 1552. Dostopno preko: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fc/A_ Gipsy_Family_Fac_simile_of_a_Woodcut_in_the_Cosmographie_Universelle_of_Munster_ in_folio_Basle_i552.png Dostopno preko: http://www.reocities.com/~patrin/travellers.htm 49 Kaznovanje Giptarjev/Ciganov v nemškem cesarstvu. Smrt z obešanjem, fizično pretepanje. ARHIV: Landesmuseum Graz 50 Vešala, v nemškem mestu Beerfeld blizu Maina (40) so najstarejša in najbolj ohranjena v vsej Nemčiji. Postavili so jih leta 1597 za usmrtitve razbojnikov, tatov in Ciganov. Sprva so bile iz lesa. Zadnja usmrtitev z obešanjem je bila izvršena leta 1804. Kriminalno dejanje pa je storila Ciganka, ki je ukradla kokoš in dva hlebca kruha za svojega bolnega otroka. Bila je glavna atrakcija ob razjarjeni množici, ki je sredi vročega poletnega dneva prišla na ogled predstave z usmrtitvijo. Na svoji zadnji poti do vešal je vpila in prisegala, da ni kriva. Rabelj je mirno zatesnil vrv okrog Cigankinega vratu, ki je že pomodrel ter se oziral po množici, ki je plačala za ogled, češ, ali vidijo, da ji vrv jemlje življenje^ äbei> bte 3 t Ö e u II e t beftetfinb öie Sebenöart unt> QScrfaffun^ unt> ©cfjicffalc biefej? QSoIfä {eit fcinit (SrfdEfeinung in ^uropa^ itnb beffert utfpturt^» SR, ©retrmahrt m. i^icl bctänb»U tttib bevmcl^rtc ttafTäg^ ®&ttfn0«n> 6t«) äPtawB €&ti(tirtn SiftttidS»^ 1 ? S Grellmannovo monografsko delo iz 18. stol. o Ciganih/Jeniših. ARHIV: Švicarska kantonalna knjižnica 51 40. Galgen Beerfelden. Dostopno preko: http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Bild:Beerfelder-galgen-2007.jpg&filetimestamp=20071227193154 (22.02.2011) 52 V francoskih deželah so se Manuši prvič pojavili 22. avgusta 1419, v kraju Chatillon-en-Dombes, v departmaju Savoy. Prebivalstvo ni bilo navdušeno nad njihovim prihodom; čeprav so Cigani imeli spremno pismo savojskega vojvode in cesarja Sigismunda o zagotovljeni varnosti, sta se ti dve pismi meščanom zdeli ponarejeni, zato so podvomili vanju. Ko so ju le sprejeli za verodostojna, so Ciganom razdelili hrano, vino, ovsa za konje ter tri florinte; kasneje, leta 1439 se omenja ciganski /giptarski grof »noble prince messire Thomas, comte de Gipte la Minor«, ki so ga na francoskem dvoru nadvse prijazno sprejeli (40). Čez pet let jih je obiskal giptarski grof Filip, ki pa so ga izgnali. Ko je leta 1438 ciganski vojvoda obiskal Arles, so ga sprejeli in mu ponudili 10 florintov; čez dve leti sta to mesto obiskala dva druga ciganska grofa in prejela po 6 florintov. Alzacija in Lorena sta bili del Svetega rimskega cesarstva, ki sta bili do Manušev v 15. stoletju nadvse gostoljubni; kasneje pa morata prav tako sprejeti nove cesarske zakone zoper Cigane. Francoska Provansa je bila neodvisna grofija in izredno gostoljubna do Ciganov/ Manušev. V drugih francoskih departmajih so Manuše zavrnili, taboriti so smeli zunaj mestnih obzidij. V Spodnjih deželah so Manuše sprejeli odprtih rok. Ko so se leta 1420 prvič pojavili v Bruslju, so jim meščani takoj postregli s kruhom, vinom, pivom, ovcami in kravami ter jim poklonili 25 zlatih kron. Na Nizozemskem, v mestu Deventer so meščani celo prevzeli stroške čiščenja ciganskega perila. Kronike poročajo, da so Nizozemski in belgijski plemiči celo potovali z Manuši (41). Egipčanskega kneza Mihaela (tako se je imenoval ciganski poglavar) in njegovo spremstvo so leta 1421 opazili tudi v Brugesu v Flandriji. Nenehno potovanje francoskih Manušev je prisotno še danes (potujoči). Flandrijski princ Latinghem je podanikom celo zapovedal pokoro, ko mu je knez Mihaela povedal žalostne zgodbe, ki so jih Cigani/Giptarji doživljali na poti: Manuši so od prebivalcev Hainalta redno prejemali kruh, vino, pivo in 12 zlatih kovancev. Ciganska kneza Mihaela in Andreja, s približno 200 člani, so opazili tudi v Monsu, oktobra istega leta. Prebivalci teh mest so Manušem naročili, naj se oglasijo tudi naslednje leto. Giptarji/Zigewner/ Jeniši/Haethen se v Švici prvič pojavijo leta 1411. Njihov prihod je zabeležen v Justingerjevi bernski Kroniki, leta 1419 jih opazijo tudi v Zürichu. Justinger opisuje prav Giptarje opisuje njihov krst in pravi, da so zelo bogati, okičeni z zlatom in dragimi kovinami, Giptarje vodita dva njihova kneza, s seboj so 40. Liegeois Jean Paul, 1978. «Bohemians et pouvoirs publics en France du XVe au XIXe siecle«. V: Etudes Tsiganes (No.4). Pariz: 84-100. pripeljali cirkuške živali; Justinger omenja, da Giptarji govorijo, da so romarji in da se nameravajo vrniti nazaj v deželo Sind (Priloga 6.1). Ko so se Cigani leta 1421 ponovno vrnili v Švico, so jih oblasti zvrnile in izgnale. Ker so bili v Švici zavrnjeni, so Cigani potovali naprej proti Španiji. Tu jih je lepo sprejel princ Saragosse, lepo jih je sprejel tudi aragonski princ, ki jih je gostil cele tri mesece. Kronist poroča, da jih je princ enačil z junakom Don Juanom. Ko so Cigani/Giptarji princu aragonskemu »ukradli« 2 psa (greyhound in mastiff) mu jih je ciganski grof Tomaž od Malega Egipta tudi vrnil. V Italiji so jih v Bologni opazili 12. januarja 1425 leta. Giptarji so potovali naprej, se ustavljali v krajih na poti in ponovno prispeli v Pariz, kjer so jih meščani opazili leta 1427. V Franciji so bili opaženi še tudi pred tem datumom, kajti Tetzner (1835,15) omenja poročila, da so ob koncu 14. stoletja, Giptarji morali zapustiti Grčijo, ker jih je cesar Mihael izgnal. Giptarji so se Francozom predstavili za faraonovo ljudstvo/faraonidi, ker naj bi po nekem izročilu, na faraonovem dvoru opravljali službo magov, modrecev in čarovnikov. Tetzner prav tako omenja deželo Sindh, ki naj bi bila domovina ene od ciganskih skupin. Kronist omenja nenavadno papeževo spremno pismo, ki so ga Cigani nosili s seboj (42). V njem namreč piše, da vsak škof ali opat, ki prekriža Ciganom potovanje in ne dovoli prehoda skozi njihova posestva, jim mora plačati kazen, v vrednosti 10 funtov. Zgodovinarji do danes nislo našli tega zapisa, iskanje pa poteka vse od leta 1932. Nenavadno je to, da se je mnogo 53 takšnih spisov zgodovinske vrednosti, preprosto »izgubilo«. Naslednja leta Ciganom niso bila prizanešena. Manuše so začeli preganjati tudi v Franciji, saj poročajo, da so jih leta 1457 izgnali do Pontoisea. Prvo zabeleženo poročilo v Italiji sega v konec 14. stoletja, ko je Valči/ Cigan Filippo ubil ženo in hčerko ciganskega poglavarja grofa Mihaela od Malega Egipta. Konec 14. in začetki 15. stoletja so bili za Valči Cigane v Italiji pogubni. Vraževerni Italijani so jih krivili za coprnije, bolezni, kugo (črna smrt) in celo za razprtije med verskimi in političnimi veljaki (reformacija, antireformacija, husiti, cerkveni razkol). Ciganom so naprtili krivdo, češ da so s seboj prinesli božje prekletstvo, nekaj časa pa so celo mislili, da so Sinti češki husiti. Ljudstvo je sprožilo revolt, oblast je sprejela nove anticiganske zakone, poroča kronist Johan Thurmaier.(43) 41. Romani Culture and History (2002) V: The Patrin Web Journal. Dostopno preko: http://www.patrin.com (22.02. 2011). Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; für Gebildete leser dargestellt. Weimar und Ilmenau: Bernhard Friedrich Boigt Verlag. 42. Singal D.P., 1982. Gypsies: Indians in Exile. Meerut: Archana. 54 Anticiganski zakon sprejet v Nemčiji leta 1439, v Franciji 1452, (še strožji pa leta 1504, ko jim kralj Louis XII. prepove bivanje v Franciji), sledijo mu Švica 1471 in Španija 1492. Še strožje ukrepe sprejme Španija leta 1499, ko uvede suženjski sistem za Cigane: zakon veleva, da mora vsak Cigan imeti svojega gospodarja in je tako tudi predmet prodaje; znamenja suženjstva, ki jih mora nositi sleherni Cigan, morajo biti vidna; če se teh znamenj ne opazi, bodo Cigani kaznovani in pretepeni; dodatne kazni pa bodo amputacija ušes, 60 dni v verigah in nenazadnje, kdor bi Cigana ujel, ga je lahko zasužnjil (Fraser 1995, 84-100). Leta 1445 je vlaški princ Vlad Dracul iz Bolgarije transportiral okrog 12.000 oseb, ki »izgledajo kot Egipčani«. S tem dejanjem se je odprla prosta trgovina z zasužnjevanjem Ciganov. Leta 1496 in 1498 sta deželni vladi Landaua in Freiburga odločila, da so Cigani v krščanskih deželah izdajalci in vohuni v službi turškega imperija. Leta 1500 na zahtevo cesarja Maximiliana I., augsburški parlament izglasuje odločbo, s katero Cigane obtožuje čarovništva, banditizma, obenem pa Cigane tudi obtožijo kot tatove otrok. Leta 1526 Nizozemska in Portugalska sprejmeta anticiganske zakone; 10 let za njima tudi Danska; 1540 leta Škotska sprejme zakon, s katerim dovoljuje Ciganom, da se držijo svojih zakonov; leta 1547 angleški kralj Edvard VI. institucionalizira zakon, da se mora Ciganom, na prsi vžgati črko »V« (vagabundi) in zasužnjiti za dve leti; če pa pobegnejo, se jim vžge črka »S« (scapati) in doživljenjsko zasužnji. Novi anti-ciganski zakoni nastajajo kot gobe po dežju: 1549 na Češkem, 1557 v Litvi in na Poljskem; leta 1560 španska zakonodaja prepoveduje druženje več kot dveh Ciganov skupaj. Ista zakonodaja tudi prepoveduje cigansko nošo in navade. Kazen za neposlušnost je 18 let dela na galeji, zajema pa vse Cigane starejše od 14 let. Leta 1563 tridentinski koncil izda odlok, s katerim prepoveduje Ciganom, da bi postali duhovniki; papež Pij V. pa leta 1568 Cigane izključi iz katoliške Cerkve. Na Danskem so leta 1589 izglasovali zakon, da morajo vsi Cigani zapustiti državo, sicer jih bodo usmrtili; strogi zakoni in nova zakonodaja zoper Cigane je nastajala tudi v naslednjih stoletjih. (44) (Glej tudi Priloga 6.1) 43. Thurmaier Johann 1554, 509-663. Annalium Boiorum libriseptem. Ingolstadt. Fraser M. Angus, 1995. The Gypsies (2.izd)West Sussex: Wiley-Blakwell. Fraser M.-Angus, 1995. The Gypsies (2.izd) West Sussex: Wiley-Blakwell 44. Fraser M.-Angus, 1995. The Gypsies (2.izd) West Sussex: Wiley-Blakwell. 7. Prihod Ciganov v Vojvodino Kranjsko Cigani so prišli na slovensko etnično področje oziroma v takratno avstro-ogrsko deželo Kranjsko konec 18. in začetek 19. stoletja. Cigani/Romi, nekoč potujoče nomadsko ljudstvo, del veliko obsežnejšega praljudstva (45), ki se je v času islamizacije Indije (10. stol.) posebno Pandžaba in Sindha, premikalo proti Perziji in Srednjem Vzhodu ter poseljevalo takratna območja, bodisi zaradi preganjanj (arabski vdor v Indijo in Perzijo) ali preprosto, zaradi preživetja. Potrjene so tri smeri naseljevanja v Evropo in sicer prekmurski Cigani iz smeri Madžarske in Avstrije, na Dolenjsko in v Belo Krajino pa iz Srbije preko Hrvaške. V Sloveniji je prisotna le majhna skupnost številnih drugih indijskih skupin, ki so se počasi pomikali proti severni Evropi, kjer so se v 13/14. in 15. stoletju povečini tudi ustalili. O sami številčnosti lahko samo ugibamo, saj bi se vsako poskušanje lahko sprevrglo v golo špekuliranje. Teh podatkov ne zasledimo v vzporednih kronikah, dostopnih iz tistega časa, res pa je tudi, da so bili Cigani nepismeni in svojih popotovanj po Evropi niso kronološko beležili. Pomagamo si lahko z nekaterimi kasnejšimi dokumenti, datiranimi iz tega in kasnejšega obdobja, kot so na primer sodni spisi tedanjih glavarstev in okrajev ter župnijskih arhivov iz obdobij 17.,18. in 19. stol. Tedanja glavarstva, tako avstroogrska 55 kot kasneje kraljevine Jugoslavije, so Cigane marginizirala, in ker so bili Cigani potujoče ljudstvo, ki se je selilo iz kraja v kraj, nobeno glavarstvo ni čutilo potrebe, da bi jih popisalo. Tudi iz pogovorov ter zgodb, ki še krožijo med starejšimi živečimi Romi (Diricchardi 1995-2010), ki jih smemo resno upoštevati, obstaja prepričanje, da Cigani niso razmišljali o daljši naselitvi na Kranjskem, pač pa se po opravljenem delu nameravali vrniti nazaj v Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko ali Srbijo; takšno filozofijo so uporabljali vsi Romi/Cigani tedanjega časa, pa tudi kasneje (kjer je bila možnost dela in če so bili v tem okolju sprejeti, tam so se zadržali dlje časa, lahko tudi ustalili. S podobnimi primeri se srečamo v tedanji železarni Kropa, Železniki, Jesenice, ali Kranjska Gora, ki je bilo stičišče tako z Avstrijo kot Italijo, kar potrjujejo tudi arhivski dokumenti Muzeja Kropa, Muzeja Novo Mesto in Murska Sobota. 45. Rikhye Ravi, 2006. »Mahmud Ghaznavi's Seventeen Invasions of India«. V: http://orbat.com/site/kings_master/kings/Mahmud_ghaznavi/Mahmud%20Ghaznavi.html (22. 11. 2011). Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov. Ljubljana: Družina. Diricchardi Rinaldo, 1995-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 46. Nadškofijski arhiv Ljubljana hrani izvirnike Krstnih in Poročnih knjig krajev: Kranjska Gora, Kropa, Radovljica, Kamna Gorica in Jesenice), kjer mi je bil omogočen vpogled in fotodokumentiranje. Prihod Ciganov v deželo Kranjsko pa se po dokumentiranih podatkih nadškofijskega arhiva postavlja v začetek 18. stoletja, čeprav so se Cigani tudi že pred tem časom za kratek čas ustavljali na Kranjskem. Z dokaj relevantno zgodovinsko verjetnostjo lahko sklepamo, da so ciganske skupine iz smeri Nemčije in Avstrije, Hrvaške na Dolenjsko in iz Madžarske v Prekmurje naselile Kranjsko med leti 1750 - 1800. 56 7.1 Poimenovanja Ciganov/Romov Potomce indijskih nomadov v Evropi - Cigane, ob prehodu v Evropo poimenujejo v Franciji Manouches, špansko Gitanos holandsko: Manoesje, v Švici Jeniši, in tudi Gitanosi, Kaškaroti, Kale, Džambasi, Cigojnerji, Gaunerji, Cigaunerji, Črni, Boemi... Prve pisane vire zasledimo v „Universallexicon" v letih 1731-1754, (47) naslednji zapis najdemo v Sulzerjevi knjigi: „Zigeunerliste" iz leta 1787, (48) nato pa še v letih 1787 v knjigi „Über Zigeuner" ter leta 1793 v pruski gledališki igri „Zigeuner„. Isti pomen za Cigana/Roma je francoska beseda Manouche, ki jo uporabljajo za francoske Cigane, prvič pa jo zasledimo leta 1597; pravtako španska izraza Gitanos in nizozemska Manoesje. Še vedno pa potekajo raziskovanja glede povezljivosti pakistanske pokrajine Sindh in etnične skupnosti Sintov. Vzporedne raziskave nemških etnologov in komparativizacija indijskih dialektov v Nemčiji, je že v 14. stoletju pokazala na to, da nemški Cigani govorijo starejšo varianto indijskega urdu-pandžabi jezika kot ostale nomadske skupnosti, ki so v Nemčijo prišle kasneje (49). 47. Zedler Johann Heinrich, 1731-1754. Universallexicon. In: Münster Sebastian, 1544. Cosmographia universalis. Basel. In: Münster Sebastian, 1550. Familie von .Zigeunern"/"Heyden". Basel. 48. Biester Johann Erich 1793, 108-165; 364; 360-393. „Über die Zigeuner: besonders in Königreich Preußen". V: 57 Berlinische Monatschriften. 21. 49. Schäffer Georg Jakob, 1787. Sulz. Zigeuner-List und genaue Beschreibung des zum Schaden und Gefahr des Gemeinen Wesens meistens in Schwaben... Stuttgart: Christoph Fridrich Cotta. 58 7.2 Izražanje etnične identitete: romska/ciganska Država nikoli ne sme biti imuna na konsistentna javljanja teh ali onih etničnih skupnosti, kajti ciganska/romska in sintska gibanja za pravice do enake obravnave, se bodo venomer javljala v takšni ali drugačni barvi, pod tem ali onim imenom tudi v prihodnosti. Negiranje obstoja problemov etničnih manjšin, marginaliziranih in pozabljenih skupin, pa lahko nepripravljeni družbi povzročijo etnične nemire in trenja, še posebej v slovenskem primeru, ko je ena romska manjšina v privilegiranem in dominantnem položaju, država pa je gluha za pojave novih manjšin. Vermersch ugotavlja: .^the liberal State is never ethno-culturally neutral^for ethnic minorities a State needs to construct special policies and rules for these minorities" ...svobodna država ni nikoli kultur no-etnološko nevtralna...država mora ustvarjati posebne politike in pravila za te etnične skupnosti". Nadalje avtor ugotavlja, da tako nekdanji komunistični režimi v Vzhodni Evropi kot sodobni politični trendi: ...operated on the premise that Romani identity was not to be seen as an ethnic identity and would consequently disapear, .^After 1989, the dominant view was that the Romani identity needed to be viewed as an ethnic minority identity" (Vermeersch 2006, 212- 214). ....delujejo na premisi, da romska identiteta ni razumljena kot etnična identiteta in da bo, posledično izginila... Po letu 1989 mora biti dominanten aspekt videnja romskih identitet gledan z vidika identitete etničnih manjšin". Po njegovem mnenju si vsaka od teh nomadskih indijskih skupin v Evropi zasluži svojo obravnavo: ..."A specific implication of the mechanization of policy towards the Roma was the promotion of a single ethnic categorization to deal with this group.while lesser-known, ethnic categorizations such Vlach, Romungre, Lovari, Sinti or Kalderashe, were seen as less important and were made subordinate to the official designation ^Roma'" (Vermeersch 2006, 214 - 216). Vermeersch Peter 2006,64. The Romani movement. Oxford-New York: Berghahn Books. „Specifična posledica implikacijskih mehanizmov romske politike, ki bi se ukvarjala s to skupino, je bila promocija samo ene etnične kategorizacije... medtem, ko bi manj znane etnične kategorizacije, kot so Vlahi, Romunghre, Lhovari, Sinti ali Kalderaši, obravnavali kot manj pomembne; podrejedili so jih uradnemu imenovanju Romi«. Vermeersch Peter, 2006. The Romani movement. Oxford-New York: Berghahn Books. Glej internetne vire o izražanju etnične identitete: Dostopno: http://www.varuh-rs.si/index.php9id-108; (08.02.2011) Dostopno: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=201057; (08.02.2011) In: http://ec.europa.eu/employment_social/fdad/cms/stopdiscrimination9langid-en; (08.02.2011) Dostopno: http://www.assembly.coe.int/Documents/AdoptedText/ta93/erec1201.htm (08.02.2011 Dostopno: http://www.assembly.coe/Documents/AdoptedText/ta95/erec1255.htm (08.02.2011) Dostopno: http://www.mailzabava.com/zmago-jelincic-plemeniti-dopis/ ; 08.02.2011 in: http://89.143.249.33/slovenija/crna_kronika/2011/01/v_sojenjujelincicu_kot_prica_vabljena_voditeljica_erika_ znidarsic.aspx?vote=-1; 08.02.2011 Dostopno: http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/09/sinti_so_integralen_del_slovenskega_naroda. aspx;08.02.2011 in: http://www.rtvslo.si/slovenija/svetniki-podprli-romski-zakon/65799; 08.02.2011 Dostopno: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/kulturni_razvoj_in_mednarodne_zadeve/kulturne_pravice_ manjsin/predstavitev_podrocja/pravice_manjsin/; 08.02.2011 http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/stories/89765/; 08.02.2011 http://m.24ur.com/bin/mobile/index.php?article_id=2013005; 08.02.2011 http://www.facebook.com/note.php9note_id-180214126523; 08.02.2011 http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/51175; 08.02.2011 ;topno: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/217: http://www.mladina.si/tednik/200445/clanek/nar--manjsine-ksenja_hahonina/; 08.02.2011 http://www.ragor.si/podrocja.php?podrocje=&tema=aktualno&id=1001; 08.02.2011 http://www.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/SUNEO5ZapisnikDS.pdf; 08.02.2011 In In In In Dostopno: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/217279; 08.02.2011 In: In In 8. Cigani/Romi: duhovnost, usoda^ Romi, Manuši, Jeniši ter Manoesje in Kale poznajo besedo khintala, khintari, khintujmos, ki označuje notranje duhovno ravnotežje. Odsotnost khintale, poruši notranje ravnovesje, notranjo in zunanjo čistost, pri nekaterih ciganskih skupinah pomeni, da član postane nečist - palečhido. Ker je nečist, lahko svojo nečistost, kot gnilo jabolko, širi med sonarodnjake. Ciganski zakoni in prepovedi imajo svoje temelje v vedskih svetih spisih starodavne Indije in v judovski Thori, 3. Mojzesovi knjigi Postav (Levitik) ter v 4. Mojzesovi knjigi (Numeri) (3 Mz 11-12; 15; 17; 18; 19; 20; ter: 4. Mz 5; 6; 19,11; in v Zakoniku o dednem pravu žensk, 4 Mz 27, 1-11. Zato znotraj skupnosti obstaja odločba, ki prepoveduje širjenje duhovne in fizične umazanije: člana izobčijo iz skupnosti, skupnost pa mora imeti trdne dokaze, da je njen pripadnik duhovno ali fizično grešil. Tako kot v Svetem pismu Stare zaveze, mora tudi v tem primeru skupnost priskrbeti pričevanja dveh neomadeževanih prič. Ponavadi so to bogaboječi in pravični člani skupnosti, ki so si zagotovili sloves pravičnikov in resnicoljubnih ljudi. Med pričevalce ne sodijo otroci in neporočena dekleta ter tisti člani, ki so se v preteklosti omadeževali z lažjo in lažnim pričanjem. Ciganske muhle (duhovi pokojnih), so lahko prijazne in dobrohotne; v primeru nespoštovanja ciganskih zakonov in zapovedi so 6q zlobne in agresivne. Kazen za duhovno in fizično umazanijo (npr. dotikanje mrtvih, jesti v lokalih, ki so nečisti, jesti z bolnišničnim osebjem, spolni razvrat) je lahko zelo huda in dolgotrajna. Član je lahko izobčen relativno dolgo obdobje, kratek čas, delno ali popolno izobčen. Kazen dodeli čhačhapaskhro muhrš - (ciganski poglavar-baron), ki se je pred tem posvetoval s svetovalci in temeljito, tudi navzkrižno, izprašal dve priči. (50) Za izobčenega člana skupnosti popolno izobčenje pomeni isto kot zaporna kazen: skupnost ga mora popolnoma ignorirati in izolirati, ne sme prestopiti praga drugih članov, ne sme jesti v skupnosti, nihče ga ne sme povabiti ven ali v družbo (celotna njegova družina je pravtako izolirana), nihče mu ne sme verjeti, postane dvomljiva priča, zato v resnejših razgovorih ne sme sodelovati, tisti, ki so pred tem jedli z njim, morajo zamenjati ves kuhinjski pribor, starega pa zamenjati, zavreči morajo posteljnino, če jo je pred tem uporabljala Popolno izobčenje ponavadi traja dlje od enega meseca, trajanje izobčenja pa je lahko celo trajno, vendar se mora čhačapaskhero rom v teh primerih posvetovati tudi z ostalimi poglavarji. Sveto Pismo-slovenski standardni prevod (2008)Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Delno izobčenje je pravtako odvisno od teže prestopka, ali je dotični član prestopek storil v nevednosti, nenamerno, brez vključevanja svoje volje ali razmišljanja, morda zakona ni poznal temeljito, ni razmislil o polemical, ali je bil vanj pahnjen in ali je bil nekaj primoran storiti, da bi preprečil večjo škodo. Tudi za delno izobčenje velja enako, da mora imeti čhačhapaskhro rom dve priči, ki potrjujeta prestopek, lahko pa se nekdo sam naznani, ali pa se v razgovorih nevede izda in razkrije. Pri delnem izobčenju velja praksa, da čhačhapaskhro rom sam izreče delno izobčenje, ki lahko traja od enega do treh mesecev. Takšen prestopnik pa ne sme jesti iz iste posode, zanj so pripravljeni posebni krožniki in pribor, jesti mora zase (tudi, če je na obisku), skupaj z ostalimi lahko je samo zunaj v gostilnah ali restavracijah, ni izključen iz pogovorov, lahko se druži z ostalimi člani skupnosti in še vedno uživa delno zaupanje (še vedno živi ciganski zakoni so pri skupinah: Kale, Manuši, Manoesje in nemški Sinti) Za obe vrsti izobčenja velja sintska praksa, da se izobčenec lahko spokori in prosi za ponovni sprejem v skupnost, če je izrazil obžalovanje, če so zanj prosili drugi člani skupnosti in če je pokazal, da mu je izobčenje izostrilo čut za skupnost. Med hud prestopek, ki vključuje takojšnje izobčenje je tudi maherdhow, ki ga stori samo Ciganka, če onesnaži moškega z menstrualno 61 krvjo; ta prestopek vključuje vsakršno spolno nečistovanje, spolni razvrat, aktivno sodelovanje v porno filmih in sodelovanje v različnih spolnih praksah. Izobčenje je takojšnje, brez posvetovanja, nikoli kratkotrajno. Ta kazen doleti celotno družino, traja pa lahko doživljenjsko. Primeri takšnega kaznovanja v preteklosti so pokazali, da se o prestopku sicer v javnosti ne govori, širiti pa se mora zavest, da je tisti, ki je zagrešil maherdhow, za vedno zaznamovan in se ga mora vsa skupnost v širokem krogu izogibati. (51) Obstaja še ena vrsta izobčenja, ki pa ima svoje korenine še iz Indije. Beseda »mehallo, mahallo, mahardho«, označuje fizično umazanijo človeka, oziroma tiste člane, ki so dejansko umazani, živijo v umazaniji, prevzamejo umazani način življenja s tem, da se izogibajo umivanju in kopanju, ali opravljajo takšna dela: komunala, pogrebništvo, kopanje grobov ipd. Ajurvedski koncept obredne čistosti in obredne spolne čistosti je nastal v Indiji in ga nekatere ciganske skupine ohranjajo še danes. Ajurvedski koncept spolne čistosti je bil sestavni del indijskega kastnega sistema. (62) Skupaj jedo lahko samo člani iste kaste, mešanje med kastami ni dovoljeno, 62 sicer jih doleti izobčenje iz kaste. Stroga zapoved celo odreja, da se tudi z ustnicami ne smejo dotakniti hrane iz druge kaste. Kale, Manuši, Manoesje in nemški Sinti tako kot Radžputi, hrano delijo na bahtalo in frejkhardo (»srečna« in »prekleta« hrana). Tako je za pravovernega Manuša odhod v bolnišnico lahko prava Kalvarija, saj nima temeljitega vpogleda, kako je bolnišnična hrana pripravljena in še več, kdo je to hrano pripravljal. Ker je medicinsko osebje po nemških in francoskih bolnišnicah bilo seznanjeno s cigansko zakonodajo in pravili, so pripadnikom teh skupin dovoljevali, da so jim domači pripravljali hrano in jo prinašali bolnim. Manuši, Kale, Jeniši idr. po pravilih ne smejo jesti niti z zdravniki, medicinskimi sestrami, laboranti in ostalimi, ki imajo stik z obolelimi ali mrtvimi; ta pravila še vedno zaznavamo pri indijski etnični skupnosti Bandžara. Bolezen imenujejo jado - džado (52). Zaradi različnih bolezni in okužb, ki izhajajo iz ženske menstrualne krvi, nekater pripadnice ciganskih skupin niso prakticirale ginekoloških pregledov, pač pa so se v menstrualnem ciklusu same izločile iz moževe spalnice (prej celo iz vagona) (53). Te bolezni oziroma nečistosti se imenujejo dhrabarni, pri Hindujcih pa siana. Izpeljanka iz besede dhrabarni je dhrabb - zdravnik, zdravilo; v sanskritu - dravya; v hindu - dharb; sintsko - dhrabb. Pri Ciganih/ Romih se beseda mhej dhau tu dhrabb - dajem ti srečo, še vedno uporablja pri napovedovanju usode, vedeževanju ter pri očiščevanju od urokov. Ciganski/ Romski svet je še vedno uganka zase; nedoumljiv vodnjak, neizčrpen vir bogatega etnološkega in antropološkega raziskovanja, ki pa bo v prihodnosti tak tudi ostal: nepojasnjen, neodkrit , belemu človeku - gadži večna tabula rasa, ali kot ugotavlja Mayall (2004): .^«Gypsy identity was thus associated with secrecy, unknown, mystery and the impenetrable: The Gypsy is still in riddle. Though he lives amongst us, he is less known than the long buried Assyrian.the Gypsy race is more curios and radically distinct in all it^s characteristics than our writers, with one or two exceptions, have ever understood.« »Ciganska identiteta je bila vseskozi povezana s tajnostjo, neznanim, skrivnostnim in neprehodnim: Cigan je še vedno v teku. Čeprav živi med nami, je manj znan kot dolgo pokopan Asirec ...Ciganska rasa je neznanka in se radikalno razlikuje v vseh karakteristikah, kot bodo naši pisatelji, z eno ali dvema izjemama, kdaj razumeli«. (Mayall 2004, 84 - «. 85; 126 -132; 140 -142) 52. Hoyland John, 1816. A historical Survey of the Customs, Habits and Present State of the Gypsies. London: Darton-Harvey&Co. 53. Diricchardi Rinaldo, 1995-2008. Osebni arhiv. Ljubljana Mayall, David (2004) Gypsies Identities 1500 - 2000: From Egypcians and moo-men to the ethnic Romani. London: Rutledge 9. Cigani/Romi in religija - vera Nekateri etnologi iz 19. stoletja, med njimi prednjačita Woodcock (1865) in Elyssey (1882) trdijo, da so Cigani iz Indije v Evropo prišli kot a-religiozno ljudstvo. Kounavin pa trdi, da je med ruskimi Cigani naletel na besede, ki označujejo indijska božanstva: Brahma, Indra in Lakshmi. Znanstvena dognanja in komparativizacija religij je dokazala, da so se vsaj 3 indijske boginje transformirale v krščanske: Khali tako postane sv. Sara; Vayu in Marathi v sv. Marto; pravtako Šivin trizob - trisula v krščanski simbol trpljenja in odrešitve v križ (trušhul - trušhel). Nekateri raziskovalci menijo, da se je dokončna transformacija in religiološka redakcija izoblikovala v Armeniji (54). Cigani - Lhomari z besedo trušhel označujejo duhovnika in cerkev. Sanskritska in ciganska beseda arseya se na poti v Evropo pri Sintih in Ciganih spremeni v rašhal - duhovnik. Izraz za Boga (božanstvo) je v sanskritu Dhevala, pri Sintih Dhejvel in Romih - Dhevla, v hindu jeziku pa Dhev. V radžputskem jeziku najdemo boginjo Sati - Saro, v krščanskem svetu se spremeni v sveto Saro (služkinja sv. Marije, ki sta po Kristusovi smrti (legenda?) prebežali na francosko obalo); prav sv. Saro Manuši, Romi in Kale zelo častijo in množično romajo v francosko romarsko svetišče St. Maries de la Mer, kjer jo decembra spustijo 63 v morje - tako kot v Indiji SATI - SARO spustijo v reko Ghanghes. Tako Sati - Sara kot sv. Sara imata kroni, obe imenovani Khali in obe črnega obraza. V hinduizmu je Sati - Sara družabnica boga DŽIVE ter poznana pod mnogimi imeni: Bhadrakhali, Uma, Durgha in Syama. V vedskih religijah starodavne Indije so znane vile usode, ki jih Sinti imenujejo vhursitorya. Te so prisotne ob otrokovem rojstvu kar tri dni. Njihova naloga je determinirati otrokovo usodo, obenem pa vplivajo na starševsko izbiro otrokovega imena. Vhursitorije lahko primerjamo z indijsko matrkho - malo mamo, ki v času otrokovega rojstva »obsede« njegovo usodo in mu pomaga do izbire boljše usode. (55) Lhovli dhori - rdeča nit, ki jo vile ali matrkha zavežejo na otrokovo zapestje ali gleženj, mora na njem ostati dve do tri leta. Namen, ki ga hočejo vile in matrkha doseči je, da ga obvarujejo pred pogledi zlobnih oči - jakha/lo.(55)Rdeča barva je indijska barva zaščite. Indijke se z rdeče prebarvanim telesom zaščitijo pred zlim in zlobnimi očmi ali demoni. 54. Acton Thomas Alan 1997, 142 - 150. »Gypsy law«. V: Gypsy politics and Traveller Identity. Herfordshire. University of Herfordshire Press. 55. Diricchardi Rinaldo, 1995 - 2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 64 Vzporednice obrednega zažiganja zlih duhov po smrti moškega, zakonskega moža, ali sežig vdove skupaj z možem, še vedno najdemo pri indijskih satijih. Čas, ko ga Cigani/Romi preživijo med »Gadžami«, to zanje pomeni odtekanje življenske in duhovne energije - dhji/dhja. Dhji se občuti kot splošno počutje, vpliva na romski karakter, njegov pogum ali strah ter notranjega duha. V nekaterih ciganskih/romskih dialektih dhji/dhja označuje telesni organ trebuh. Samo kadar Romi/Cigani celotno obdobje preživijo v svojem matičnem okolju, med svojimi domačimi in prijatelji, tedaj so srečni in jim je dobro - bahthalo (56). Zato se pri nekaterih ciganskih/romskih skupinah le redko zgodi, da bi se za daljše obdobje odselili, potovali ali preselili dlje od Evrope. Religiološka komparativizacija indijskih nomadskih skupin v Evropi, pritrjuje teoriji, da so vse ciganske skupine v Evropo že prinesle krščanstvo. Zgodovinski, arhivski dokumenti namreč opisujejo Cigane/Rome s krščanskimi imeni, kar lahko pomeni, da so Cigani/Romi že na pragu Evrope ali pokristjanjeni ali pa so krščanstvo sprejeli v krščanskih deželah. Imena, kot npr. Panos, Panagiotis jasno kažejo, da so to grška imena; jasno kaže tudi to, da so nekatere števke že grške (efta, ochto, enja). Ker so nekater ciganske skupine inkorporirale nekatere grške števke in nekatere druge besede, z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da so se pred prihodom v Evropo, zadrževali na pravoslavnih krščanskih področjih: Anatolija, Mali Egipt, še pred tem pa v judovski enklavi v Egiptu; močna vpetost v Pentatevh in Thoro pa bi lahko dala slutiti, da so se zadrževali celo v Palestini, kar dokazuje današnja prisotnost Domov, ki so na Bližnjem Vzhodu tudi skoraj 900/1000 let. (57) Ko so Giptarji v 14. stoletju naselili nemške dežele, so jih Nemci zamenjali za Jude; ta naziv je v Nemčiji še vedno živ. Nekateri nemški kronisti namreč poročajo, da so vse te pogane (Haethen, Ajde, pogane) v krščanskih deželah takoj pokristjanili; tiste Cigane, ki so bili pravoslavne vere, so jih konvertirali v katoliško. Komparacija romskega katolicizma je vsekakor zelo zanimiva, saj evropski Romi/Cigani pravzaprav redno ne prakticirajo svoje vere. Zelo pomembna zakramenta sta krst in birma, ostali zakramenti pa nimajo posebne veljave. Še posebej se nekateri Cigani/Romi zelo bojijo zakramenta sv. zakona, saj se mora človek, po njihovem prepričanju, spremeniti v »svetnika«. 55. Diricchardi Rinaldo, 1995 - 2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 56. Diricchardi Rinaldo, 1995-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 57., 68.Diricchardi Rinaldo, 1995-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. Romi se bojijo spremembe, oziroma obljube, da se bodo spremenili, kajti veliko psiholoških dejavnikov lahko kasneje negativno vpliva na dano obljubo Bogu. Prakticiranje krščanstva ni obvezno, dočim imata omenjena zakramenta izredno sakralen pomen. (58) ZaCigane/Rome je tudi pokop mrtvih sveta dolžnost in iti za pogrebom pomeni, izkazati svoje spoštovanje umrlemu; Bogu in družini. Ciganski pogreb in bdenje sta še vedno prava družabna dogodka, saj se tri dni bedi pri umrlem v vežici, kjer se srečajo vsi pokojnikovi prijatelji, tudi tisti, ki se že dalj časa niso videli. Spremljanje teh dogodkov lahko v laiških očeh vzbudi pohujšanje, saj se pri večini ciganskih skupin ne joka; tri dni se na domu umrlega je in pije, hrane je v izobilju, kajti po ciganskem/romskem verovanju je hrana ob pokojnikovi zadnji uri in slovesu, nekakšen blagoslov za vse prisotne; pokojnika se na oni svet spremlja s polnim želodcem, nasmejanega in veselega obraza. Pokojnik je od tega trenutka že odrešen (eshatološki in soteriološki pomen pogreba), zato bi bil vsak jok neprimeren. Pogreb pokojnika izvrši duhovnik, spremljajo ga vse romske družine, ki so tudi poskrbele za dostojen pokop. Na pogrebu je vedno prisotna sintska glasba, govorec, ki je najbolje poznal pokojnika in ob koncu tudi trobentač. Ko duhovnik zaključi obred pokopa, Romi/Cigani še ostanejo ob grobu ter opravijo še zadnje slovo od pokojnika - njemu v slovo, vsi prižgejo cigarete, da ga obvarujejo pred zlimi duhovi na poti v večnost; morda tudi zato, ker je bil pokojnik strasten kadilec, ali pa je bila to njegova 65 zadnja želja. (59) Soteriološka in eshatološka komparativizacija s hinduizmom, pravoslavjem ali judovstvom vodi do nedefinirane katoliške vere evropskih Romov/ Ciganov. Je nekakšen religijski sinkretizem, ki je v vsakem obdobju ter področju prevzel nekaj elementov ene ali druge religije. Na vprašanja o Kristusovi soteriološki vlogi, pri nekaterih ciganskih skupinah naletimo na bolj starozavezne teološke elemente kot pa katoliško teološko dogmatskost. Kristus je samo eden izmed bogov, je prerok, dvomijo pa o njegovi soteriološki vlogi. Romi/Cigani menijo, tako kot Judje, da človek ne more odrešiti celega človeštva, ker je samo človek in ne bog. Samo Kristusov oče kot Bog Stvarnik ima soteriološko vlogo. Poleg tega pa je vpetost v judovsko Thoro izredno močna, saj se ta opazi v sami teološki miselnosti, ki se bolj nagiba v judaizem kot katoliško teološko dogmatiko. V nekaterih razgovorih z Romi sem dobil občutek, da je starozavezna miselnost »zob za zob«, »oko za oko« še vedno teološka maksima, ki se tudi s katoliškim naukom o odpuščanju, ne zmanjšuje. Izredno pomembna pa sta prijateljstvo in pomoč - altruizem, ki se širi tako na ožjo kot širšo družino, saj bi bila za Rome/Cigane največja sramota, odreči pomoč sočloveku. Skrb za otroke, družino in starše je tako celo bolj poudarjena kot v krščanstvu. (60) Obiskovanju katoliškega obredja Romi/Cigani ne pripisujejo posebnega pomena, saj je po tem mišljenju, Bog prisoten povsod; obisk cerkve je bolj osebna odločitev posamezika, ki pa mu ne pomaga pri odrešenju, če Rom ni bil skozi vse življenjsko obdobje prvenstveno dober človek - zveličanje po dobrih delih. Izredno pomembno vlogo v življenju Roma/Cigana igrajo romanja in božja romarska središča. Zanje je romanje v svete kraje sveta dolžnost, saj se tako zaobljubijo ali za ozdravitev, blagoslov otrokom in družini ali pa za dobro ekonomsko in finančno stanje družine. Najbolj obiskovana romarska središča v Sloveniji so Brezje in Stična, Padova, Rim, Assisi, Monte Lussari v Italiji, Melk in St. Pölten v Avstriji, v Franciji pa Lurd, Saint de La Mer, ter Fatima na Portugalskem. Omenjajo pa se tudi druga romarska središča, celo Jeruzalem. (61) 58-61. Diricchardi Rinaldo, 1995 - 2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 66 10. 2. Svetovna vojna, samudarippen/naci holokausta/ porrajmos/berša bibahtale Romenghere Hitlerjev zločinski um in nacistični ubijalski stroj je idejo o iztrebljanju manjvrednih človeških ras prevzel iz dosti starejših nemških zakonov. Že švabski parlament je leta 1890 organiziral konferenco z naslovom »Das Zigeunergeschmeiß« (62)(ciganski mrčes), na kateri se uveljavi splošna praksa opozarjanja s cerkvenimi zvonovi, ko bi meščani opazili, da prihajajo Cigani; leta 1899 je Alfred Dillmann v Münchnu ustanovil »Nachrichtendienst in Bezug auf die Zigeuner« (63)(Obveščevalna - podatkovna služba, v zvezi s Cigani), ki je prvi tak register in spremlja vsako gibanje Ciganov na nemških tleh. Register že vsebuje fotografije in prstne odtise Ciganov, pravtako vsebuje vse podatke, ki jih je potrebovala policija in ji je olajšalo kriminalistično delo. Ta register vodi v Dillmannovo zloglasno »Zigeuner Buch« (64)(ciganska knjiga) (1905) ter šest let kasneje 1911, v sklic konference na temo ciganskega vprašanja. Dillmannovo »cigansko knjigo« so v Nemčiji prenehali uporabljati šele leta 1970. (Priloga 10.1) Dillmannova knjiga iz leta 1905 vsebuje 3 poglavja: uvod, v katerem avtor navaja argumente, zakaj je potrebno nadzorovati Cigane; iz 310 strani dolgega registra popisanih Ciganov na nemških tleh, vključno z imeni in priimki, rojstnimi datumi in kraji rojstva, s celotno genealogijo in kriminalno zgodovino Ciganov; v drugem in tretjem delu opisuje vzroke za to dejanje, saj nemški narod preveč trpi zaradi takoimenovanega ciganskega smradu in poudarja, da bodo odslej Cigani strožje obravnavani, nenehno nadzorovani ter neizprosno kaznovani, če bo to potrebno. Nacizem je pravtako povzel prusko direktivo iz leta 1906 zoper Cigane z naslovom »Bekämpfung des Zigeunerunwesens« (65) (Boj zoper ciganske grožnje), avtorja pruskega notranjega ministra; direktiva vsebuje bilateralne dogovore med Nemčijo, Avstro-ogrsko monarhijo, Belgijo, Dansko, Francijo, Italijo, Luxembourgom, Holandijo, Rusijo in Švico ter nalaga omenjenim državam, da morajo 62. Kenrick Donald; Grattan Puxon, 1981. Sinti und Roma: Die Vernichtung eines Volkes im NS-Staat. Göttingen: Gesellschaft für bedrohte Völker. 63. Vossen Rüdiger; Dietrich Wolf, 1983.: Katalog zur Ausstellung »Zigeuner zwischen Romantisierung und Verfolgung-Roma, Sinti, Manusch, Cale in Europa« Des Hamburgischen Museums für Völkerkunde. Frankfurt: Ullstein. 64. Dillmann Alfred, 1905. Zigeuner-Buch. München: Wild. 65. Heymann C., 1924. »Anweisung zur Bekämpfung des Zigeunerunwesens vom 17. Februar. 1906". Berlin: Reicsministerium des Innern. 67 68 Cigane izgnati s svojega ozemlja, če se ne držijo zakonov, ali se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, če vztrajajo v nomadskem načinu življenja in če se nočejo socializirati ter živeti tako, kot ostali državljani. Še istega leta je Prusija začela izdajati posebne državljanske dovolilnice tistim Ciganom, ki so želeli spremeniti star način življenja. Leta 1907 se je mnogo Ciganov/ Romov odselilo v tiste zahodnoevropske dežele, kjer takšnega zakona niso izvajali. (Priloga 10.1) Pravtako je nacizem svojo ideologijo zoper nečiste rase črpal iz bavarskega zakona, ki je bil sprejet leta 1925 »Gegen Zigeuner und Vagabundes« in je imel svojo oporo v anticiganskih razmišljanjih različnih nemških avtorjev iz 19. stoletja.(66) Ko se je nacistična stranka leta 1933 dokopala oblasti, je 26. maja istega leta uzakonila Zakon o eugeniki in sterilizaciji, (67) v prvi vrsti pa je bil zakonjen namenjen Sintom in Romom. 14. julija istega leta je Hitlerjev kabinet podprl zakon zoper tiste rase, ki si ne zaslužijo življenja »Lebensunwertesleben« (68,69) in je manjvrednim rasam prepovedoval širjenje svojega »umazanega semena». Tudi s tem zakonom se je predvsem omejil na Cigane, ki jih je potrebno sterilizirati; zakon je vključeval tudi takoimenovane »nemške bastarde«, vključeval pa je Senegalce in druge Afričane, ki so po prvi svetovni vojni bivali v nemških afriških kolonijah; izvzeti niso bili tudi Židje in ostala »asocialna sodrga«. Januarja leta 1934 nacisti izvajajo anticiganske zakone tudi v praksi. Nemške Cigane/Sinte in Rome deportirajo v koncentracijska taborišča Dachau, Dieselstrasse, Sachsenhausen, Marzahn in Vennhausen, kjer izvajajo preizkuse sterilizacije in kastracije. Leta 1935 so nacisti v Kölnu aretirali preko 500 Romov/Ciganov s pretvezo, da izvajajo zakon. 15. septembra istega leta se nad nemškimi Cigani/Romi restriktivno izvajata »Reichsbürgergesetz« (70) in nürnberški »Rassenhygienische 66. Kaiserlich privilegirter Reichs-Anzeiger, 1804. 2. Izdaja. Dostopno preko: http://books.google.com/books?id=-FFEAAAAcAAJ&pg=RA2-PT681&dq=Gegen+Zigeuner+und+Vagabundes&hl=sl& ei=l0mBTZOAContOf_U1LsI&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CCsQ6AEwATgK#v=onepage&q&f=fal se glej tudi v: Grotefend G. A.; Norddeutscher Bund, 1866-1870. Die Gesetze und Verordnungen, nebst den sonstigen Erlassen für den Preussischen Staat und das Deutsche Reich, 1806-1875. Prussia: Schwan. In tudi: Zur deutschen Rassengesetzgebung. i.del. München: Beck. 67. Lifton Jay Robert 2000, 22-45. The Nazi doctors: medical killing and the psychology of genocide. New York: Basic Books. 68. Pine Lisa, 1997. Nazi family policy: 1933-1945. Oxford: Berg. 69. Wetzell Richard F., 2000. Inventing the criminal: a history of German criminology: 1800-1945. University of North Carolina Press. 70. Stuckart Wilhelm idr, 1938. Neues Staatsrecht. Neugestaltung von Recht und Wirtschaft;13::1. 12. Letnik. Leipzig: Kohlhammer. In Stuckart Wilhelm idr, 1936. Reichsbürgergesetz: vom 15. September 1935, Gesetz zum Schutze des deutschen Blutes und der deutschen Ehre.Kommentare Forschungsstelle«, zloglasnega avtorja Roberta Ritterja; do leta 1941 so tako klasificirali 50.000 Ciganov/Romov, kot čiste po rasi ali krvi. (71) (Priloga 10.1) Odgovorni za izvajanje zakona o sterilizaciji ter kastraciji je nacionalni »Erbgesundheitsgesetz«(72), po nalogu specialnih sodišč. Istega leta je nemško Zvezno višje sodišče (Bundesgerichtshof) opisalo Cigane/Sinte in Rome, z naslednjim opisom: »Da die Zigeuner sich in weitem Maße einer Seßhaftmachung wiedersetzt haben, gelten sie als asozial. Sie neigen, wie die Erfahrung zeigt, zur Kriminalität, besonders zu Diebstählen und Betrügereien, es fehlen ihnen vielfach die sitlichen Antriebe der Achtung vor fremden Eigentum, weil ihnen wie primitiven Urmenschen ein ungehemmter Okkupationstrieb Eigen ist« »Tukajšnji Cigani se v veliki meri spet množično upirajo ponovni privedbi, zato se jih obravnava kot asocialne. Ti se nagibajo, kot kažejo izkušnje, h kaznivim dejanjem, predvsem tatvinam in goljufiam, saj jim pogosto primanjkuje spoštovanja do tuje lastnine, kar je značilno za primitivce, in je skupno vsem okupiranim ljudstvom. (73) 15. septembra je nacistična stranka sprejela zloglasni zakon 69 »Blutschutzgesetz«, v katerem opiše cigansko kri kot tujo: »Artfremden Blutes sind in Europa regelmäßig nur die Juden und die Zigeuner^ Die gleichen Grundsätze, die rassische Einordnung als jüdischer Mischling gelten, müssen auch für die Einordnung sonst artfremder Mischlinge zugrunde gelegt werden« (74) »Tuje krvne vrste v Evropi so samo Judje in Cigani ... ista načela rasne klasifikacije se tako uporabljajo za judovske mešance, upošteva pa se tudi za klasificiranje drugih tujih krvnih vrst«. 71. Kenrick Donald; Puxon George 1972, 61. The Destiny of Europe's Gypsies. London. 72. Büttner Winfried, 1996. Mainzer Polizeigeschichte: von Anfängen bis zur Gegenwart. Alzey: Verlag der Rheinhessischen Dr.- Werkstätte. In v: Friedlander Henry 1997, 55. The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution. Chapel Hill: University of North Carolina Press. 73. Stuckart Werner; Globke Hans 1936, 55-56. Kommentare zur Deutscher Rassengesetzgebung. München. 74. Spitta Alfred 1989, 380 - 400. »Entschädigung für Zigeuner«. V: Wiedergutmachung in der BRD. München 380 -400; in v: Kenrick Donald; Puxon George, 1972. The Destiny of Europe's Gypsies. London. Himmlerjev dekret z dne 8. decembra 1938 »Bekämpfungen der Zigeunerplage« (75), decidirano zagovarja »Regelung der Zigeunerfrage aus dem Wesen der Rasse heraus in Angriff zu nehmen«; (76;77) (Pravilnik o ciganskem vprašanju glede rasnega čiščenja) Rezultat rasnega čiščenja je opazen že aprila leta 1940, ko nacisti v poljska koncentracijska taborišča deportirajo 2500 Ciganov. Izraz antisocialen so nacisti enačili z izrazom Cigan, kar jasno kaže, da je nacizem vseskozi zagovarjal rasno čiščenje in iztrebljanje rasno neprimernih ljudi (Ciganov/Romov). (Priloga 10.1) Nacistični pogrom zoper Cigane so na nemškem zagovarjali tudi že veliko pred letom 1943. V avgustu 1941 leta je Heinrich Himmler izumil posebne kriterije za označevanje rasne in biološke čistosti za Cigane. Vsakega Cigana je potrebno genealoško raziskati do treh generacij in klasificirati po naslednjem kriteriju: za čistokrvnega Cigana; za več kot pol Cigana; za pol Cigana; za manj kot pol Cigana ter za Ne-Cigana. (Priloga 10.1) V avtobiografskih dokumentih poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz, Rudolfa Hössa lahko preberemo, kaj je zapisal v svoj dnevnik ob Himmlerjevem obisku 17. in 18. julija 1942: (78) »^1942 kam nun der Befehl, daß alle zigeunerischen Personen, auch 7Q die Zigeuner-Mischlinge im Reichsgebiet verhaftet und nach Auschwitz transportiert werden sollten, gleich welchen Alters und Geschlechts^es kam der RFS - Besuch im Juli 1942. Ich zeigte ihm das Zigeuner - Lager. Er sah sich alles gründlich an, sah die vollgestopften Wohnbaracken, die mich immer erschaudern ließ, sie erinnerte mich an die Lepra - Kranken, an die Aussätzigen, die ich in Palästina einst sah, diese abgezehrten Kinderkörpechen mit den großen Löchern in der Backenhaut, durch die man durchsehen konnte, dieses langsame Verfaulen bei lebendigem Leibe. Er hörte die Sterblichkeitsziffern, die gesehen am Gesamtlager noch relativ niedrig waren. Doch die Kindersterblichkeit war außerordentlich hoch. Ich glaube nicht, dass von den Neugeborenen die ersten Wochen überstanden haben. Er sah alles genau und wirklichkeits getreu - und gab uns Befehl, sie zu vernichten, nachdem die Arbeitsfähigen wie bei den Juden ausgesucht wurden«. 75. Reiter Raimond 2002, 34-40. Sinti und Roma im »Dritten Reich« und die Geschichte der Sinti in Braunschweig. Marburg: Tectum Verlag. 76. Berenbaum Michael; Peck J. Abraham, 2002. The Holocaust and history: the known, the unknown, the disputed and the re-examined. Bloomington Indiana: University Press. 77. Koch Ute 2010, 255-278. »Soziale Konstruktion und Diskriminierung von Sinti und Roma«. V: Hormel Ulrike; Scherr Albert (ur.), 2010. Diskriminierung: Grundlagen und Forschungsergebnisse. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften in GWV Fachverlage. 78. Calvelli Adorno Franz 1961, 529-537; 534-536. »Die rassische Verfolgung der Zigeuner vor dem 1. März 1943«. V: Tudi Bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov Rechtssprechung zum Wiedergutmachungsrecht. 7. zvezek. München. »je bil leta 1942 izdan ukaz, da se vse ciganske osebe, tudi ciganske mešance na območju Reicha (ki morajo biti enake starosti in spola) aretira in prepelje v Auschwitz... Z RFS smo v juliju 1942 dobili Himmlerjev obisk. Pokazal sem mu cigansko taborišče. Pregledal ga je zelo temeljito, videl je tudi utesnjen bivalne barake, ki so me vedno pretresle, spominjale so me na gobavce, ki sem jih enkrat videl v Palestini, na shujšana otroška telesa z velikimi luknjami v zapečeni koži, ki se jih je lahko videlo, ter njihovo počasno gnitje živega telesa. Slišal je tudi (Himmler) za število umrljivosti v celotnem taborišču, ki je bila relativno nizka. Toda, umrljivost otrok je bila izredno visoka. Ne verjamem, da so novorojenčki, v prvih nekaj tednih, preživeli. (Himmler) je vse to skrbno in realno pregledal - in nam ukazal, da se jih uniči tako kot med Judi, kar se je izkazalo za izredno uspešno delo«. Čistilec nemške rase in krvi Robert Ritter je napredoval v direktorja »Kriminalbiologisches Institut« (Inštitut za kriminalistično biologijo), leta 1942 v direktorja »Reichskriminalpolizeiamt« (Kriminalistični urad Reicha) ter leta 1943 v direktorja »Reichsgesundheitsamt« (Urad Reicha za zdravje). (Priloga 10.1) Na nürnberškem procesu leta 1950 je bil opran vsakršne krivde in odgovornosti, čeprav je imelo zavezniško sodišče dovolj pisnih dokazov in Ritterjevih izjav o nujnosti čiščenja nemške krvi, kar zgovorno priča njegov komentar: (79) »Damit erhebt sich die Hauptfrage, ob und inwieweit überhaupt den Darstellunggen der Zeugen zu glauben ist. Es handelt sich um die grundsätzliche Frage, ob und inwieweit Aussagen von Zigeunern zur Grundlage richterlicher Überzeugung gemacht werden können.Zalreiche Wissenschaftler haben lange vor 1933 die Anschauung vertreten, daß Zigeuneraussagen grundsätzlich für die richterliche Überzeugungsbildung ausscheiden müssen. Diese Beurteilung stimmt im übrigen auch mit der Auffassung des Zentralamts für Kriminal- Identifizierung und Statistik in München überein.«. »S tem se zastavlja ključno vprašanje, ali in kako resno verjeti v vsa predstavljena pričevanja. To je temeljno vprašanje, ali in kako te izkaze Ciganov lahko vzamemo kot izrek pravosodnega mnenja... Številni znanstveniki so dolgo pred letom 1933, zastopali ideja, da se ciganskih izjav ne upošteva za sodno 71 72 oblikovanje mnenja in da se morajo umakniti. Ta presoja je bila sprejeta (poleg drugih), in je v skladu s stališči državnega Sveta o kriminalistični identifikaciji in statistiko v Münchnu« Izraz »čista arijska rasa« vsekakor ni Hitlerjev izum, pač pa je preprost plagiat perzijske besede, ali kot navaja Bernard Lewis: »»We first find the word in ancient Persian inscriptions. In the inscription of Darius for example, in the ancient Persian language, he describes himself as King of the Aryans. Iran is the same word as Aryan; it means »noble« in the ancient languages of Iran and of India. The King was the King Aryanum, which is a genitive plural, King of the Aryans. It survives in the myths and sagas of the early medieval period, in the Shahnamah and related stories of the great struggle between Iran and Turan; it reappears in the nineteenth century as the name of the country in common rather than official usage». (79) »»Mi prvi smo našli to besedo v starodavnih perzijskih napisih. V Darijevem napisu na primer, v staroperzijskem jeziku, samega sebe opisuje kot kralja Arijcev. Iran pomeni isto, kot Arijec; to v pradavnih iranskih in indijskih jezikih pomeni »»plemeniti«. Kralj se je imenoval kralj Arij, kar v rodilniku množine prevedemo v - kralj Arijcev. To ime še vedno živi v mitih in sagah o perzijskem zgodnjem srednjem veku, v Knjigi kraljev - Shahnamah in povezanimi zgodbami o velikem boju med Iranom in Turanom; ime se ponovno pojavi v devetnajstem stoletju in postane uradno ime iranske države. 78. Spitta Alfred 1989, 380 - 400. »Entschädigung für Zigeuner«. V: Wiedergutmachung in der BRD. München. 79. Lewis Bernard, 2001. Dostopno preko: http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis.html (22. 02. 2011). 11. NDH, Jasenovac in ciganski/romski holokavst Leta 1941 NDH odpre prvo koncentracijsko taborišče na Hrvaškem zoper Cigane in Jude (glej prilogo 11.1). Točnega števila pobitih Romov/Ciganov verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kajti razlogov za to je več. Dejstvo je, da se je v obdobju kraljevine Jugoslavije zanemarjal popis ciganskega prebivalstva, tistega, ki pa obstaja pa je nepopoln ali pa popisan na žandarmerijskih postajah kraljevine Jugoslavije (v banovinah). Veliko takratnih Ciganov se je deklariralo za Hrvate, Slovence, Srbe, Albance ipd. Hrvaška vseskozi zanika večje število pobitih Romov, uradna razlaga KT Jasenovac je, da je bilo pobito samo 16.000 Romov (glej Priloga 11.1). Srbski zgodovinarji pa vsekakor dvomijo o tako majhnem številu pobitih Romov in menijo, da jih je bilo pobitih preko 90.000, saj najnovejša izkopavanja v Jasenovcu govorijo v prid slednjemu podatku. (80) Hrvaška trdi, da so ustaši pobijali Rome, ne da bi jih prej popisali. Vendar pa ta trditev ne drži! Znano je, da je NDH vse taboriščnike popisala v treh izvodih: enega za Ravnateljstvo za javni red i sigurnost u Zagreb, drugega vsem večjim županijam, dočim je trtji spisek oziroma izvod ostal za arhiv. Nemogoče je, da ni bil najden niti ena kopija teh spiskov! Za zamolčannost spiskov pobitih Ciganov/Romov med vladavino ustaške NDH pa so seveda obstajali močni razlogi. Nekateri zgodovinarji menijo, da Romov/Ciganov ustaši sploh niso vpisovali v taboriščne knjige, spet 73 drugi menijo, da so se spiski taboriščnikov namerno izgubili. V beograjskem Muzeju šrtev genocida hranijo tudi zvočne zapise preživelih logorašev iz KT Jasenovac, ki kažejo povsem drugačno luč na tedanjo NDH. Mnogi izmed preživelih logorašev je izjavil, da so vsakodnevno z vlaki dovažali nove in nove ciganske žrtve na ustaško klanje. Točnega števila »ciganskih vlakov« preživeli niso znali opisati, ocenili pa so, da jih je bilo v treh letih, dnevno po stotine ubitih Ciganov, na tisoče. Veliko so jih ustaši pobili na samem mestu ter jih odvrgli v reko Savo. Ciganska trupla so plavala po reki noč in dan, leto za letom! Povojne komisije za popis vojnih zločinov na območju Jugoslavije, v nobenem popisu ne omenja Ciganov/Romov! Iz neznanih razlogov. Morda so tudi komisije sledile nemški nacistični zakon, da je 3. Reich samo obračunal s ciganskimi kriminalci! Povojna Nemčija je evropskim narodom izplačala ogromne reparacije, ciganskemu/romskemu ničvrednemu narodu - nikoli! Evropski zgodovinarji so si enotni v trditvah, da je v času 2. svetovne vojne, nacistični čistilni aparat »počistil« 500.000 ciganskih duš! (Glej tudi del spiska pobitih ciganskih žrtev v KT Jasenovac, priloga 11.1) 80. Ackovic Dragoljub, 1994a. Stradanje Roma u Jasenovcu. Beograd:NIGP »ABC GLAS«. Kljub vsemu prikrivanju ustaštva in NDH ter popisov romskih/ciganskih taboriščnikov, v Muzeju žrtev genocida v Beogradu obstaja veliko dokumentov iz tega obdobja. V uradnem dopisu NDH, Ministrstva za notranje zadeve, št. 13542 Pr. M.U.P. 1941 Zagreb, dne 3. julija 1941, zadeva: Popis Ciganov, (potpis: opci pomočnik Ministra unutrašnjih poslova) beremo naslednje: »Kao prva mjera u postupku protiv Cigana odreduje se popis svih Cigana na teritoriji Nezavisne Države Hrvatske!...Popis valja obaviti u tri primjerka, od kojih jedan ima ostati kod oblasti, koja je popis obavila, drugi valja dostaviti nadležnim velikom županu, a treči MUP. Popis treba da sadrži redni broj, ime i prezime, godina starosti i spol. Cigane treba u popisu grupirati po porodicama. Kod glave svake porodice treba u opasci istaknuti je li skitalac-čergaš, ili je stalno nastanjen u kakovoj kolibi illi kučici, u tom slučaju valja istaknuti na čijem se zemljištu ta kučica ili koliba nalazi. Cigane koji su na području NDH doskitali, nakon što je izbio svjetski rat, valja več sada protjerati preko državnih granica«. »V postopkih proti Ciganom se izda odredba o popisu vseh Ciganov na območju NDH!...Popis Ciganov se izvede v treh izvodih, od katerega en izvod prejme popisovalec, drugi izvod se pošlje velikemu županu, tretji izvod pa MNZ. Popis 74 naj vsebuje: ime in priimek, zaporedno številko, starost in spol. Cigane se mora popisati v rodbinske skupine. Poleg poglavarja vsake družine se mora dopisati opazka, ali je dotični vagabund-čergaš, ali pa živi v kakšni kolibi ali kočici, v tem primeru se mora tudi dopisati, na čigavem zemljišču se takšna kočica ali koliba nahajata. Vse Cigane, ki so med svetovno vojno prebegli na področje NDH, se jih takoj izžene preko državnih meja.(81) Pred tem pa je bila v Narodnih novinah (Uradni List NDH) proglašena Zakonska odredba o rasni pripadnosti (82): 1. »Arijskog porijekla je osoba, koja potječe od predaka, koji su pripadnici europske rasne zajednice... 4. Kao Ciganin u smislu ove zakonske odredbe vrijedi osoba koja potječe od dvaju ili više predaka drugog koljena, koji su Cigani po rasi. 81. Nezavisna Država Hrvatska, 3. srpnja 1941. Cigana popis. Ministarstvo Unutrašnjih poslova, br. 13542. Pr. M.U.P. 1. Arijskega porekla se šteje tista oseba, ki izhaja od prednikov, ki so pripadniki evropske rasne skupnosti. 4. V smislu tega zakonskega določila se kot Cigan šteje oseba, ki poteka od dveh ali več prednikov v drugem kolenu, ki so Cigani po rasi« 25. novembra istega leta minister za bogoslužje in pravosodje NDH, dr. Mirko Puk izda zakonsko odredbo o ustanovitvi KT ter o prisilni deportaciji v taborišča ali ustaške zapore vse nemoralne, kriminalce in Cigane v KT Jasenovac, Danico v Koprivnici, Kerestinec, Lepoglavo, Gospic, Kruščicu, Caprag, Lobograd, Sisak, Jastrebarsko, Tenje, Slano ali Dakovo. (83) 19. maja 1942 je bila v oddelku za javno varnost vrhovnega orožniškega poveljstva izdana odredba o evakuaciji vseh Ciganov iz vseh kotarjev NDH ter ravnati z njimi, kot je opisano v nalogu. Odredbo je podpisal poveljujoči general Mizler. (84) Ker oblastem v Konjicu ni bilo jasno glede odredbe, ki se je nanašala na Cigane, so zaprosili Veliko županijo Hum v Mostarju za pojasnilo, kako ravnati s Cigani. V pismu med drugim tudi piše: (85) 75 »Ovijem se izvješčuje da se dotični medu ovdašnjim svijetom nazivaju »»Ciganima« ali se kao takovi nigdje službeno ne vode. Isti su po vjeri Muslimani«. »»S tem dopisom vas seznanjamo, da tukajšnji ljudje dotične imenujejo »»Cigani« in kot takšne, jih uradno ne vodimo nikjer. Ti isti so po veri Muslimani«. Devetega junija 1942 so prejeli odgovor, v katerem jim Velika županija vso zadevo tudi razloži: (86) »»Pod imenom Cigani mogu se smatrati samo Cigani nomadi, bez stalnog boravišta i zanimanja, bez imetka naročit o nepokretnog... Stoga se evakuacija može odnositisamo na Cigane-nomade« 82. Narodne novine. Službeni list. Zagreb od 23.travnja do 5. svibnja 1941. 83. Odredba, br. CDXXIX-20101-Z-1942. Zagreb, 25. studeni 1941. 84. Odjel za javnu sigurnost. Evakuacija Cigana. Broj 1580 taj. Zagreb, 19. svibnja 1942 »Pod imenom Cigani se smatrajo samo Cigani nomadi brez stalnega prebivališča, brez imetja, posebno nepremičninskega...Evakuacija se torej nanaša samo na Cigane-nomade« Isto pojasnilo v nadaljevanju razlage pomena Cigan piše: »Odreduje se, da se u tako zvane bijele Cigane Muslimane nema dirati, jer se isti imadu smatrati arijevcima, stoga se na iste ne smiju primjenjivati nikakve mjere protiv Cigana. Tako zvani bijeli Cigani, svi su pripadnici islama, izvršavaju točno vjerske obrede, žene se udavaju sa ostalim Muslimanima Hrvatima, imadu svoje kuce, a u glavnom su obrtnici, pa se stoga imadu prema odredbi g. Poglavnika smatratiarijevcima«. Odreja se, da se v tako imenovane bele Cigane ne sme posegati, ker se smatrajo za arijce. V smislu odredbe zoper Cigane se na te ljudi zakon ne nanaša. Tako imenovani beli Cigani so vsi pripadniki iskamske veroizpovedi, saj pravilno vršijo verske obrede, ženske se poročajo z ostalimi Muslimani Hrvati, posedujejo svoje hiše, večinoma so obrtniki, zato se po Poglavnikovi odredbi 76 smatrajo za arijce«. Istega leta, 1942 so se začele odvijati množične deportacije Ciganov v KT Jasenovac. Dušan Culum, eden izmed redkih preživelih taboriščnikov je takoj po drugi svetovni vojni pred Komisijo za popis žrtev ustaškega režima v NDH izjavil: »Otpočelo je masovno dovodenje Cigana. Dnevno je stizalo po 6-12 vagona. Iskrcavani su pred logorom i tu su morali da sjede na zemlji. Ustaše su odvajale najprije muškarce i odvodili ih tobože »»na rad u Njemačku«. Cigani su morali da pjevaju: Paveliču, živjela ti ruka, što ti ubi srpskoga hajduka, i kliču Poglavniku i NDH....Svakoga dana rastao je broj dotjeranih Cigana. U Uštici više nije bilo mjesta. Masovno klanje prešlo je u Gradinu, malo bosansko selo uzduž rijeke Save. Žrtve su prevozili u Gradinu i šlepom...Ciganke, dvije po dvije, ukrcavaju se u šlep. Vuku djecu, u šlep stane po 100-150 ljudi... »D« grupa iskopala je več jame raznih dimenzija. 85. Arhiv VII a. NDH, k. 191, reg. br. 1/3 86. Arhiv VII a. NDH, k. 200-b, reg. br. 23 Najvece su duge po 70 metara, široke 4-6 metara, duboke 2-3 metra...Dovode Cigane odredene za ubijanje na 20 metara blizu jame, onda ih po desetinama izvode, tuku maljevima i kolju. Ustaše se vracaju sa tih klanja krvavih ruku i odjece. Kad napune rupe, onda ih zagrču...Tako noč i dan. Šlep je stalno dovozao žrtve. Računa se da je pobijeno oko 80-100.000 Cigana...Gomile Cigana pred jasenovačkim logorom nestajale su zamijenjene uvijek novima transportima. Nestajali su čergari, vlasuljari, svirači, bolje stoječi sremski cigani...Jasenovacje uistinu ostao grobnicom ciganskog naroda u NDH...« »Začela se je množična deportacija Ciganov. Dnevno so jih pripeljali od 6-12 vagonov. Cigane so raztovorili pred KT, kjer so jih posedeli na tla. Ustaši so najprej izločili moške in jih gnali naprej, češ, da jih peljejo na prisilno delo v Nemčijo.Cigani so morali prepevati:Pavelič, naj živi tvoja roka, ki ubija srbskega razbojnika. Cigani so morali tudi klicati Paveliču in NDH...Vsak dan je raslo število novih deportirancev. V Uštici sploh ni bilo več mesta. Množično klanje se je preselilo vmalo bosansko vas Gradino, poleg Save... Šrtve so prevažali tudi z vlačilci...Po dve Ciganki sta se vkrcali na vlačilec... Odvažali so tudi otroke... »D« skupina je že skopala grobnice različnih dimenzij. Največje grobnice so dolge 70 metrov, široke 4-6 metrov, globoke 2-3 metra. Privedli so Cigane, ki so bili določeni za poboj, na razdaljo 20 metrov od grobnic, nato so jih ustaši 77 pretepali z macolami in klali. Ustaši so se s teh pobojev in klanja vračali okrvavljeni, krvavih rok, s krvjo prepojenimi oblačili. Število pobitih Ciganov se giblje med 80-100.000... Množice Ciganov pred KT Jasenovac so nenehno menjale nove pošiljke deportiranih Ciganov. Izginili so čergarji, lasuljarji, glasbeniki in malo bolj premožni sremski Cigani... Resnično, Jasenovac je postal grobnica ciganskega naroda v NDH...« Ob koncu žalostne tragedije za Cigane/Rome, ki so jih pobili v obdobju ustaškega režima NDH, sledi del velikanskega spiska pobitih, zaklanih in ustreljenih v KT Jasenovac, ki je za Cigane/Rome, najstrašnejše obdobje ciganske prisotnosti na evropskih tleh. Spisek je prispeval Haris Tahirovic, predsednik RIC Anglunipe Ljubljana. Spisek je v izvorni obliki, kot je bil posredovan avtorju na digitalnem mediju: Prezime: Ime: AHMETOVIC CEBA Način smrti: Mjesto stradanja: Ime oca: Roden/a: Opcina rodenja: OSMAN 1905 TEŠANJ UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC Mjesto Narodnost: rodenja: TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIC BISERA Način smrti: Mjesto stradanja: HAŠIM 1902 TEŠANJ UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIC PLANA Način smrti: Mjesto stradanja: OSMAN 1913 TEŠANJ UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: 78 AHMETOVIC BECO Način smrti: Mjesto stradanja: ALIJA UBIJEN U LOGORU Logor: 1910 TEŠANJ Stradao/la: OD USTAŠA JASENOVAC TEŠANJ ROM God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIC MELVA Način smrti: Mjesto stradanja: RAMO 1912 TEŠANJ UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIC ŠECIRA ALIJA 1917 TEŠANJ Način smrti: UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA Mjesto stradanja: U LOGORU Logor: JASENOVAC TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: OSMAN UBIJEN U LOGORU Logor: 1916 TEŠANJ Prezime: Ime: AHMETOVIČ BISERA Način smrti: Mjesto stradanja: Ime oca: Roden/a: Opcina rodenja: MEHO 1918 TEŠANJ UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC rodenja: TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIČ KADA Način smrti: Mjesto stradanja: OMER 1882 TEŠANJ UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC TEŠANJ ROMKINJA God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIČ HIDAN Način smrti: Mjesto stradanja: HASO UBIJEN U LOGORU Logor: 1872 TEŠANJ Stradao/la: OD USTAŠA JASENOVAC TEŠANJ ROM God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIČ HASIM Način smrti: Mjesto stradanja: ALIJA UBIJEN U LOGORU Logor: 1897 TEŠANJ Stradao/la: OD USTAŠA JASENOVAC TEŠANJ ROM God. smrti: 1942 Stratište: 79 AHMETOVIČ OSMAN Način smrti: Mjesto stradanja: OSMAN UBIJEN U LOGORU Logor: 1915 TEŠANJ Stradao/la: OD USTAŠA JASENOVAC TEŠANJ ROM God. smrti: 1942 Stratište: AHMETOVIČ &BJ£ Način smrti: Mjesto stradanja: OSMAN UBIJEN U LOGORU Logor: 1918 TEŠANJ Stradao/la: OD USTAŠA JASENOVAC TEŠANJ ROM God. smrti: 1942 Stratište: OSMAN UBIJEN U LOGORU Logor: 1890 TEŠANJ Prezime: Ime: BRAJKOVIC SEJA Način smrti: Mjesto stradanja: Ime oca: Roden/a: OOae^nja»: Mjesto rodenja: PAVO 1919 DUGA RESA KORANSKI BREG UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: U LOGORU Logor: JASENOVAC Stratište: Narodnost: ROMKINJA 1942 BRAJKOVIC MARKO PAVO 1925 DUGA RESA KORANSKI BREG ROM Način smrti: UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Mjesto stradanja: U LOGORU Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJKOVIC LJUBA Način smrti: Mjesto stradanja: PAVO 1924 DUGA RESA KORANSKI BREG UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: U LOGORU Logor: JASENOVAC Stratište: ROMKINJA 1942 80 BRAJKOVIC BRANKO ILIJA Način smrti: UBIJEN Mjesto stradanja: 1910 KOSTAJNICA PREVRŠAC HRVAT Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1945 U LOGORU Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJKOVIC IVAN Način smrti: Mjesto stradanja: PAVO 1933 DUGA RESA KORANSKI BREG ROM UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 U LOGORU Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDOVIC VLADO JANKO 1934 KARLOVAC KARLOVAC ROM Način smrti: UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Mjesto stradanja: U LOGORU Logor: JASENOVAC Stratište: Prezime: BRAJDIČ Ime: GRGA Ime oca: Način smrti: Mjesto stradanja: Roden/a: 1932 rodenja: rodenja: KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ STEFANIJA Način smrti: Mjesto stradanja: GORNJI KUTI 1920 DELNICE Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1945 Logor: JASENOVAC Stratište: HRVATICA BRAJDIČ VILIM Način smrti: Mjesto stradanja: 1890 VRBOVSKO SENJSKO ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ NN-ZENA Način smrti: Mjesto stradanja: 1923 VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 81 BRAJDIČ NN-ZENA Način smrti: Mjesto stradanja: 1926 VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ NN-ZENA Način smrti: Mjesto stradanja: VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: Prezime: BRAJDIC Način smrti: Mjesto stradanja: Ime: Ime oca: JAKICA Roden/a: 1919 Opcina Mjesto rodenja: rodenja: VRBOVSKO SENJSKO ROM Narodnost: Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC TILDA Način smrti: Mjesto stradanja: 1886* VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC PEPA Način smrti: Mjesto stradanja: 1901 VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 82 BRAJDIC MINA Način smrti: Mjesto stradanja: 1910 VRBOVSKO SENJSKO ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC MENČO Način smrti: Mjesto stradanja: 1932 VRBOVSKO SENJSKO ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC MATA Način smrti: Mjesto stradanja: 1925 VRBOVSKO SENJSKO ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 1929 VRBOVSKO SENJSKO ROM Prezime: BRAJDIČ Način smrti: Mjesto stradanja: Ime: Ime oca: DRAGO Roden/a: 1900 rodenja: rodenja: VRBOVSKO SENJSKO ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ DANKO Način smrti: Mjesto stradanja: 1910 VRBOVSKO SENJSKO ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ BALO Način smrti: Mjesto stradanja: 1927 VRBOVSKO SENJSKO ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ JOSIP Način smrti: Mjesto stradanja: 1906 KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 83 BRAJDIČ LJUBA Način smrti: Mjesto stradanja: 1915 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ KATA Način smrti: Mjesto stradanja: 1913 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 1922 KARLOVAC KARLOVAC ROM Prezime: BRAJDIC Način smrti: Mjesto stradanja: Ime: Ime oca: MAGDA Opcina Mjesto rodenja: rodenja: KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Roden/a: 1892 Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: Narodnost: BRAJDIC JANA Način smrti: Mjesto stradanja: 1882 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC JURA Način smrti: Mjesto stradanja: 1936 KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 84 BRAJDIC IVAN Način smrti: Mjesto stradanja: 1932 KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC DRAGICA Način smrti: Mjesto stradanja: 1940 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIC VINČENC Način smrti: Mjesto stradanja: 1883 KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 1911 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Prezime: BRAJDIČ Način smrti: Mjesto stradanja: Ime: Ime oca: JANKO Roden/a: 1928 rodenja: rodenja: KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ DRAGUTIN Način smrti: Mjesto stradanja: 1931 KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ ANKA Način smrti: Mjesto stradanja: 1886 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA* Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ TEREZIJA Način smrti: Mjesto stradanja: 1914 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 85 BRAJDIČ RUZICA Način smrti: Mjesto stradanja: 1929 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: BRAJDIČ JURA Način smrti: Mjesto stradanja: 1892 KARLOVAC KARLOVAC ROM* Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: 1922 KARLOVAC KARLOVAC ROMKINJA BRAJDIC FRANJO Način smrti: Mjesto stradanja: Mjesto rodenja: rodenja: 1922 KARLOVAC KARLOVAC ROM Stradao/la: OD USTAŠA God. smrti: 1942 Logor: JASENOVAC Stratište: Narodnost: Pregled i pretraga poimeničnog popisa žrtava KCL Jasenovac 1941.-1945 86 Prezime: Ime: BEGANOVIC SELIM Način smrti: Mjesto stradanja: BEGANOVIC KADIR Način smrti: Mjesto stradanja: Ime oca: Roden/a: Opcina rodenja: Mjesto rodenja: Narodnost: BOSANSKA GRADIŠKA REDŽO* 1935 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA BOSANSKA REDŽO* 1933 GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: beganoviC fata Način smrti: Mjesto stradanja: . BOSANSKA REDŽO* 1917* GRADIŠKA UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: „..^r, BOSANSKA OMER 1928* GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA MOKRICE ROM* God. smrti: 1944* Stratište: Prezime: Ime: Ime oca: Roden/a: BEGANOVIČ SALKO Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA BEGO* 1941 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ MESUD Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA BEGO* 1939 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ KADA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA BEGO* 1937* GRADIŠKA UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ JEMKA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA BEGO* 1943 GRADIŠKA UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: 87 BEGANOVIČ IBRAHIM Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA BEGO* 1935* UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA* MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ HATIJA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA BEGO* 1943 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ FATA BEGO* 1941 MOKRICE ROMKINJA* Mjesto rodenja: Narodnost: Način smrti: Mjesto stradanja: UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: GRADIŠKA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC SERIFA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA ARIF* 1943 GRADIŠKA UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC AZIZ Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA ARIF* 1941 GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: 88 BEGANOVIC NIZA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA ARIF* 1939 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC SEFKA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA ALIJA 1935 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC MUJO Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA ALIJA 1933 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BOSANSKA ALIJA 1931 GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA Prezime: Ime: Ime oca: Roden/a: BEGANOVIČ MAHMUD Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMO 1936 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA* MOKRICE ROM* God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ KALIJA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMO 1919* UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA* MOKRICE ROMKINJA* God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ Način smrti: Mjesto stradanja: HAMDIJA BOSANSKA AHMO 1933 GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: GRADIŠKA* MOKRICE ROM* God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ SAFET Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA AHMET 1933 BGORSAADNIŠSKKAA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: 89 BEGANOVIČ MIRSADA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1943 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ MINA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1935 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1944 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: Mjesto rodenja: Narodnost: BEGANOVIC KADA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1939 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC JEMKA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1937* UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC IBRO Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA AHMET 1941 BGORSAADNIŠSKKAA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: 90 BEGANOVIC HAJIŠA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1941 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC BAJRO Način smrti: Mjesto stradanja: „LjK.r-T BOSANSKA AHMET 1934 GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOViC RAMIZ Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA AHMO* 1929 ^ ^ GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BOSANSKA AHMET* 1927 GRADIŠKA Prezime: Ime: Ime oca: Roden/a: Mjesto stradanja: U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA Stratište: BEGANOVIČ MUSA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA SULJO 1941 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA MOKRICE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ AHMO Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GIGAN 1910* GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: JASENOVAC DUBRAVE ROM* God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIČ ŠAHIDA Način smrti: Mjesto stradanja: BEGANOVIČ MUHIRA Način smrti: Mjesto stradanja: BEGO* 1942 BOSANSKA GRADIŠKA UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA BOSANSKA GRADIŠKA BEGO* 1938 UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA DUBRAVE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: DUBRAVE ROMKINJA God. smrti: 1944 Stratište: 91 BEGANOVIČ MESUD Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA BEGO* 1944 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA DUBRAVE ROM God. smrti: 1944 Stratište: BOSANSKA BEGO* 1940* ,a4u GRADIŠKA UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA STARA Mjesto rodenja: Narodnost: BEGANOVIC HATA Način smrti: Mjesto stradanja: BOSANSKA GRADIŠKA AHMET 1907* UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA* DUBRAVE Stratište: ROMKINJA* God. smrti: 1944 USKOČKE ŠUME BEGANOVIC Način smrti: Mjesto stradanja: MUHAREM BOSANSKA GRADIŠKA LALO 1931 UBIJEN Stradao/la: OD USTAŠA U LOGORU Logor: STARA GRADIŠKA BOSANSKA ROM* GRADIŠKA God. smrti: 1944 Stratište: BEGANOVIC JEMKA Način smrti: Mjesto stradanja: „ BOSANSKA BEGO 1926 ^ GRADIŠKA UBIJENA Stradao/la: OD USTAŠA STARA U LOGORU Logor: ^ GRADIŠKA BOSANSKA ROMKINJA* GRADIŠKA God. smrti: 1944 Stratište: 92 Povzetek Pričujoča monografija o prihodu Ciganov/Romov v Evropo je večje avtorjevo delo, gradivo zanjo pa je desetletja skrbno zbiral, bodisi preko pogovorov in spominov starejših Sintov, ali preko avtorskih radijskih oddaj, ki so bile javno predvajane od leta 1995, na gorenjskih radijskih postajah ter na nacionalnem radiu ali televiziji. Avtor je redno sodeloval pri pogovorih na omenjeno temo, se udeleževal raznih delavnic in konferenc, s tem pa je poglabljal vedenje o etnični skupnosti, ki ji tudi sam pripada. Za jasnejšo podobo te skupnosti je bilo pomembno tudi vzporedno raziskovanje ostalih nomadskih denominacij oziroma »Pra/Ciganov« od njenega eksila iz Indije in Perzije ter postopnega poseljevanja Malega Egipta, Bližnjega Vzhoda, Anatolije ali Grčije. Ločitev velikih nomadskih skupin se zgodi postopoma in v večih presledkih; takoimenovana severna pot naselitve Evrope je pomembna, kajti predniki tedanjih Ciganov/Giptarjev so se ločili že v Indiji in Perziji, pot pa jih je vodila neodvisno od ostalih nomadskih skupin po severni Afriki v Španijo in Francijo ter naprej proti Balkanu, srednjo, vzhodno, zahodno in severno Evropo proti Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji ali Nizozemski. Nekatere ciganske skupine se prvič v svoji zgodovini srečajo s slovanskimi narodi šele ob poselitvi slovenskega etničnega področja v 18. 93 stoletju. Evropa na ciganski naval ni bila pripravljena, niti ni poznala teh nomadskih indijskih skupin. Sprva jih enačijo s krščanskimi romarji, kasneje s Tatari in Turki, nato pa Sinti sami spregovorijo od kod so prišli in kdo so. Prva raziskovanja nomadskih skupnosti se odvijajo tipajoče, kasneje jih že ločujejo med seboj in Evropejci jih delijo na Cingane/Singane in Giptarje, ker so bili prepričani, da prihajajo iz Malega Egipta. Kasnejše jezikovne raziskave nomadskih plemen v Evropi so nakazale, v katero smer naj vodijo teoretične raziskave njihovega jezika, ki je skozi čas in prostor, vendarle ohranil prvine prakrita s hindi/pandžabi dialektološkimi prvinami, ki so ga govorili bodisi v Indiji v pandžabu in Sindhu, ali kasneje v Perziji ter ga na podlagi interetnične in interlingvistične inkulturacije v Evropi pomešali ter prilagodili novim razmeram. Nomadske skupnosti v Evropi so bile sprva posebnost zase in predmet mnogih ugibanj. Kulturna, sociološka in družbena ureditev teh skupnosti se je v mnogočem razlikovala od tedanjega evropskega pojmovanja nacionalnosti in naroda. Nomadske skupnosti so se v pretežni meri držala svojih nepisanih pravil in zakonov, tudi kast, ki jih v novem okolju niso spreminjali, niti 94 hoteli. Njihova endogamna ureditev skupnosti je v večji meri temeljila še na kastnih pravilih in zakonitostih, ter hipogamiji, ki so jim skozi dolga stoletja pomagala, da so preživeli in se obdržali kot specifična nomadska skupnost. Neprilagoditev razmeram v Evropi so botrovala bodočim preganjanjem vseh indijskih nomadskih skupin. Politične in verske razmere v Evropi so narekovale novo politično strategijo proti indijskim »neprilagojencem« in asocialnim izmečkom«, ki ne spoštujejo nikakršnih zakonov, ki jim je delo tuje, ali pa se ukvarjajo z demonskimi opravili. Politična in verska strategija urejanja ciganskega vprašanja je od dežele do dežele različna; vsem pa je cilj, pokoriti ciganska plemena, zlepa ali zgrda. Pri tem posebej prednačijo krščanske, nemške in avstrijske dežele, ki so tekmovalne in inovativne pri izmišljanju novih in vse bolj krutih prijemov. Preganjanja indijskih nomadskih skupnosti/Ciganov, so v mnogočem podobna lovu na čarovnice in znameniti španski inkviziciji. Cigane se pod krinko krščanstva, nasilno asimilira in »socializira« ter jim odvzame nemirnega duha. Poboji, umori, preganjanja in divjaštva do Ciganov v srednjem veku, najdejo svoje mesto v vseh kazenskih zakonikih tedanje Evrope. Vloge se zamenjajo, zgledni kristjani postanejo lovci na cigansko divjad. Ubiti, pokončati Cigana ni greh, pač pa dolžnost vsakega pravovernega kristjana -v tem sta si vzhodna in zahodna Cerkev enotni. Politični in geografski zemljevidi so se skozi stoletja spreminjali, vendar pa je boj proti Ciganom ostal še naprej enak in temeljit. V 18., 19., in 20. stoletju Cigani doživljajo nova preganjanja in nova kaznovanja. Potujoča ljudstva iščejo pribežališča po Evropi, tisti, ki se socializirajo, so predmet novih obravnav, ostali, ki vztrajajo na nomadskem načinu življenja, so v nevarnosti povsod, saj vladarjeva roka sega vsepovsod. Najhujše obdobje za Cigane/Rome je obdobje nacistične vladavine, ki sega v leto 1925. Pod krinko »kvazi znanstvenega« antropološkega in biogenetskega raziskovanja rase in čistosti krvi, je nomadska skupnost ponovno na tapeti preganjanj in preizkusov. Ker so nomadske rase/Cigani, neproduktivne in same po sebi koruptivne in strupene, se jih mora bodisi spreobrniti, bodisi uničiti v koncentracijskih taboriščih. Ta obdobja so zaevropsek Cigane/ Rome, najtemnejša obdobja njihove zgodovine. Leta dolgo, noč in dan gorijo plinske peči v Auschwitzu, Dachauu, Birkenauu, Treblinki in Jasenovcu ter s tega sveta brišejo manjvredne rase. Vojna in nacizem prizadeneta tudi Cigane/Rome s področij bivše Jugoslavije. Približno 300 Ciganov/Romov je pobitih ali odpeljanih v gestapovske zapore Begunje in zbirališče Št. Vid nad Ljubljano, kjer so čakali nadaljno usodo; nekatere vodijo v koncentracijska taborišča po Evropi, druge izženejo v Jasenovac in v Srbijo, kjer se pridružijo osvobodilnemu gibanju in partizanom. Po podatkih, ki so dostopni tudi na spletnem naslovu spomenika in KT Jasenovac, je bilo usmrčenih preko 16.000 Romov, čeprav zgodovinarji menijo, da jihje bilo več, saj se veliko Romov v tedanjem obdobju NDH sploh ni hotelo izjasniti, da so Cigani. Srbski zgodovinarji so mnenja, da je ta številka višja in sega do 100.000 ubitih Ciganov/Romov. Sodobna etnološka, sociološka in antropološka raziskovanja morajo v teh stoletjih raziskati takoimenovani ciganski prastrah, ki sega tudi v sedanjost. Povojno obdobje je za vse Cigane/Rome v Jugoslaviji težko. Izgubili so vse imetje, njihovi domovi na gorenjskem so porušeni ali požgani; Povojna, komunistična oblast jih je ponovno skušala getoizirati, zato so jih preselili v Kočevski Rog, Banat in Srbijo. Politične razmere tedanjega obdobja niso rožnate, vzporedno se odvijata Informbiro ter rušenje ruskih idolov. Povojna nemška oblast privoli v vojne reparacije, ki so jih prizadejali Židom, Romom in slovanskim narodom, vendar pa dolga desetletja, vse do prve polovice 70-ih, Nemci negirajo pravico do vojnih reparacij Ciganom/Romom. Nemčija se je sklicevala na poročila predvojne in medvojne kriminalistične tajne policije, češ, da so nacisti samo obračunali s ciganskimi kriminalci, g5 zato Cigani niso upravičeni do vojne odškodnine. Nacistični kriminalistični zakon zoper »ciganske kriminalce« je bil ukinjen šele leta 1972. Nemški Rom Romano Rose, aktivist, borec za romske pravice in odvetnik, si je dolga desetletja prizadeval, da bi Nemčija priznala rasno čiščenje, ki se je zgodilo nad Cigani ter obenem priznala vsem Romom in Sintom status etnične manjšine. To mu je uspelo leta 1975. Jugoslavija je pravtako prejela velike vojne reparacije s strani Nemčije, ki pa jo preživeli taboriščniki Cigani/Romi ter njihovi najožji sorodniki, do danes niso videli. Samostojna Slovenija, ki je naslednica vseh pogodb bivše Jugoslavije, tega vprašanja ne želi odpirati, saj bi lahko ogrozila dobre dvostranske odnose z Nemčijo. PRILOGA 2.1 Delitev Ciganov v tri smeri poseljevanja Evrope 96 PRILOGA 3.1 perzijska knjiga stvarjenja sveta: ŠHAH NAMAH 97 Seleukidsko/helenski imperij, 312-63 pr. Kr. - Aleksander Veliki (6) 98 kralj Seleuco I. Nicatore (6a) 99 (od strani 12-22) Ahamenidski imperij za časa Aleksandra Velikega, leta 490 pr. Kr. (6b) R V "'V ""rt ; p inwi^ 'o C d V' o ^ ^ lex UtliBlA^ Seleukidski imperij, Perzija l. 200 pr. Kr. (6c) veneoae laiHV^ Celtic Tribes ^ z/-: - Republic aV^rÜiase". oral Nomads nfäba S Ml I . v-*3r" Ko-kua Hu-chieh - ^ V ^^ www.WorldHistoryMaps.info / Keral^ Grobnica iz časa ahamenidskega cesarstva. Grobnica kralja očeta Dariusa Velikega in njegovega sina Xerxesa, ki je kasneje izgubil vojno z makedonskim kraljem Aleksandrom Velikim. (6d) M.' V ' e-Lj Perzija v času Sasanidov, 6.st. po Kr.(4. cesarska iranska dinastija in 2. perzijsko cesarstvo (226-651) (7) Venedae r (Slavs) Antes ' Baštarnae Alan« . Sarmatlans jjuns Huns - ^ - Alans Sahirs Froto-Magyars ( (Pt •stTO .. «iw-FiT .. MapW igoths Vakatakas v;, -■'"iu--^ Somalis Nilotic Peoples / J Cushite . Peoples t f Bantu ^ Tribes V, 5v Asia, 400 AD Kadamhas Updated: 2-01-2008 Numbered Countries: 1. Salian Franks 2. Ripuarian Franks 3. Bui^imdians 4. Alemmani 5. Chatti 6. Marconunanl 7. Iberia 8. NepaKLiccbsvts) 9. Harapuoctuu 10. Dvaravati u. Gaya Confederacy 12. Tamna 13. Usan-Guk Lambakan jaoche •ct/Cf-TvCtiši fr-i mag. Rinaldo Diricchardi Muzga D lA^n nn^-nrn 'whK^ KwVDaya'p, yi-^^on, lA^n 'TIW'7D, KW'T »And the captivity of this host of the children of Israel, that are among the Canaanites, even unto Zarephath, and the captivity of Jerusalem, that is in Sepharad, shall possess the cities of the South.« (biblični citat za Sefarad/Sefaridski imperij) Saffaridsko cesarstvo( 873 po Kr.) Ghaznavidi (7b): 108 6. Dostopno preko: http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/i974.i05.9 (16.9.2011). 6a. Dostopno preko: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Seleuco_I_Nicatore.JPG 6b. Dostopno preko: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Map_of_the_Achaemenid_Empire.jpg (16.9.2011). 6c. Dostopno preko: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Seleucid-Empire_2oobc.jpg (25.9.2011) 6d. Dostopno preko: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fa/Naghshe_ Rostam_ZPan.jpg (16.9.2011). 7. Dostopno preko: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/80/Asia_400ad.jpg (16.9.2011). 7b. Dostopno preko: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/18/Saffarid_ dynasty_861-1003.png (16.9.2011). The Second of May iScS: The Charge of the Mamluks avtorja Francisco de Goya (8) Imperij Seldžukov 1092, v času Malika Šaha I (9) 109 110 713 - 1300: Islamski vdori v Indijo (Turki in Arabci) pod vodstvom Mohammeda iz Ghora in Mahmuda iz Ghaznija. 8. st. po Kr.: Arabci zavzamejo Sindh in Multan (današnji pakistanski Pandžab) in področje priključi abbasidskemu kalifatu s sedežem v Iraku.Ghaznavidi so sčasom prevzeli perzijsko kulturo in administracijo ter tako tudi zavrgli svoje turške korenine. Muslimanski svet leta 1037 ponovno pretresejo vojne s severovzhoda; perzijski seldžuški imperij napadejo turški Seldžuki ter ustanovijo obširen imperij na Srednjem Vzhodu, ter zgradijo Petkovo mošejo v mestu Isfahan. Sodobni perzijski pesnik in matematik Omar Khayyam spesni pesnitev Rubaiyat ter opiše obdobje Seldžukov (8). V zgodnjem 13. stol. so tako perzijski Seldžuki izgubili oblast nad svojim imperijem in ga prepustili turškim. Leta 1160 po Kr. zahodno indijsko kraljestvo Radžput ponovno osvoji vzhodni Pandžab, istega leta se področje razmeji na Ghaznavide (muslimani) ter na hindu kraljestvo, ki meji med Indijo in Pakistanom. Takšna razmejitev traja še danes (9). 8. Dostopno preko: http://en.wikipedia.org/wiki/Mamluk (19.9.2011). 9.Dostopno preko: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c3/Seljuk_Empire_ locator_map.svg (19.9.2011). Mameluški imperij 111 Sultanat Delhi je leta 1206 ustanovil osvobojeni turški suženj, kasneje vojaški poveljnik Aybak. Po smrti sultana Mohameda, Aybak zasede še Afganistan, Pandžab in južno Indijo. Prestolnico iz Ghaznija prenese v Lahore, nato pa v Delhi. Ta imperij se je imenoval suženjska dinastija oziroma Mameluk. Vladal je od leta 1210-1290. Vendar pa je Iran/Perzija skozi obdobja islamizacije in arabizacije ostal nekaj posebnega. Kjerkoli in kamorkoli so Arabci širili islam in svoj vpliv, jim to v Iranu ni uspelo. Iran je bil versko osvojen, kar pa ne velja za kulturo in jezik. Arabsko - turški vpliv je tod naletel na močnega nasprotnika, ne toliko v vojaškem smislu, pač pa v smislu integracije in asimilacije. Kulturni vpliv Irana ni bil nikoli osvojen, kajti vsi arabsko-turški vladarji so se v perzijski svet preprosto stopili (10). io. Lewis Bernard, 2001. «Iran in history« Dostopno preko: http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis. html (25. 09. 2010). 112 Slika iluzorno prikazuje, kakšne kazni doletijo Cigane. Kaznovanje Ciganov v 15. stoletju v nemških deželah. ARHIV: Landesmuseum Graz (Priloga 6.1) 113 114 Pandžab pred obdobjem islamizacije v 6. Stoletju (n) Numbered 1, s3- CwTnrrfil (L i^iH^ Countrtc»! ai. VfynHrh aauCcd^ddin asrI'MKh 3J- IhcriAiKcinun} IbcriiiiCrmkKn) 7. mj-wyiJnx^Owciiit BanJ^-an ft. Rncrnf ±8. Jajrucla 4- RWUmei X^Kukaiwi l«. IVjiyvlitU 3 O. Utt^SA II, 3J. L*» 3300 - 1500 pr. Kr. - harapanska civilizacija 1500 - 1000 pr. Kr. - zgodnje arijsko obdobje; Rigvedsko in Vedsko 1000 - 500 pr. Kr. - srednje in pozno Vedsko obdobje 599 pr. Kr. - rojstvo Mahavire 567 - 487 pr. Kr. - obdobje Gautame Budhe 550 pr. Kr. - 600 po Kr. - prevlada budistična religija 550 - 515 pr. Kr.- Akhemenidi prodrejo na zahodno stran reke Indhus; (12) Imperij Hahamanešiyan, (550-330 pr. Kr.) je med prvimi perzijskimi kraljestvi, ki je vladalo znatnemu delu Velikega Irana in tako nasledilo staro - iransko medejsko kraljestvo. S svojimi 7.5 km2 površine, je tako postal največji imperij starega sveta (glej zemljevid) z zelo uspešnim modelom centralizirane državne administracije (13). Kasneje ga je osvojil perzijski kralj Kir Veliki, ki je poznan iz starozavezne zgodovine. Njegov predhodnik, kralj Nebukadnezar je odpeljal Izraelce v babilonsko suženjstvo (2 Krn 36, 17-21), kralj Kir uradno razglasi amnestijo in abolicijo Judov, sledila je njihova vrnitev v Jeruzalem. Starozaveznijudovski kronist Ezra (2 Krn 36, 22; Ezr 1;2) daje točen podatek Judov, ki so se iz babilonskega suženjstva lahko vrnili v obljubljeno deželo: skoraj 50.000 zasužnjenih Izraelcev, od tega 973 duhovnikov, 74 levitov 300 pevcev 392 tempeljskih služiteljev ter 139 tempeljskih vratarjev (Ezr 1;2). Kir je tako osvojil Afganistan, Pakistan, dele Srednje Azije, Male Azije, Tracije, velik del obalnega področja Črnega morja, Saudovo Arabijo, Jordanijo, Palestino, Libanon, Sirijo ter vitalne predele starega Egipta in Zahodno Libijo. Poleg judovskega kronološkega zapisa v Thori, so za naše primerjanje premikov starodavnih plemen, pomembno tudi Herodotova poročila o grško-perzijskih vojnah (Lewis, 1998), ki jih je sistematično in zgodovinsko natančno opisoval v letih 490-478 pr. Kr. Vzporedna historiografija, je pomembna zato, ker nam jasno daje slutiti, da se je zemljevid kraljestev do arabskih Ghaznavidov v 10./11. stoletju po Kristusu popolnoma premešal. Če sledimo judovskim kronistom, lahko kasnejši »praciganski« eksil v Pandžabu in Sindhu razumemo kot geopolitično stvarnost, ki je zemljevid starega sveta še bolj spremenil z vdorom islama v Indijo, ki mu je bil samo mimogredoč vojaški poseg. 115 Upoštevati moramo dejstvo, da je bilo to obdobje nemirno skoraj 800 let in da se je podoba človeštva popolnoma spremenila kakor tudi zavedanje etnične in rodovne pripadnosti (Lewis, 1998). Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da so izgnana ljudstva starodavne Indije domovino zapuščala istočasno in hkrati ter na isto mesto, še posebej, če Ezrovo kronološko poročilo vzamemo znanstveno vzdržno, ko govori o 50.000 Judih, ki se lahko vrnejo iz eksila. Toda Judje so imeli vizijo naroda, Izraelovega ter izvoljenega od Boga Jahveja; pri "Praciganih" ne moremo povsem trditi, da je šlo za takšno povezanost in unificiranost, razen pri današnjih Sintih, ki jih je skozi vso zgodovino eksila vodila rodovna, kastna, jezikovna in verska pripadnost. Kljub tej viziji, ne moremo empirično potrditi, da vračanje izvoljenega ljudstva morda le ni potekalo več desetletij, da se je del Judov ustalil v kraljestvih, (tako kot »Pracigani«) kjer so se ustavljali. 11; 12. Lewis Bernard, 1998. 'Iran history'. V: Loyola University New Orleans.The student Journal. Dostopno preko: http://www.loyno.edu/history/journal/1998-9/Pipes.htm (12.09.2010). 13. Ikram S.M., 1989. »The True Origin of Roma and Sinti« V: History of Muslim Civilisation in India and Pakistan. Lahore:Star Books. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. Osnovna izdaja (8.izd.) Ljubljana: Svetopisemska družba. Prav tako je skoraj strateško in vojaško nemogoče, da bi tako velikanska množica ljudi ne vzbujala strahu, če že ne vojaških posegov okoliških kraljev (Ezr 2; 1-70), saj so bili vladarji v nenehnem strahu, da izgubijo oblast. Naše hipotetično razmišljanje lahko prenesemo na kasnejše obdobje in kraljestva, od Sassanidov do turških in hindujskih Seldžukov ter Ghaznavidov: Pandžab, Sindh (Ikhram, 1989). Priloga 10.1: »Mi Sinti smo v plinskih pečeh v Auschwitzu«. Preživeli sintski taboriščnik Karl Stojka.Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma 116 wifi IV m Lewis Bernard, 1998. 'Iran history'. V: Loyola University New Orleans,.The student Journal. Dostopno preko: http:// www.loyno.edu/history/iournal/1998-9/Pipes.htm (12.09.2010) Sveto pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. Osnovna izdaja (8.izd.) Ljubljana: Svetopisemska družba. IkramS.M.,1989.»rherrueOrigin ofRomaandSinti«V: HistoryofMuslimCivilisation inIndiaandPakistan.Lahore:StarBooks. Priloga 10.1: Ciganski otroci so bili »poskusni zajčki« Mengelejevih medicinskih poskusov Priloga 10.1: Bunker pred gestapovskimi zapori v Begunjah; ARHIV: Muzeji Radovljica 117 Priloga 10.1: Bunker pred gestapovskimi zapori v Begunjah; ARHIV: Muzeji 118 Radovljica r s r Priloga 10.1: Begunjski gestapovski zapori; Arhiv - Muzeji Radovljica 119 Priloga 10.1: Bunker pred gestapovskimi zapori v Begunjah; ARHIV: Muzeji Radovljica 120 M tSl Priloga10.1: Medvojni gestapovski zapori v Begunjah. ARHIV: Muzeji Radovljica 121 Priloga 11.1: Ustaši in NDH. Arhiv: Dokumentations- und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg 122 • ! ■"3 ei: > Priloga 11.1: Ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac. Arhiv: Dokumentations- und Kultui^entrum Deutschei^Sin^un^oma, Heilderberg ssss RADNA SLUŽBA ^ A^RIRNl JLO GO R BR . " ■■>:•: 123 124 Priloga 11.1: Ukaz ustaških oblasti o zasegu 400 Ciganov. Cigane morajo zaseči in jih privesti v Jasenovac, da le-ti ne bi stopili v partizane. Arhiv: Deutscher Dokumentationszentrum Sinti und Roma, Heilderberg MEIAVIStfA ORtAVA HBVAISKA ^„o. MIHISTARSTVO HRVATSKOG DOMOBRAHSTVA Otc», bn« 'm "C II STOttH - ODIJIK Ii ttftV BRZOJAVKA Predata: i.y ^od- 11 sali D. K. P. ■•■ji. pod br. /5 Pritoljirna u Odsjeku la Sifru: j^od. II - Jüifi imI D. K. P- Z a s r r b pod br. sadkzaj deSifrata MlSlSTAKSTVt HRV^TSILOC O 0 MI) B Ii * N S T VA C i, A Y ;; I 3 T o 2 E H 12.15 Redaratvo zmSTU ima o<^r«ttitl oko 400 »18«»» " JAaSNOVAC.jer p-ieti opasnoat da se pi-tkljuSo poUmJenicloa. Zs. prikapljanje Cigana potrebno 2{X) dotiobuBisa, ko je je iaogu4(i udü-editi- jedilo od obuäavatoljakoü osablja ooraiKe puSovnije ill laornariSKos sklopa., U saiislu s 66 i toike W starka treča sluSIWTOika- —no oaiukus II DOWBiLvKSKI 3B0S OpatVx defifrera: / Deiifriran i origtnnt uniWo: f Deüfrat primio: QEJiii, Kntikn -i Vrtemc H.idii!« " Priloga 11.1: Ustaški frančiškanski duhovnik fra. Miroslav Filipovič je kot poveljnik koncentracijskega taborišča Jasenovac, lastnoročno ubijal Cigane. Dokumentations- und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. 1 125 Ostale priloge Pot indijskih nomadov (Pracigani, Cigani) v Evropo 126 Priloga 6.1: Konrad Justinger - Cigani/Haethen v Bernu in Zürichu 286 morder, nu tund es die so sich schribent fürsten. Daz ist der cristanheit ein böser trost; die morder und ander boss lüte strafen Sölten, die sint selber morder. Es wurden ouch etlich lierren gefangen, die bi dem hertzogen von burgunne warent, iiemlich graf hans von friburg, herre ze nüwenburg, burger ze 5 berne, der mit grossem gute kum erlöset wart, der herre von sant georyen und ander. 1419. 463. Ton den getouften beiden. In dem vorgenanten jare kamen gen basel, gen Zürich, gen berne, gen solottorn wol zweyhundert getoufter beiden; warent 10 von egyptenlant, ungeschaffen, swartz, eilend lüte mit wiben und kinden, und lagen vor den Stetten uf dem velde, untz daz si lürbaz kamen, won si bi den lüten unlidenlich warent von stelens wegen, won si stalen waz inen werden mocht. Sy hatten under inen hertzogen und grafen,, die warent etzwaz erzüget mit guten 15 silbern gürtel und warent ze ross. Die andern warent arm ungeraten lüte und wandloten von einem lande in daz ander und hatten dez römschen künges gleitzbriefe bi inen. 464. Daz geister bredier ordens gen bern kamen. 1419. In dem vorgenanten jare do man zalt MCCCCXIX jar, zeao Aug. usgendem ougsten, kamen gen bern etlich münch predier ordens und viengen an in irem closter den orden und regel ze halten und kein fleisch essen und beslussen die port, und getorst kein frowe gan in den kore noch in daz kloster. Und beschach daz von der von berne bette wegen, won die stat vormals vil kumers 25 mit den münchen da hatte; si verzarten dem kloster sin gute, und wie dick man inen beholfen waz, daz verfleug alles nüt noch lang. Also kamen predier dar von nürenberg geister und anders-wa bar. 127 3. T.: es wurden ouch die gevangen. 8. Der Abschnitt 463 fehlt in T. ■22. T.-. in dem closter ze den predigern. 24. T.: noch in dem crützgang. 25. T.: so si an die oberen im orden getan hatten. 28. 2'.: von nür., die da meinend den orden ze halten u. gott ernstlich ze dienen. Cigani pridejo v Švico (imenovali so jih »črni Haethen) Arhiv: Bernski kantonalni arhiv, poslano avtoriu do elektronski pošti. M. ^v^ ra^FfW wiJ ««w-ä" w "ftPtMt« 128 Priloga 2.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Johov »UNIVERSALLEXICON«. Med drugim najdemo tudi zapis o Ciganu. B_undes Rp Archiv. ^i^atret^ J ^agajirerr Bii^eitn-efr ^ttt, oter ^ft^^rJ^. ein utti^ ftbro-elfftnueiff un^y juifl.mjTi*-n fljrJoufffnetf ^tiift^ thal^ Ba^ fiefr faft in EM"« Sf^ fdE^Etc^en utrl» raictk ^tnn t^l^eiETe-m ^uflee tttnrn r^o-n dn^cfä^ntrt ^abmiP^^ ^tf^^flri^. G^^fs v «te^^^rr, Cy- «inerCcp fsnC. ■esrlbfl DQö^^SBtari (JJ^TA tvo-mii: pe f&n brti^tTnECifr:^ 'teriji rc&eCnec: mii atiiKtn^rinetŽeip- iu Jfpr^ ■roenn nie at n?faa«TDDTti*rr ^ ifm> tratf t m O cjtecZc^nnniTJetT tti-ir&- (^ir b^rfltn-d-m^^T^ ttr» fliyer Ufic (njBsi^itn t Cc-rten ^ii^^j-jvfl/; uarnphmEict txber ^sypti^Vj, tfl ^cnct aus &fm j#nrfprDlje-ts tf^ ; 3itl?«m ünfTt*n. inubförter^nffcrnit. Eö^rt^-tJibin*" Eeertrt cjfiia« «BIS (>tT^ u nti fulf fo txiif ^iafl^Oj ol^ ^ic-Tjt* rofiltiifetf'^otcf Etenen t&n finera Ortjüitj atrtxcn Cer& ^cirttjfst-^fib^ Epärt. nxk&etf tiflCiircfr ticid& mt^ii tnüt&e Iscfldtinf tomti cit Fem, tji^-g äHr-rtt tfn ^üE>mfn tm PonlJn^t J.ia^f«rn g^A'-^sn rto<£y Si^fuon i t^efaHTit TOertJtrt ftnO. .^enuntr^"^'" CEBa^ Ccn UrfpcuTtil ter ^PtTifFt, 1;^'= I rüt-cff f}at ntcin ft^t ivir ^iic n-et® ned&t tsrrsfrjip air*i:- im ^ + t-* Priloga 6.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Licitacija in prodaja romunskih Ciganov, v samostanu sv. Elija, ki se je odvijala še v 19. stoletju. 130 Priloga 6.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Srednjeveške kazni za Cigane, ki se nahajajo v nemških deželah. Arhiv: Landesmuseum Graz ; ^«/tgreiföiifti^ ■ ^tš mi ^tn vag^pffi Qf^plj^ ^aoaf' «M'Wihp / ^nn * wf V riTMc^ «fBf EnfB/ mitstt* afl Ö« H 104" / ^jMm ben ^dfy^s^sM Wqjffl^fcr SJuttr^ Slflcaftr i ant m C^iii^^'Wlt jeftjfl^fiti wtip l^tn JE« ^aoflK?/ ^ru^inr ■41 Fijrr^ «ftfdft«» f!i ■ In 1 £ ^mMA-iv C^ k irl;i|ln*. mM\HMi {«"^d^Tk piiTiFi* I. ^ iČEtitijere aJLful . .«uitetiDflü ^ IÜ fätfit^jn,., rtii^iMHi ■ if^tJ^. J'//^ ' 1 131 132 Priloga 6.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - leta 1726 sojenje nemškim Sintom/ Ciganom, imenovani kot »Zigeunerbande«. Arhiv: Landesmuseum Graz._ Priloga 6.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - »Cigan, grobar čiste nemške rase«. Po »Anschlußu« Avstrije k nemškemu Reichu, pričetek rasnega čiščenja tudi v Avstriji. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. : t I '■ i* ü n I : T Ii'- Z' u n * r li 1 . I ^ - i Ii : ; iVi i * ^ i S . .i: i. X jvj pr ommmmBi jE tSr&^EH^ ^iLU EE: E .HV ^fe ügeune^ S'^GI' n- l-JiTi- HT - '1 ■ I V. ü & ü t T 1 3 n 133 Priloga 10.1: Nacizem in evropski Cigani - geto za Cigane, Cigani so tujek, Cigani so nevarnost za čisto nemško raso^Göbbelsov dekret. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscherSinti und Roma, Heiiderberg. 134 Priloga 10..1: Preganjanja Ciganov v Evropi - nacisti pozivajo k delovni obveznosti tudi Cigane. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg._ 2nigenicinc ^ccrcömittcilunjen C>CKi<< lictbtr Dom Oberkomitionbo öcs gccres u ic: TJL Jtiiilnitnaiini im »iit^iillcl im» üu(jt|j!ltiicn Ck f. P. rmSrn niu et vincl I m* n r- JJ III MatrüL Sfilii—HBfifi: 7,11.71.1. mtl. &tiri(l[iitiiiH iin( JhTlf; Bt------Serliitti;. Snidj MtBndim. -eirliitSS^r.^ Cfrlin, öen 21.Se£iruiir 153, i£nfla1Tungltii£ttn aiie tcm aftifen lüefvötcnft. OuiMlIic^ungtrdidn-4 V '■n f : I» -Hr V O ^ - 135 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - nacisti pozivajo k delovni obveznosti tudi za Cigane. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg._______________________ 136 ■Jlst ^ f äc6. Hin : „ . )fl ^ 91« als-aijUitr. KipHflnerMrTmp! ^rbeitdburii r - t WIM «rt^mn I lir .— ihm "TT,, V ■Ä-Sl Min 0 ist --' S- 1 ■ •M*r •1»' Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - nacisti pozivajo k delovni obveznosti tudi Cigane. Nemška družina Trollmann: romskemu boksarju Johannu Trollmannu nacisti niso več dovolili nastopati, ker je bil Cigan. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. 137 138 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nemška ciganska glasbena skupina Eckstein in Köhler leta 1860. Njihovi potomci so bili žrtve v koncentracijskih taboriščih. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Romska glasbena skupina Schneeberger iz začetka 1930. Kasneje so nekateri umrli v koncentracijskem taborišču Birkenau. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. 139 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nacistična odredba, kje lahko nakupujejo Cigani. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 7 Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterportei Kr*tll«itvng Mindan i. Wsilfi Erei s^e B chif t a f Aa dlB roliie1ve T»e1tune L n S e n Itva rwvw 140 SaltBjiJitllcb simi im itfidtsatiet i^iJidifc i.Zt. tioci- 95 SljjeujieT Vflwierliol-t imnie aoitajia der HnusfrCTie.i ieacr.werije jairtlter ganUixt, ilnaa die aigeuner Bich untar deutsciien Volk^Ksioasen sna*eilen, un Osnliee, Äolonial-VDTsn -Jjiti eiiisaitiiifEn, IcUrifitc dieaun iiiEta™!, der weit^rhlü einer deMtssiiec Frau nicht Eu^enutel wgrüen Jcaflij . zu tgjgitlKar.. tlt^e ich, fceati.nate ^irik^iuf s-islten lili ieschüfte iiir ili« ^icewieir resliuie^en. icü darjf dai-auf hinweiSäü, if as In flnderoi Et^tsn terpltt einfl derarili^B BegeiunL^ ftrfolgt Ist. Di.? '.urtsca-rTsenirr't iin2elia:idel, ilTeiei-r'-ppe --itsileji, htt siili BefTnjjsn ULI der vorgesshlagausn ne^elunc elüveretanäen «tkiÜTt. rfis fflstiieetellt weriiau koiuite, h-.ton liie Zltfii^iier oiBlü.Tß ihre Jilnjiüufs in folirendcii Sesshüftco cel.-tifft: 1.) iJlTl l-Udwif, -indon, irifdci? 2.) frnu Srintr.nn.i, :iinJan, . 3.) Otto i.ilndeii, winlfsti-. 4.) H. "(Ti^^flim, -Inden, KÖnlSttr. ;j!ff.?rt, ::iii[len, üinnjunntr. (salt '-'i ^"chr wecnn . Llnberufuii^ d*s iju-.iLers eeBchloafienJ, ■.llarwieEjend irttTde in ile=i toschift , iLidnlestr. «in^eicaiift. leij liitiB, lir nHch Jrvfwig Ihre Vorecliir.fre unterürai-tsri. te.l Ritler: afiüsrer Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nacistična odredba o prepovedi mešanih porok. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Btriia, *ft i. JUeiwt i^-n nrd «tattHtbvR XrisinrLtbitllBng^n dtr !Hc)t»ni«).t«pel3iCl itj^d dti fetrlJ^t feiwrtot fiir >cr?*lla|f. II» Anla^« lifaprtrnd« tsU AVArai»]i ilnvi ; trJfiMi.'Ari itiolitpUilatvrfl a»» Inntm TO» • b«tr. tqd rijftiuHnlxcl^UifBii auf (^rutj' dii ( t a*« l.JUifi-Vt- Ich teMslEx-i ämi dlM*T Jtf'lB» war rar diu Pitnetwtewiefl twctl^ 19t -aai nitliX wSffantlUit »Brlen Aarf. Sm «afnjcndtci StutA^Bbaterci w.A BBiutie«^ l«t flk*T iU ULfr«4« 1caiiagnd«R ?efaen»a Outacbtcri ub«r slnordniLig TDrUndtn einA. la Swilf*]:irV]cA entgalKl-d*t 4«* - Sfrtabixui r»I.e vtx i^kinptaie «Ii Elg«wi»ruoii4fi*a« -. la ilbrij«n «erd«n In ^e» 10»«t tifit AiieaIU cU^uMfl-jcä« ttr»7im i.es tx* 4« STfa«amifaert iiuKtii^lcta ETIBUWI-S ItarcauaUrtftBii a«r TSMfntlBlc^lsctMB ftiL-t-H^tm ..l>triui4t« d't 1 SoraiH^hrift itt u dl.a »laUnais* Erlalna] T Ha 1 t&i^*«^«^ («fl InnfTn J4_213/1£ ftcTSS. \ 11« iiB4 ihr« AJfelcht'latliCffdnt den nalcli*atktttL-J.t*r ID ddr fe*«tBaiK, 11« KcrfflA A«lch«#taltlulicr ia. «Im Un s»m |t*l.«li«itattb«ltc>r ia ftptolchtlich^ An di« Betrirr'J 'cn ElKsaiL-iöfSlIcbllnjurl Aitf crLuttt 4 e -itr iMtcr. jtwjrahrungsT^rertBiirn iiia Slc.ti4r.iiti59ie1s. tii» Ifl Zlgfuncrrrig« se-SAasttun eatliolno ltTfthtiJ,ri*an huVaa e*f«lct, das ^liSsuntrW-j^ äl-; Ei»infrticlfuHff llirt« in bo"» Ita^B ftführdct« Ig^ 'b^ätiBC'? l^'r^ kdiuTli« - J:« «Lf Cpäni Aflfl J G dir tratan A-JsfUÄmnstfiirerdniii.« eufli almftsUwt»-gmte aln« U*<3niir* «hirfia Prüftm* eu i^nt^r^letisji sIrI, Iwi fllnvB «inT boli« VsrlobtoB !ln«H>«J--acli8r BlutsijiSöJJ-s* ««-t^iimUl efter bsg^JHlc-t 7»neut»c nrt, W* ?Wii:liTifl flea Tgftrauli-cfcec ftumä-«flaciiK T« Jmiisr IW - l » Va7lla C 2, W»Tt*t*it»T l^rltt Auakoift vlnsuhelan. lUaavT ErtiS Jat aui fur «tti Wfl.ij'^sDriocü >* to ujdiijishatiaea " iz '.Cüutrr » e yapTifilwt «II d BD atrrn l*.-idTat In jvofeiiitSore * ViltS-lcrf Uj das Htrrn QlwrWiJKTiKlfrttr > in Socüslt- * »la OrtiSQl-ieflfaB&cflc 1 E.I : 142 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nacistično preverjanje rasne čistosti pri romski populaciji. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nacistično preverjanje rasne čistosti. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma. Heiiderberg. 143 144 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nemški Cigani pokopavajo pobite Cigane. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Sintov v Evropi - Sintskega dečka je prijela nacistična SS policija. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. 145 146 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Nemci pobijajo Cigane v Srbiji, leta 1943. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Vsi Cigani, ki so služili v Wehrmachtu, morajo biti izključeni. Kasneje so jih Nemci pobili. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg._ parteJ-kaniLel muenchen, den 50.9,1941 15,50 uhr nr. 10 501 pg, relscnauer an relchsantslclter t 1 0 s s L e r, relcnspropäganflaciLeltung berLln. .....rn ■ ^ tstriffl: zlgeurer bei der wQhrr.acht, Ihr fernsciirelben nr. Ijj», vom 26.9.41, , .faoLU, in Oenen festgestellt das; ;lgeuner und Ilgeuner- mlschllnge noch In der wehrnacht stehen, norden der Partei-kanilei auf crund clnar Infornatlon lautena nltcetclLt und von hieraus uober pg, pajs« oen okw gemeldet, ich prucfe nach, ob die von ihnen genannten faelLe bereits vorliegen und werde sie entsprechend behandeln. hell hitter.' l.a. nez. relschauar durchgegeben: tilnrlctis + 147 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - Cigani v koncentracijskem taborišču Auschwitz - Birkenau. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 148 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - dnevno delovno poročilo o delu Ciganov v koncentracijskem taborišču Auschwitz - Birkenau. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscherSinti und Roma, Heilderberg. Tagesbericht Nr. ^ /,„ / .■" .................. von : ■ ...'.■' ' ' " - ..2t,m,: - . ■ ■ ............. den..... ................ ............ ^ ......... Hotel ^ Zu erreichen bis ................................................... Bktt * / Ü >/ t,tt 7 Hrrlfyy-tf' -. in ^U-U'- ß.....^ ■ -y^r 149 150 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov v Evropi - dnevno delovno poročilo o delu Ciganov v koncentracijskem taborišču Auschwitz - Birkenau. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Arbeitsbericht 1 /t>4U Polier: er Leute: Arbeitszeit: Vorm. von bis . ......Uhr Nachm. , Nadits bii ■bis im Csmerv WeHer Spnn^. bewötkf Regen Schnie Tempera+ur Max.: Min, : Bauuber^aöiung Bssondar« Bemerkungen: ■-■ '' Zetnfrn 1-Fad^arbe iter "" ...... Sfund^n fSacH 'Art), Inden -n . / Ärb.lii/ X/ : e i t e n ; (siehe Tagelohnielle^ Nr, ) Priloga 10.1: Preganjanja Ciganovv Evropi - Nacistične odredbe, kaj se mora popisati pri Ciganih, preden in ob deportaciji v koncentracijska taborišča. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. ! A b c ^ h r pr'- . r Ui-liitie trlDlrjlpolir-.ffl HEnnover, dt:i 19. lo. n-'-i^l^oll^ei-LcltslcLla r — So cKr ich-teruj teile Sfi^rt nogh hgnta t 1= E. K B g r f o r ti . I ZlsBUaererfBBHuag. J>cr ßJSSoCIlläDt.Pol. bot die Bo^ortl^e ErroBoung a U-er ri^eotier snceoi-dtiot. Za dleesn hflben die OrtBpollielboharöcn aad älo OBQilarEierio JToigendo Masonotinen sofort eln=Blelteni a) ALlett in itirea Bsralnh beriadlAchen Zleeaaeni und ZlseimcriilflctiLitifioe lit dio Auflag o ca erteilen, ihren I5I Bo(ui3itc oder liizea jetslsetx Aufentbalt h±m mat waltea-eo niobt EU TcrLiDBezL, «IdrIgenfSllfl uin nit fler poliEslllotien TorbaoipuiS&tiaft Ui>d der ObcnsiBBOs in «la XoaZQutirBtiouf-iBgux fu reob«fleD bkbari. Ton dea Zigeiisarn nrwi Elgeansr— laiaotiliOEcn sind dta ia Hüter bflAse£nat«n. TcrpfllcbttLog»-sotialB« jla doppaLtox AiulvtieaDg rutt eni«li2-«iben Jta Lesa an. Ein stUok d« SohalUD bitt« loh nir onTorzaslloti sa abaz-— s öDüJ on . Werden Zlgeonor naot dlesar Jlnflage bngetroffan, die üiren WohjiBitz TtrlBaoon tiaban, so olBd etc featnunelmea and fler KriulnH IpoLlaelotelle but Obcrfahriicg In «In Eonien-tra tloaalagex nn tinrUbran. bj An don Falindnagatagca i 25., 26. aad 27- Oktobecr 19J9 Bind die Zlseuner and Z Ige uner eis o h ling a xu errasQen und Sellien, file erfassteei PeraoncD elnaobLlesaliott 3cr Eiinder slod XlfitenaMsalg oaob folgendem l^iujter eel U£*lj3en I l-JLTd. nr. 2. JEaoo / (stTf- ZlgaiinerOBDe) 5.) Tomooe 4.) Ocbcn-tsdatui 5.) OebLu-tBOrt 6.) derzeitiger Wohn— oder AiifenthaItoctrt mit Stransans ngobe ustij 7.) StaatBaocobörtekelt O.J BenerlciinseQ, 152 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi - Deportacija nizozemskih Ciganov v koncentracijska taborišča, 1940. Arhiv: Bundesarchiv; R165, slika -244/E, dne 22.maja 1940. _ / m- % r \ Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi - Deportacija nizozemskih potujočih v koncentracijska taborišča, 1940. Arhiv: Bundesarchiv; Slika 1461989-110-29. Posneto v letih 1937/1938. 153 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi - Nemško-švicarska meja leta 1937. Tajna služba SS legitimira nemško Ciganko. Bundesarchiv, slika 146-1990-104-16A. Posneto v decembru 1937. 154 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi - Deportacija nizozemskih potujočih Ciganov v koncentracijska taborišča, 1940. Arhiv: Bundesarchiv; Slika 146-1997-019-27A, posneto 27. decembra 1937. 155 Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi -Nemškega Cigana/Roma najdejo ameriški vojaki leta 1945 ob osvoboditvi Auschwitza. Arhiv: Dokumentazionszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 156 ! Priloga 10.1: Preganjanja Ciganov/Romov v Evropi -Nemškega Cigana/Roma najdejo ameriški vojaki leta 1945 ob osvoboditvi Auschwitza. Arhiv: Dokumentazionszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg. _ z 157 Koncentracijsko taborišče Auschwitz danes. »Delo osvobaja« Foto: Sion Soeters 158 Preverjanje rasne čistosti pri Ciganih. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Robert Ritter preverja čistost nemške rase pri nemških Ciganih leta 1940. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg 159 Nemška potujoča Ciganka leta 1941 prosi za svoje življenje. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg 160 i Streljanje nemških Ciganov. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderbere 161 Cigani/Romi v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg 162 Nacistični »znanstveniki« preverjajo čistost ciganske rase 163 164 Nacistični zdravniki zahtevajo glavo ubitega Ciganskega/Romskega otroka za poskuse Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg 1M4' / -^yo.-bakt. Unler..-Sl-lle I Anliegend wird übersandte Jjy^ (l2-jihrlg»» üttA) Material: XOp« »IIIM Klfth« entnomrtien am^^ .u .uf Hi.toIOgl.Oh. Name, Vorname : __.............. Dienstgrad. Einheit: -Klinische Diagnose : Anachrift der einsendenden Dienststelle; .......-.............-""V Benierkungen 9«x _ ohs X ts _ II. BS-H»ttp%«t urmführ \ {Stemoel, Unterichrilt) Pismo domačim, nemške Ciganke Dine Bamberger iz taborišča Birkenau. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg g ■U-iH. Ulf. iisa^. i I Vi V,r t ' " . I ; J itdt /m Mi^ v , f ^iiJÄtKiiitij^ii« vil, 1 ' ' i f , f s IfS 't-lliiL^ff.LiJwi ^'itJUkii.Ji^Kll llü^ .; ^ ri^T-li 'A U'-; WM f s J^^J rtFililL 1 t ■I,JltiülLJrrliUitw ^ HtÜr pi|tj(if*t|tiiit in t Kl Itn I »lU 3EZZ ^^^-- 165 Nemškim Ciganom nacistični antropologi preverjajo telesne dele, ki bi dale odgovore glede rasne čistosti. Arhiv: Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heiiderberg 166 Robert Ritter, nacistični zdravnik, jemlje nemški Ciganki vzorec krvi za preverjanje čistosti rase. Slika - R165, 244-70. Posneto 1939/40. Arhiv: DB Archiv. 167 168 Naci-fašistični ubijalski stroj med drugo svetovno vojno. Mussolini je večino svojih političnih nasprotnikov strpal v KT Campo Basso. Dostopno preko: http://en.wikipedia.org/wiki/Fi[e:Hit[er_and_Musso[ini_June_i940.j|: Boj proti »ciganskemu mrčesu« se je začel 8.12.1938, številka odredbe: 557, VIII/38-2026-6. Dokumentationszentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg $«i»tnMni(k nr. I- tx« 9«®ib3. B. 8. 12. 19J8 - S-Kr 1 Sit. 557 VIII/38.2026-6*). A. ttaflfBirii» VtftiBiinBBAta. L önianhiti^r 3iB«ua«r. 1. (0 ü» bieft" frti bn ajtKmpfntiji bn Siadinctslodt atfammtlitn SifnitiiFtsm iinb bie but4 bit ra|icnt)iDli>gil4<1 unb Staat K. 28.2,1933 (SaBI. I 6. 83) - für ba» ÜÄKb Cflerreiii unf fflrunb brt § 1 b« ämiten jum ®. 18. 3.193S (S991.1 " 'B2), (Dt Me lubtunbeatf^en «eSiece auf ffitunb ■ 1 Iwt Siditen ®D. ttiin (^ilafa bt« MSrtrt •Utamlei» üb« bit «rnnaliutig ber (ubtlfn. bide V. 22. tO. I03S (SRO)«!. I S. U53) itioenner. gigruniTinift^Iinac unb ~ ------bfli4,t(l ^igen- 169 Prilosa: evropska koncentraciiska taborišča 170 Moderna inštalacija »vhoda smrti« v KT Auschwitz ; in: notranjost KT. Foto: Sion Soeters Vlak smrti v KT Auschwitz. Foto: Sion Soeters r'l ' i 'i^fr 171 172 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters 173 174 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters 175 Koncentracijska taborišča je posnel nizozemski aktivist za pravice Judov, Romov in Sintov: Sion Soeters 176 KT Auschwitz, feto: Sion Soeters 177 Na tisoče taboriščnikov v KT Auschwitz 178 Vlak smrti je Cigane pripeljal v KT, odkoder ni bilo več vrnitve. Foto: Sion Soeters 179 Klicno mesto, kjer je bilo zborno mesto taboriščnikov. Foto: Sion Soeters 180 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters 181 182 Spominsko obeležje pobitim Romom, Judom, Sintom v Westerborku na Nizozemskem . Foto: Sion Soeters 183 184 Nizozemska Ciganka Settela Steinbeck iz vagona, ki vodi nizozemske Manoesje v KT. Arhiv: Sion Soeters Spominsko obeležje pobitim Judom, Romom in Manoesjem v Westerborku na Nizozemskem. Foto: Sion Soeters 185 Gestapovski zapori v Begunjah. Arhiv: Gorenjski muzej v Kranju 186 ^ominska plošča v Ravensbrücku. Foto: Sion Soeters ■f^-iL ■i ■ ■■ pm '- T ■ 1 ■ • " ..J ' 'J—i. ^J., /J- -^■'ri;;,.;.^ ^iV-J 'fes .uiatri;LTi|.5f«Mit*H "I»!h J4[1LW nTrT.mLiiuB C igii mmtflttt^miibti- eini VAiL'LIm» raiiTT'iPBDieil»Ii H HiUUtJVILl^T-^FDCl UVWIU RUKKiHk) " j'iii^ii^MnniJuin ^ icg s.UMHti u]!riiiiiBr i ru* ir^'vr HfjAa.ui>i ^ luit tniw »IMFAHMf' IfHt kAxi. inviuiwT ' hl]« j'ilUlt.^ ui.ia-tKfT ^itai jüunou lUkSA i»iii '.'imr feUNUkjlt^lH« lilEllit ÜLlJS.tnjT 1 bUII 187 Prvotne nacistične oznake za taboriščnike, kasneje zamenjane Oznake za taboriščnike v nacističnih KT 188 Oznake za taboriščnike v nacističnih KT. Črne (pred tem rjave) so nosili Cigani/Romi. Politem • • , • • • Jehovove Asocialni Kriminalci Emigranti .,,, . zaporniki pr^e Cigani/Romi Navadni zaporniki Povratniki Člani kriminalnih zdr^b ® (§) ® (S) ® Oznake za Jude 189 Posebne oznake VT® _ ki genske Begavc f dovski „ skrunilke skrunilci rase . , , judovske rase P T Taborščna številka zapornikav KT Dachau (samo v tem taborsču so zapornikom vtisnili številke) Črka P za Poljake Oznaka za Čehe Pripadnik Wehrmachta Rjava zapestnica a posebne vste zapornikov Nizozemsko KT za Cigane, Jude idr. Foto: Sion Soeters. 190 Cfraimd Plan LAGER WESTmBOKK Drente . tin- Netherl^jid» From Jime 1942 im tU S«pteiti}itT IS44 (ann^ Wejteifcarh w« iHed by tfte Kuif w « tnnf it (unp &r Jews and Mo» dun lOZ.OQOpeoplt piws«d thnugli ütü Portal «f Auf C hwiti > 10 1 hite hen Sbvilemoni 3 ire]^1nti#n 4 adnünif tradon 5 »nunanduif« villa frliaihf Tptnalliunck V^urwhi 9 "Üi# indvftiy 10 CKnutoriiun Spisek pobitih taboriščnikov v KT Auschwitz-Birkenau. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum 191 Spisek taboriščnikov v KT Auschwitz. Arhiv: Memorial and AuschwitzBirkenau Museum 192 Spisek umrlih taboriščnikov.Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum 193 Faksimile sheme KT Auschwitz, poslano avtorju iz spominskega centra v Auschwitzu 194 Odredba o odstranitvi zlatih zob, preden taboriščnike usmrtijo. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum Hdf j Li nilHfl tin ita M on dri K. L. Auicliwllr AuicKvttr, liti IBI PoUl^ichc Abrrllung d» K. L. ■ AmchwJU ÜT1 drr im Kln^vcliriiirf ([ti(Sll!rlK-ri :i Lci. . ' HiJlI. Nf »uidi: loltiffiürr Zdhnnnatj rnKrrnt: I l.l Edcllcjlcrunii H__.>., I, (ihrdcr«hJ (ilialcrrahl (Je^giiitltllf Jm;tlil D#r Ltiftt 4-ti HilH. £»hnLl*Uaii ^ H. L JLui^n^ 195 Osebna izkaznica taboriščnika v KT Auschwitz. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum 196 Konzenlraiionslager Auschwitz Tmuhreiik HalPtrr: Nr. ^tij^? Niirc. It.,;' Hnl.l- ^J^;f i^er W( hrflu jjrf- 4. HcooVod k^fkusii, Ü J.ss.n W rtrf Ail fUW H} ftllMlldlcnH WB. Wimit a fttd ^^.Rit^iift wi. Irt iWbi lacauts QCV^, tvl {^l-^rfe^ 1} ^ctk^sck juj. ...... l,Btw imtiiifor. ^ d ^■i'L-.iiU Krjll.' .!!>.■. It's I IIJulK-.:! - ! IriOWf: wein Par>onenb«ehrelbLing: aroiAt. loiraHM tirgUH Odi .Jf.iirl: icllTarth ri'Mr.l Mlit Vnl- i-ILT JI- I "11 n iS.Ss.tS.^ .- .^Inl r :i;il.-iiii I'.rijni;- li;';:i švr.i Fiii^i^l ^ iLTl -t'Ahitlji.^i-i'i'.i.Hle F keiKf ViJ'l - I'.i-KH-.'-.rn MiliiMi..' » l>ilTT.)!|y niviil (irt^; btflW «r-niin^llf Vjrilra'm: O^OlflJ?, ksiMf I 1 rf'^lrliKlir V-.irTlrilfn hw fill ^riiil fiiriFKriiim ftfiiHct.l ivrJdfr, iHii nifint H^ifriliiiiii «■fijift Irvliilltkl.iu'lJM '.irajnii'i:. -p !L|^..Ii-i>P3,^ [r^lKl. ■LnM Lipil .ji^ nti^^n dji tüllrtn Der Lajtcrkommdndant KL-Au, Cigani/Romi v KT Belzec; Arhiv: Archives of Mechanical Documentation, courtesvof USHMM Photo Archives I 197 Delovno poročilo SS častnika v KT Auschwitz. Arhiv: Memorial and AuschwitzBirkenau Museum - jAvSfiivih c^rt^ f/t*^ 91, mit" _ «JJ: Mamrrti * le-^t-^^r^nrn ^tf jHmm^ in/fMflfft i.**' _ Svc^tt^^tr ^JJ^JJ^A/__^ e/i^fitiif. tftn if^titi.--- t Aßptfttr tiff, /^ite^-tfIfiat^t ftig^fAt^. £s it/üj-fH tlti ß ^mput^fti-Sinei. j if trt J"*? Itf fir fl^f« DtfeifSfh^lf-A nnel I^HpSfH fr/i/. fi^"« vfüi ft J3 /ta/t - c^ i^f^ii/f^/lith al 1 ^ J^ft^ fiiftt hifkej^niiUyui | i fa s^ KT Auschwitz, notranjost taborišča. Foto: Sion Soeters 199 SS dnevna poročila o pobitih taboriščnikih in druge zabeležke. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum 200 I- Poročilo o kaznovanju taboriščnika v KT Auschwitz. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum Kam.-Laurr Auithvrit« AHdiuiit: ril \lliit Jl Ut. iCM Meldung Jtli mrMt pJc- MT -.Vi. :r n r r V^d,/ . ,!i.atii . Htniicit Nt.l-f Wti! l'I, ■ ■■ "Ivllii ■ . BTt In^lic;..' . maiLS u!,. Vit i.itrC" fllfl „L-l.uäie -Jit l. L (k>i:ri!-(i if »r.lcrifrkittt. Drr t. fkl:til'liilMji/eilu!iici V»- • iX.,. 201 202 Poročilo o usmrtitvi taboriščnika v KT Auschwitz. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum CI 25467/1343 O^ ag^ Jbli.__^ Ai " ar Aut aneflhanJJC ar .□b.wi ft^qn^oTs, Klala ..lEmsoiioftö.r^.Lt ;kt Had« --^ = 13, hTTOI -, - - ■■ Ifl 2Q >• _''VlJHJllTTitS flaaOS^QilLBtrftii« ----------- t vrir«n»rtn< VIT « 0. ^sbruu --- 'CrnJcflU ----- fh^^uat ^---= "r. _ — I if^r- flQiusian i^catuotl --—-- teoa cä^QT-n« StMiloiatl- EI.r3.. Ju«».. ¥94 > ..Ö5- ■ _ f. iL};i i VJiiOin 'i. i.-:^ .^^tprilu.. I'bi " - lir-Jtau /•i-iuje ■ J. i -rte^-.: ^^ " i: der ronii " "" - fi i,, 204 ' L . ■J -.l^ ^ -- I I V,': V t r Ve Zakoni o rasni čistosti, čistosti krvi, zakoni o higieni nemške rase. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum. 205 206 KT Auschwitz, osebna izkaznica za taboriščnike. Auschwitz-Birkenau Museum. KL: Birkaaaii Arhiv: Memorial and Pole HäHlings-Persortal-Kade H9 366 N.Hlfi iiBCllOwlCZ Vfli.i.ne: SasiJoLer CkL.iiei;: 4.3.22 in BöMlO Sluiid: Id- K..,Jrtr Wülmotl. . -................... atrUMC UtiiLMuti! ab.Pol. WniinutlLl Ai,i;ehöd|.ri.; WlAZOVakl Kaaiadr !ir?racn»u Eoscislna lo/a dii.r). Stafo .jl^Bchau ii. Kl.; Ajftii Crin,!; 'y J'-.,- . Vi^nrr^Ecn Uberat^llt an fcL. II, KL. to K.L. ■ nKL. «r. Kl. einen-Beschreit? ung: Crih-^!^; / r. ^ rni Ti^^ilnlt: "1' Cj^siclit Aü^rihl Nmc Mund; Uhrca: Zöbne: Hl..«: ^^practir t IV-s. f-^PTiTc^rrt^^h^n. / Cntlafls-unQ: diircliKL,; mit v.* Gruii«^: Strafen Im Ldflen Ari: Slf^c^lheit Ii, Bcfnerkujig: Körperlich«] Verr&uiinp: KT Auschwitz-Birkenau, čakajoč na usmrtitev Zemljevid KT Auschwitz-Birkenau. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum. 207 Taboriščnike vodijo na prisilno delo v KT Auschwitz. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum. 208 Mednarodni RK ter ameriški vojaki ob osvoboditvi KT Auschwitz-Birkenau. Arhiv: Memorial and Auschwitz-Birkenau Museum. Taboriščniki v KT Auschwitz pred štetjem. Arhiv: Memorial and AuschwitzBirkenau Museum. 209 Žensko taborišče v KT Auschwitz-Birkenau. Arhiv: Memorial and AuschwitzBirkenau Museum. 210 Umivalnica v KT Auschwitz-Birkenau. Arhiv: Memorial and AuschwitzBirkenau Museum. Priloga 11.1: KT Jasenovac in NDH. Pisno dovoljenje za objavo fotografij avtorju od gospe ravnateljica Nataša Jovičic. KT Jasenovac v času NDH. Dostopno preko: http://v9.nonxt3.c.bigcache. googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/10866310. jpg?redirect_counter=i (08.09.2011) 211 212 KT Jasenovac (mesto holokavsta za Cigane) v času NDH Dostopno preko: ittp://static.panoramio.com/photos/originai/347257n-iPR (08.09.2011) Kriegerdenkmal, KTJasenovac: Dostopno preko: http://v7.cache3.c.bigcache. googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/22673938. j pg?red i rect_cou n te r=2 (o 8.09.2011) KT Jasenovac 1. Dostopno preko: http://static.panoramio.com/photos/ original/368820.jpg (08.09.2011) KT Jasenovac, NDH (vlaki smrti so vsakodnevno prevažali v smrt na tisoče Ciganov/Romov) Dostopno preko: http://v3.cache3.c.bigcache.googleapis. com/static.panoramio.com/photos/original/10866381.jpg?redirect_ counter=2 (08.09.2011) 213 Hrvaška katoliška Cerkev s kardinalom Alojzijem Stepincem pozdravlja nacistične in ustaške veljake (Aijiv: KT Jasenovac) 214 KT Jasenovac, taboriščniki med delom. Arhiv: Spomenik, muzej Jasenovac Cigani v KT Jasenovac Arhiv: Muzej in spomenik Jasenovac 215 Pobiti taboriščniki. Arhiv: Muzej in sg^omejij^k J^senovac 216 Slika na prejšnji strani: V KT so bili poslani tudi ciganski otroci. Arhiv: Muzej in spomenik Jasenovac 217 Ustaši so veliko Ciganov pobili že med transportom v Jasenovac ter jih odvrgli v reko Savo. Arhiv: Muzej in spomenik Jasenovac 218 V imenu Boga proti ciganski nesnagi v ustaški NDH. Arhiv: Muzej in spomenik Jasenovac 219 220 Fotografije iz Gestapovskega zapora Begunje Seznam zapornikov iz Begunj; fotografiral: Sebastian Žetko seznam zapornikov II. knjiga Žara iz Begunj; fotografiral: Sebastian Žetko Grafit v Gestapovskem zaporu Begunje; fotografiral: Sebastian Žetko 'K OLO $ P J v, f Vßri Nacistični razglas; fotografiral: Sebastian Žetko k ^ > ► Bekanntmachung KommunüvDsche Mord- und Terrmbanden haben in letzter Zeit wiederth>It bei einidnen Baüem Unterschlupf gefunden, um von hier ihre Plünderungen, Sabotage- und Mordüberfälle zu tttitemehmen- Dabei \fciirden sie von der betroffenen Bevölkerung seu-öhnKch un^rstützt und diese hat es vielfach unterlassen, sofort eine Anzei^ bei derifSchsren Polizei — oder sonstigen Behörde rj erstatten. - i;m die friedliebende Bevölkerung zu schützen, hat in Hin-tunft jeder, der den Qand-ten l'nterschlupf gibt und* es versäumt, J»sofon sefttst oder durch Benachrichtigung der Nachbarn die Behörden zu verständiger!, mit den schärfsten .\Ussnahmen zu rechnen, zumindest mit seiner Aussiedlung. Die gleiche Sirafe trifft auch jene, die auf anderem Wege vom Aufenthalt von Banditen und von ihren Aktionen Kenntnis erhalten und nicht s<^ort eine Anzeige erstatten oder aber, die d^ verlogenen Verhetungen der Banditen glauben und sich, wenn juch nur kurze Zeit, ihnen anschliessen. 16 Die anständige und arbeitsame Bevölkerung muss endlich erkennen, dass diese Banditen und jene Kreise, die hinter ihnen stehen» trotz aller Ver^rechungen und Verhetzungen nur ihre erbittertsten Feinde sind, die überall plündern und zerstören und ihre eigenen Volksgenossen ermorden. Jeder Haasbesäzer ist \trpfUcMet, diese Bekanntmachung an der Innensetie der Haastüre in sichtbarer Form "anzubringen and im Falle der Beschädigung für Ersatz zu sorgen. D« Höher« Win Weill gez.R ff^Cnp^csfiDircr sod l Razglas Komunistične morilske in nasilne tolpf so v zadnjem