Telesna dejavnost starejših odraslih 249 Effects of progressive resistance exercise in older adults with prima- ry osteoporosis Abstract Osteoporosis is a systemic skeletal disease that causes re- duced bone mineral density and deterioration of bone struc- ture, resulting in reduced bone strength. As a result, the risk of fractures increases. It is a public health problem as osteo- porotic fractures have a significant impact on an individual’s quality of life, premature morbidity and mortality. Resist- ance training is a method that can improve most of the mod- ifiable risk factors for fracture and allow the development and maintenance of optimal bone strength throughout life. The purpose of this systematic review was to review research findings on the effects of exercise interventions that pro- gressively incorporate resistance training in individuals with primary osteoporosis. PubMed and CINAHL databases were searched for the period from January 2003 to August 2024. Five randomised controlled trials with PEDro scores between 4 and 8 were included in the review. The studies included older adults with primary osteoporosis. Resistance exercise improved muscle strength (three out of four studies) and balance (four out of five studies) in a statistically significant way. Resistance exercise is effective for preventing falls and consequent fractures in older adults with primary osteopo- rosis. To be effective, it must be accompanied by other forms of exercise interventions. It is particularly important that exercise is individualized, safe, supervised, progressive and sustained over the long term. Keywords: resistance exercise, osteoporosis, bone strength, risk of falls Izvleček Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, ki povzroča zmanjšano mineralno kostno gostoto in propadanje kostne strukture, zaradi česar se zmanjša jakost kosti. Posledično se poveča tveganje za zlome. Gre za javnozdravstveni problem, saj osteoporotični zlomi pomembno vplivajo na kakovost ži- vljenja posameznika, prezgodnjo obolevnost in umrljivost. Vadba proti uporu je metoda, ki lahko izboljša večino spre- menljivih dejavnikov tveganja za zlome ter omogoča razvoj in ohranjanje optimalne jakosti kosti skozi celotno življenje. Namen sistematičnega pregleda je bil pregledati izsled- ke raziskav o učinkih vadbenih intervencij, ki progresivno vključujejo vadbo proti uporu pri posameznikih s primarno osteoporozo. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed in CINAHL za obdobje od januarja 2003 do avgusta 2024. V pregled je bilo vključenih pet randomiziranih kontroliranih raziskav z ocenami med 4 in 8 po lestvici PEDro. Objavljene so bile med letoma 2003 in 2022. Raziskave so vključevale starejše odrasle s primarno osteoporozo. Vadba proti upo- ru je statistično značilno izboljšala mišično jakost (tri izmed štirih raziskav) in ravnotežje (štiri izmed petih raziskav). Pro- gresivna vadba proti uporu je učinkovita za preprečevanje padcev in posledičnih zlomov pri starejših odraslih s primar- no osteoporozo. Da bi bila učinkovita, jo morajo spremljati druge oblike vadbenih intervencij. Pomembno je predvsem to, da je vadba individualizirana, varna, nadzorovana, pro- gresivna in vzdržna na daljši rok. Ključne besede: vadba proti uporu, osteoporoza, jakost kosti, tveganje za padce Matija Kodarin, Nina Kalshoven, Alea Bubek Učinki progresivne vadbe proti uporu pri starejših odraslih s primarno osteoporozo „Uvod Osteoporoza je skeletna bolezen, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Zanjo je značilna zmanjšana jakost kosti, kar povečuje tveganje za zlome. Posledice vključujejo invalidnost, izgubo samo- stojnosti in nižjo kakovost življenja, predvsem pri starejših (Harvey idr., 2010). Gre za motnjo v ravnovesju remodelacije kosti, pri čemer je razgradnja (resorpcija) kostnine hitrejša od tvorbe (formacije) nove kostnine, kar ima za posledico zmanjšanje kostne gostote in kvalitete kosti (Beck idr., 2017). Jakost kosti primarno izraža inte- gracijo mineralne kostne gostote (v nadaljevanju: MKG) in kvali- tete kosti. MKG je opredeljena v gramih mineralov na površino ali prostornino kosti in je pri posamezniku odvisna tako od največje dosežene kostne mase kot tudi od hitrosti izgube kostnine skozi življenje (Porter in Varacallo, 2024). Poleg MKG ima ključno vlogo tudi kvaliteta kosti, ki je odvisna od kostne strukture, sposobnosti obnove, mineralizacije in kopičenja mikropoškodb (Beck idr., 2017). Osteoporozo delimo na primarno in sekundarno. Vzrok za nasta- nek primarne osteoporoze ni znan, vemo pa, da je povezan s sta- 250 ranjem, kar povzroči upad spolnih hormonov. To vpliva na MKG (Porter in Varacallo, 2024). Primarna osteoporoza se lahko pojavi pri obeh spolih ne glede na starost, vendar pogosteje sledi meno- pavzi pri ženskah (Johnell in Kanis, 2006). Pri moških se pogosteje pojavi pozneje v življenju. Sekundarna osteoporoza je posledica dejavnikov, ki vplivajo na presnovo kostnine. Mednje spadajo je- manje zdravil, pridružena zdravstvena stanja, različne bolezni, kot so anoreksija, malabsorpcija, hipertiroidizem ali pretirano zdra- vljenje tega, kronična ledvična odpoved in vse bolezni, ki lahko povzročijo dolgotrajno imobilizacijo (Porter in Varacallo, 2024). Naj- pogostejša oblika osteoporoze je postmenopavzalna, pri kateri za- radi upada estrogena pride do zaviranja nastajanja osteoblastov in spodbujanja delovanja osteoklastov (NIH Consensus Development Panel on Osteoporosis Prevention, Diagnosis, and Therapy, 2001). Čeprav je diagnoza osteoporoze povezana z dva- do trikrat večjim tveganjem za nastanek krhkega zloma, se ocenjuje, da ima večina starejših, ki utrpijo nizko travmatski krhki zlom, diagnozo osteope- nije in ne osteoporoze (Beck idr., 2017). Ti podatki kažejo, da imajo poleg MKG pomemben vpliv na jakost kosti in tveganje za zlome tudi drugi skeletni dejavniki (velikost, makro- in mikrostruktura kosti ter njene notranje lastnosti, kot so poroznost, mineralizacija matriksa in lastnosti kolagena). Na tveganje za padce in morebitne zlome vplivata tudi mišična jakost in ravnotežje (Beck idr., 2017). Trenutno ni natančnega merskega orodja za merjenje splošne ja- kosti kosti. Kot nadomestno merilo se običajno uporablja ocena MKG, ki se izmeri s kostno denzitometrijo (angl. DEXA). Za diagno- zo osteoporoze mora biti T-rezultat MKG za vsaj 2,5 standardnega odklona pod povprečjem zdravih mladih žensk. T-rezultat med –1,0 in –2,5 standardnega odklona je klasificiran kot osteopenija (Varacallo in Fox, 2014). Dejavniki tveganja za nizko kostno maso so ženski spol, višja sta- rost, pomanjkanje estrogena, bela rasa, nizka telesna masa, družin- ska anamneza osteoporoze, kajenje in predhodni zlom (Beck idr., 2017). Farmakološko zdravljenje osteoporoze vpliva na MKG, ven- dar ne vpliva na druge dejavnike tveganja za padce, kot so mišična zmogljivost, dinamično ravnotežje in koordinacija (Daly idr., 2019). S staranjem prebivalstva po vsem svetu pojavnost zlomov prav tako narašča, kar nakazuje nujnost vzpostavitve nefarmakološke terapije za preprečevanje zapletov po padcu. Progresivno vklju- čevanje vadbe proti uporu se je v preteklih raziskavah izkazalo kot učinkovit način ohranjaja ali celo povečevanja MKG in jakosti kosti (Beck idr., 2017; Hong in Kim, 2018). Kost je dinamično tkivo, ki se prilagaja mehanskim obremenitvam s spreminjanjem svoje mase, strukture in jakosti, da vzdrži obremenitve. Progresivnost vadbe je pri starejših z osteoporozo izrednega pomena, saj so ti že tako izpostavljeni tveganju za poškodbe, ki lahko ključno vplivajo na kakovost njihovega življenja (Beck idr., 2017). Čeprav specifični me- hanizmi, s katerimi vadba izboljšuje zdravje kosti, še niso popol- noma pojasnjeni, velja, da mehanska obremenitev, ki jo povzroča vadba, poveča mišično maso, ustvari mehanski stres na skelet in poveča aktivnost osteoblastov (Palombaro idr., 2013). Vadba pro- ti uporu (v nadaljevanju: VPU) je metoda, ki lahko izboljša večino spremenljivih dejavnikov tveganja za zlome ter omogoča razvoj in ohranjanje optimalne jakosti kosti skozi celotno življenje (Beck idr., 2017). Prav tako lahko z VPU vplivamo na izboljšanje ravnotežja pri starejših (Šarabon in Kozinc, 2020). Za VPU je značilno postopno in prilagojeno povečevanje količine, intenzivnosti in pogostosti vadbe. Količina vadbe, ki je opredeljena kot kvantitativna kompo- nenta, se določa s skupnim premaganim bremenom uteži ali traja- njem vadbe. Povečuje se lahko s postopnim zviševanjem pogosto- sti vadbe ali pa s povečanjem količine premaganega bremena v posameznih vadbenih enotah. Intenzivnost vadbe je opredeljena kot kvalitativna komponenta, ki jo lahko povečamo z večjo maso bremena ali krajšanjem časa počitka med serijami (Škof idr., 2019). Namen sistematičnega pregleda literature je bil raziskati učinke progresivnega vključevanja VPU v kombinaciji z drugimi oblika- mi vadbe na mišično moč in jakost, MKG, ravnotežje, tveganje za padce in posledično na kakovost življenja pri starejših s primarno osteoporozo. Pregled literature lahko prispeva k boljšemu razumevanju po- membnosti postopnega povečevanja intenzivnosti VPU, zlasti pri posameznikih z visokim tveganjem za osteoporotične zlome. „Metode V sistematični pregled literature smo vključili randomizirane kon- trolirane raziskave, ki smo jih našli v podatkovnih zbirkah PubMed (Medline) in CINHAL prek platforme EBSCO. Za iskanje smo upora- bili naslednji iskalni niz: (osteoporosis OR “bone density loss” OR “bone mass loss”) AND (“resistance training” OR “strength train- ing” OR “strength exercise” OR “weight training” OR weightlifting). https://www.pexels.com/photo/serious-aged-man-doing-lunges-on-sta- dium-5067743/ Telesna dejavnost starejših odraslih 251 Iskalni niz je bil oblikovan s kombinacijo logičnih operatorjev in ustreznih ključnih besed. Pregledali smo literaturo, objavljeno med januarjem 2003 in avgustom 2024. Vključili smo raziskave, objavlje- ne v angleškem jeziku, ki so proučevale učinkovitost vadbe proti uporu s komplementarno vadbo ali brez nje na mišično moč in jakost, MKG, ravnotežje, tveganje za padce in kakovost življenja pri starejših odraslih s primarno osteoporozo. Izključitveni kriteriji so zajemali raziskave, ki so proučevale osebe z osteopenijo, sekundar- no osteoporozo, rakom ali prebolelimi rakavimi obolenji in drugimi patologijami. Prav tako smo izključili raziskave z oceno 3 ali manj na lestvici PEDro. Po upoštevanju vseh vključitvenih in izključitve- nih kriterijev smo v končni pregled vključili 5 randomiziranih kon- troliranih raziskav. Metodološko kakovost vključenih raziskav smo ocenili z uporabo lestvice PEDro. Na Sliki 1 je podrobnejši posto- pek izbire raziskav, prikazan v diagramu PRISMA. Slika 1. Diagram PRISMA „Rezultati V sistematični pregled literature smo zajeli pet randomiziranih kon- troliranih raziskav (v nadaljevanju: RKR), ki so bile objavljene med letoma 2003 in 2022. Število preiskovancev v posamezni skupini je znašalo od 20 (Çergel, Topuz, Alkan, Sarsan in Sabir Akkoyunlu, 2019) do 50 (Teixeira idr., 2010). Povprečna starost preiskovancev je bila od 57,4 leta (Otero, Esain, González-Suarez in Gil, 2017) do 72,2 leta (Papaioannou idr., 2003). V vseh RKR so bile vključene osebe s primarno osteoporozo. Ocena kakovosti RKR po lestvici PEDro in glavne značilnosti preiskovancev so predstavljene v tabeli 1. Preiskovanci so bili v vseh RKR naključno razdeljeni v dve skupini, razen v študiji Çergel idr. (2019), kjer so bili razdeljeni v tri. V ekspe- rimentalnih skupinah so preiskovanci izvajali vadbo za izboljšanje ravnotežja, mišične zmogljivosti in gibljivosti. Vadbena intervencija je vključevala različne gibalne naloge, sestavljene iz vadbe proti uporu, vadbe gibljivosti, vadbe za stabilnost in ravnotežje ter ae- robno vadbo. Število posameznih vaj v RKR je bilo od tri (Otero idr., 2017) do 12 (Teixeira idr., 2010). Vadbene intervencije so trajale od šest (Çergel idr., 2019) do 26 tednov (Otero idr., 2017; Papaioan- nou idr., 2003) in so potekale od dva- (Teixeira idr., 2010) do pet- krat na teden (Çergel idr., 2019; Otero idr., 2017; Papaioannou idr., 2003; F. Zhang idr., 2022). Posamezna obravnava je trajala najmanj 45 minut (F. Zhang idr., 2022) in največ 60 minut (Otero idr., 2017; Papaioannou idr., 2003; Teixeira idr., 2010). Intenzivnost vadbe je bila nadzorovana na različne načine, vključno z uporabo Borgove lestvice subjektivnega občutka napora (Zhang idr., 2022), prilaga- janjem intenzivnosti sposobnostim posameznika (Çergel idr., 2019; Otero idr., 2017; Teixeira idr., 2010), rednimi pregledi fizioterapevta na dva tedna (Papaioannou idr., 2003). Kontrolna skupina svojega življenjskega sloga ni spreminjala. Podrobnejši vadbeni programi eksperimentalnih skupin so predstavljeni v tabeli 2. Pri vseh RKR so meritve opravili pred začetkom in ob koncu vad- benega programa. Izjema so Papaioannu idr. (2003), ki so meritve izvedli pred šestmesečnim vadbenim programom in po njem ter po 12 mesecih od začetka študije, saj jih je zanimalo, ali bodo prei- skovanci nadaljevali vadbo z minimalnim nadzorom in ali se bodo učinki ohranili. V študiji Teixeira idr. (2010) so prav tako proučevali pojavnost padcev v obdobju 24 tednov po končani vadbi. Pri po- samezni RKR so uporabljali različna merilna orodja, ki so podrob- neje predstavljene v tabeli 3. Tabela1. Ocena kakovosti raziskav in značilnosti preiskovancev Avtorji, leto objave Ocena PEDro Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina Otero idr., 2017 4/10 n = 33; (p) starost: 57,4 leta 33 Ž; (p) ITM: 27,6 kg/m2 n = 32; (p) starost: 58,8 leta 32 Ž; (p) ITM: 27,6 kg/m2 Zhang idr., 2022 7/10 n = 34; (p) starost: 68,4 leta 29 Ž in 5 M; (p) ITM: 22,1 kg/m2 n = 34; (p) starost: 68,4 leta 28 Ž in 6 M; (p) ITM: 22,8 kg/m2 Çergel idr., 2019 6/10 n1 (NV) = 20; n2 (VD) = 20 (p) starost (NV): 58,9 leta; (VD): 60,2 leta; (p) ITM (NV): 28,46 kg/m2; (VD) 29,87 kg/m2 n = 20 (p) starost: 59,65 leta (p) ITM: 27,49 kg/m2 Teixeira idr., 2010 6/10 n = 50; (p) starost: 63,1 leta; 50 Ž n = 50; (p) starost: 62,78 leta; 50 Ž Papaioannou idr., 2003 6/10 n = 37, (p) starost: 71,6 leta; 37 Ž n = 37, (p) starost: 72,2 leta; 37 Ž Legenda: Ž – ženske; M – moški; NV – nadzorovana vadba; VD – vadba doma; (p) – povprečna vrednost; ITM – indeks telesne mase; n – število preisko- vancev 252 Pri štirih RKR so proučevali vpliv VPU na mišično jakost (Otero idr., 2017; Zhang idr., 2022; Çergel idr., 2019; Teixeira idr., 2010). VPU je vodila do SZI mišične jakosti v vseh RKR, z izjemo testa jakosti sti- ska pesti v študiji Zhang idr. (2022) in Papaioannou idr. (2003), kjer mišične jakosti niso merili. Ob koncu programa vadbe je prišlo do SZI ravnotežja v vseh RKR, z izjemo statičnih nalog Bergove lestvice ravnotežja, ki vključujejo ravnotežne naloge v sonožni in enonožni stoji v raziskavi Teixeira idr. (2010). Med izvedbo vadbenih interven- cij ni prišlo do padcev. Rezultati RKR so podrobneje predstavljeni v tabeli 3. Tabela 2. Programi vadbe pri osebah z osteoporozo Avtorji in leto objave Terapevtska inter- vencija Tip vadbe za ES Intenzivnost za ES Količina za ES Otero idr., 2017 KS: brez sprememb v življenjskem slogu ES: kombinacija vadbe proti uporu in vadbe ravnotežja Vadba statičnega ravnotežja (10 min.) 1.–4. teden: NV = 1–3 NP = 1–5 NS = 1–2 (2–25 s / 60–120 s); 5.–14. teden: NV = 4–7; NP = 6–10 NS = 3–5 (26–60 s / 30–60 s); 15.–20. teden: NV < 7; NP < 10; NS < 5 (< 60 s / 15–20 s). 6 mesecev 60 min. 3-krat na teden Vadba dinamičnega ravnotežja (10 min.) 1.–4. teden: NV = 1–3; NP = 1–2; NS = 1–2; počasna hoja; 5.–14. teden: NV = 4–7; NP = 3–4; NS = 3–4; zmerna hoja; 15.–20. teden: NV < 7; NP = 5–6; NS = 5–6; hitra hoja. Vadba proti uporu (20 min.) 1.–4. teden: NV = 1–4; NP = 1–5; NS = 1–2; 0,37–0,73 kg KON 2 s / EKSC 4 s; 5.–14. teden: NV = 5–10; NP = 6–10; NS = 3–4; 0,84–1,14 kg KON 1–2 s / EKSC 1–2 s; 15.–20. teden: NV < 10 NP < 10 NS < 5 1,24–1,35 kg KON 1–2 s / EKSC 1–2 s. Zhang idr., 2022 KS: brez sprememb v življenjskem slogu ES: vadba proti uporu z elastiko Vadba proti uporu in dinamičnega ravno- težja (20–40 min.) in ogrevanje/ohlajanje (10–20 min.) Intenzivnost je temeljila na Borgovi lestvici subjektivnega občutka napora: SON = 11–13; Upor je bil reguliran z različne težavnostne stopnje elastik NV = 7; NP = 15; NS = 3. 12 tednov 45–60 min. 3-krat na teden Çergel idr., 2019 KS: brez sprememb v življenjskem slogu ES1: izvedba vadbe proti uporu doma ES2: izvedba vadbe proti uporu pod nadzorom Vadba proti uporu za iztegovalke trupa Ogrevalna vaja: 10 ponovitev; NV = 4; NS = 3; NP = 8–12; začeli so z 8 ponovitvami in na vsaka 2 tedna dodali 2 ponovitvi. 6 tednov 3-krat na teden Teixeira idr., 2010 KS: brez sprememb v življenjskem slogu ES: kombinacija vadbe proti uporu in vadbe ravnotežja Nizkointenzivna aerobna vadba (5–10 min.) Nizkointenziven tek na tekaški stezi (5–10 min.) 18 tednov 2-krat na teden Vadba gibljivosti (5–10 min.) Raztezanje zgornjih in spodnjih okončin; NV = 8; NP = 3; NS = 30 s Vadba ravnotežja Stopnjevanje vaj NV = 6; stopnjevanje težavnosti NV = 4 Vadba proti uporu za iztegovalke kolen- skega sklepa Uporaba uteži: 1–2 kg na gležnjih; progresivno povečanje bremena do 80 % 1 RM Papaioannou idr., 2003 KS: brez sprememb v življenjskem slogu ES: izvedba vadbe proti uporu doma Vadba gibljivosti NV = 6 6 mesecev 60 min. 3-krat na teden Nizkointenzivna aerobna vadba Nizkointenzivna hoja Vadba proti uporu Stopnjevanje intenzivnosti z uporabo elastik Thera-band Legenda: NV – število vaj; NP – število ponovitev; NS – število serij (čas izvajanja vaje/čas počitka); P – premor med serijami; KON – koncentrično; EKSC – ekscentrično; SON – subjektivni občutek napora; 1 RM – največja teža bremena, ki jo je posameznik sposoben premagati/dvigniti v eni ponovitvi (angl. One repetition maximum); ES – Eksperimentalna skupina; KS - Kontrolna skupina Telesna dejavnost starejših odraslih 253 Tabela 3. Uporabljena merilna orodja in učinki ob koncu obravnave Avtorji in leto objave Merilna orodja Rezultati Otero idr., 2017 AC, BMSSB, CS, TUGT SZI dinamičnega ravnotežja (TUGT; p < 0,001), statičnega ravnotežja (BMSSB; p < 0,001), mišične jakosti zgornjih udov (AC; p < 0,001) ter mišične jakosti spodnjih udov (CS; p < 0,001) med ES in KS v prid ES Zhang idr., 2022 BBS, FES, FTSST, TUGT, ESES, HGS, HRQOL SZI telesne funkcije, od tega: moči spodnjih udov (FTSST; p < 0,001), dinamičnega ravnotežja (TUGT; p = 0,001) in ravnotežja (BBS; p < 0,001) med ES in KS v prid ES, razen pri moči stiska pesti (HGS; p = 0,133) SZI samozaupanja pri izvajanju vadbe (ESES; p < 0,001), soočanja s padci (FES; p < 0,001) med ES in KS v prid ES SZI z zdravjem povezane kakovosti življenja, od tega: telesne bolečine (p < 0,001), telesne funk- cije (p = 0,015), vitalnosti (p < 0,001) in mentalnega zdravja (p < 0,001) med ES in KS v prid ES, razen pri splošnem zdravju (p = 0,860), socialni funkciji (p = 0,364) in čustveni vlogi (p = 0,943) Çergel idr., 2019 VASR, VASE, D TLD, DI, TUGT, QUALEFFO-41 SZI intenzivnosti bolečine v predelu hrbta med počitkom (VASR; p < 0,001), med aktivnostjo (VASE; p < 0,001), moči in jakosti ekstenzorjev hrbtnih mišic (D; p < 0,001), vzdržljivosti mišic trupa in ramena (TLD; p < 0,001), dinamičnega ravnotežja (TUGT; p < 0,001) in vseh rezultatov glede kakovosti življenja (QUALEFFO-14; p < 0,001) med ES (nadzorovana vadba), ES (vadba doma) in KS v prid ES (nadzorovana vadba) SZI kakovosti življenja: funkcionalne gibljivosti (p < 0,001) med ES (vadba doma) in KS v prid ES (vadba doma) Teixeira idr., 2010 SF-36, BBS, 1 RM kvadriceps, TUGT SZI kakovosti življenja (SF-36, p ≤ 0,0018) med ES in KS v prid ES, razen pri čustvenem vidiku (p = 0,0018) SZI ravnotežja (BBS, p ≤ 0,0433) med ES in KS v prid ES, razen pri statičnih nalogah sonožne in enonožne stoje (p = 0,1537). SZI maksimalne dinamične jakosti (1 RM kvadricepsa, p < 0,0001) in dinamičnega ravnotežja (TUGT, p < 0,0001) med ES in KS v prid ES Papaioannou idr., 2003 OQLQ, QSST, TUGT SZI zmanjšanja utrujenosti, bolečine med nošenjem bremen, hojo in stoječim položajem (OQLQ po 6 mesecih, p = 0,003), čustvenega stanja (OQLQ po 6 mesecih, p = 0,01) med ES in KS v prid ES SZI zmanjšanja bolečine med sklanjanjem, hojo in stoječim položajem (OQLQ po 12 mesecih, p = 0,02), dnevnih aktivnosti (OQLQ po 12 mesecih, p = 0,04) ter ohranjanja ravnotežja v lateralno in anteroposteriorno stran (QSST, p < 0,01) med ES in KS v prid ES Legenda: AC– upogib komolca (angl. arm curl); BMSSB – test stoje na eni nogi brez uporabe vida (angl. Blind monopodal stance static balance test); CS – test vstajanja s stola (30 s) (angl. chair stand); TUGT – test vstani in pojdi (angl. Timed up and go test); BBS – Bergova lestvica ravnotežja; FES – lestvica o učinkovitosti soočanja s padci (angl. Falling efficacy scale) FTSST– 5 x vstajanje s stola (angl. Five-time sit-to-stand test); ESES – lestvica samozaupanja pri izvajanju vadbe (angl. Exercise self-efficacy scale); HGS – jakost ročnega prijema (angl. Handgrip strength); HRQOL – kakovost življenja, povezana z zdrav- jem (angl. Health related quality of life); VAS R – vizualna analogna lestvica med počitkom; VAS E – vizualna analogna lestvica med vadbo; D – dinanometer; TLD – časovno merjena obremenitev (angl. Timed loading standing); DI – digitalni inklinometer; QUALEFFO-41 – vprašalnik o vplivu vadbe na kakovost življenja bolnikov z osteopenijo ali osteoporozo (angl. Quality of life questionnaire); M – mobilnost; SF-36 – kratek vprašalnik za oceno zdravja (angl. Short Form Health Survey); 1 RM – največja masa bremena, ki jo je posameznik sposoben premagati v eni ponovitvi (angl. One repetition maximum); OQLQ – vprašalnik o kakovosti življenja pri osteoporozi (angl. Osteoporosis quality of life questionnaire); QSST – test nihanja težišča (angl. Quiet stance sway test) „Razprava Namen našega sistematičnega pregleda je bil raziskati učinke pro- gresivnega vključevanja VPU v kombinaciji z drugimi oblikami vad- be na mišično moč in jakost, MKG, ravnotežje, tveganje za padce in posledično na kakovost življenja pri starejših odraslih s primarno osteoporozo. Poleg VPU so tri od petih RKR vključevale vadbo za ravnotežje (Te- ixeira idr., 2010, Papaioannou idr., 2003; Otero idr., 2017), dve od petih raziskav aerobno vadbo in vadbo gibljivosti (Teixeira idr., 2010; Papaioannou idr., 2003) in ena raziskava proprioceptivno vadbo (Teixeira idr., 2010). V dveh RKR so bili proučevani le učin- ki VPU (Çergel idr., 2019; Zhang idr., 2022), ki so kazali na SZI ka- kovosti življenja, ravnotežja in zmanjšanja bolečine v primerjavi s kontrolno skupino. V štirih RKR (Otero idr., 2017; Zhang idr., 2022; Çergel idr., 2019; Papaioannou idr., 2003) so izvajali nizkointenziv- no VPU, ki jo je lahko vsak preiskovanec izvajal v domačem okolju. Nizkointenzivna VPU je opredeljena kot vadba z lažjimi bremeni, pri kateri posameznik premaguje od 30 do 60 % največje mase bremena, ki jo je sposoben premagati v eni ponovitvi ali 1 RM. Takšen tip vadbe po navadi vključuje večje število ponovitev (vsaj 15) (American College of Sports Medicine, 2009). Nizkointenzivna VPU je pri vseh omenjenih RKR pripeljala do SZI mišične jakosti. Izjema je bila študija Papaioannou idr. (2003), pri kateri mišične ja- kosti niso merili. Pri edini RKR, v kateri so proučevali vpliv VPU na MKG (Papaioannou idr., 2003), po letu dni vadbene intervencije ni prišlo do SZI. Nasprotno je metaanaliza Zhang idr. (2022) razkrila pomemben vpliv VPU v kombinaciji z aerobno vadbo ter koordi- nirano vadbo uma in telesa na izboljšanje MKG. Ocenjujemo, da v omenjeni raziskavi Papaioannou idr. (2003) ni prišlo do SZI MKG za- radi razmeroma kratke intervencije in nenadzorovanega izvajanja intervencije s strani fizioterapevta. Poleg tega je bilo v omenjeni 254 RKR opaženo pomanjkljivo beleženje vadbenih parametrov, kar bi lahko nakazovalo težave z zagotavljanjem progresije pri vadbi. V RKR avtorjev Çergel idr. (2019) so ugotovili, da je eksperimentalna skupina, ki je bila pod nadzorom fizioterapevta, dosegla SZI inten- zivnosti bolečine, jakosti ekstenzorjev hrbtnih mišic, vzdržljivosti mišic trupa in ramena, dinamičnega ravnotežja in kakovosti življe- nja v primerjavi s kontrolno skupino, ki je vadbo izvajala doma, kar kaže na pomembnost nadzora progresije vadbe, ki ga izvaja za to usposobljen strokovnjak. V študiji Teixeira idr. (2010), pri kateri so izvajali vadbo progresiv- no do visokointenzivne VPU za spodnje okončine v obdobju 18 tednov po dvakrat na teden (pri 50 % do 80 % 1 RM), so opazili SZI jakosti kvadricepsa. Visokointenzivna VPU je opredeljena kot vadba z bremeni, večjimi ali enakimi 80 % 1 RM. V primerjavi z nizkointenzivno vadbo je zanjo značilno manjše število ponovitev (manj kot 15), pri čemer jo izvajajo trenirani posamezniki (American College of Sports Medicine, 2009). V programu vadbene interven- cije avtorjev Teixeira idr. (2010) so progresivno večali intenzivnost. S tem lahko pojasnimo daljši potek do SZI. Njihovi rezultati so skladni z ugotovitvami Mosti idr. (2013) ter Nelson idr. (1994), ki so poročali o povečanju mišične moči in jakosti pri visokointenzivni VPU pri posameznikih z osteoporozo in osteopenijo. Čeprav bi z visokoin- tenzivno VPU dosegli izboljšanje v krajšem časovnem obdobju, se moramo zavedati, da je osteoporoza predvsem bolezen starejših, pri katerih se pogosto pojavlja problematika izogibanja vadbi z na- pravami ali utežmi zaradi strahu pred morebitnimi poškodbami, zlasti če jih pri vadbi ne spremljajo za to usposobljeni strokovnjaki. Za starejše odrasle je zato primernejša oziroma dolgoročno vzdr- žnejša nizkointenzivna VPU. Pri vseh pregledanih RKR, z izjemo Teixeira idr. (2010), so uporabljali uteži, ki si jih lahko vsak priskr- bi doma. S pregledom izbranih RKR ugotavljamo, da lahko tudi z redno nizkointenzivno VPU dosežemo izboljšanje tako jakosti kot ravnotežja pri posameznikih s primarno osteoporozo. Dodatno motivacijo za vztrajanje pri vadbi starejših lahko ponudijo pripo- močki, kot je vadbeni dnevnik, ki so ga uporabili Otero idr. (2017) ter Zhang idr. (2022), saj lahko tako posamezniki spremljajo svoj napredek in ohranjajo motivacijo. Intenzivnost vadbe je treba pri- lagoditi zmožnostim in željam posameznika, saj je ključno, da se vadba prilagaja in izvaja na daljši rok. Izogibanje telesni aktivnosti vodi v večje tveganje za padce in zlome. Slednje potrjuje študija Otero idr. (2017), pri kateri se je pri kontrolni skupini, ki se ni ude- leževala telesne vadbe, pokazalo postopno zmanjševanje mišične jakosti in ravnotežja. Ob koncu intervencij je prišlo do SZI izboljšanja ravnotežja pri vseh RKR, razen statičnih nalog Bergove lestvice ravnotežja, ki vključu- jejo ravnotežne naloge v sonožni in enonožni stoji v študiji Teixeira idr. (2010). Trening ravnotežja je dokazano nepogrešljiv element za zmanjšanje tveganja padcev, vendar ga mora spremljati trening za jakost spodnjih okončin, saj lahko ta prispeva k izboljšanju ravno- težja pri starejših odraslih (Hu idr., 2023). Rezultati raziskave Otero idr. (2017) so pokazali, da je večja jakost spodnjih okončin pove- zana z izboljšanjem ravnotežja. Vse RKR, ki smo jih vključili v naš sistematični pregled, so uporabljale VPU in pri vseh so ugotovili SZI ravnotežja. Zaradi strahu pred padci osebe z osteoporozo znatno znižajo ra- ven dejavnosti, kar ima negativne učinke na jakost kosti. Povečano je tudi tveganje za padce in zlome (Brooke-Wavell idr., 2022). Sa- mozaupanje pri vadbi in pri preprečevanju padcev je ključnega pomena za posameznikovo vztrajanje v vadbi. V raziskavi Zhang idr. (2022) so z VPU dosegli povečano samozaupanje pri izvajanju vadbe in preprečevanju padcev. Brez dvoma mora biti vadbeni program za takšne paciente varen in dolgoročno vzdržen. Pretekle raziskave so pokazale, da lahko sodelovanje v vadbenih programih zmanjša tako incidenco padcev kot strah pred njimi (Kunutsor idr., 2018). Z VPU jih pri starejših odraslih ne moremo popolnoma pre- prečiti, lahko pa njihovo incidenco zmanjšamo. Teixeira idr. (2010) so spremljali pojavnost padcev še 24 tednov po vadbeni interven- ciji in ugotovili, da je bila njihova incidenca v eksperimentalni sku- pini znatno nižja kot v kontrolni skupini. Če so se padci zgodili, so bile njihove posledice blažje v eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno. Na podlagi pregledane literature ugotavljamo, da progresivna VPU, izvedena dvakrat do trikrat na teden s tremi ali več serijami na vadbeno enoto za posamezno mišično skupino, pomembno vpliva na izboljšanje mišične jakosti in ravnotežja ter s tem pripo- more k preprečevanju padcev in izboljšanju kakovosti življenja po- sameznikov z osteoporozo. Zaradi pomanjkanja meritev MKG po izvedenih intervencijah v pregledanih RKR ne moremo z gotovo- stjo trditi, da VPU vpliva tudi na MKG. Meritev MKG po intervenciji je bila izvedena le v eni izmed pregledanih raziskav (Papaioannou idr., 2003), a v njej niso zaznali SZI MKG. Pri pregledu literature smo ugotovili pomanjkanje natančnosti pri beleženju vadbenih parametrov v raziskavah in standardizacije le tega. Pomanjkljivost našega sistematičnega pregleda je, da izolirano proučevanje učin- kov VPU na posameznike z osteoporozo ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja študij, ki vadbo proti uporu uporabijo kot edino vad- beno intervencijo v raziskavi. Kljub temu se zavedamo, da je v kli- ničnem okolju za najboljše rezultate pomembna celostna vadbena intervencija, ki vključuje različne tipe vadbe: vadbo za ravnotežje, aerobno vadbo, vadbo gibljivosti in vadbo proti uporu. Pomemb- na je tudi prehranska in psihosocialna intervencija. „Zaključek Glavna težava starejših odraslih s primarno osteoporozo so pogo- sti padci, ki posledično vodijo v zlome. Ukrepi vadbenih interven- cij neposredno izboljšajo mišično jakost in ravnotežje, posredno pa vplivajo tudi na izboljšanje kakovosti življenja in preprečevanje padcev. Vadba proti uporu se je v našem sistematičnem pregledu izkazala kot učinkovita metoda, vendar jo morajo za optimalne re- zultate spremljati tudi druge oblike vadbenih intervencij. Za ose- be z visokim tveganjem za osteoporotične zlome je ključno, da je vadba progresivna, prilagojena zmožnostim posameznika, varna in nadzorovana. Prav tako je pomembno, da je vadbeni program za trajne koristi zasnovan tako, da je za posameznike vzdržen na daljši rok. „Literatura 1. American College of Sports Medicine. (2009). American College of Sports Medicine position stand. Progression models in resistance tra- ining for healthy adults. Medicine and Science in Sports and Exercise, 41(3), 687–708. https://doi.org/10.1249/MSS.0b013e3181915670 2. Beck, B. R., Daly, R. M., Singh, M. A. F. in Taaffe, D. R. (2017). Exercise and Sports Science Australia (ESSA) position statement on exercise prescription for the prevention and management of osteoporosis. Journal of Science and Medicine in Sport, 20(5), 438–445. https://doi. org/10.1016/j.jsams.2016.10.001 Telesna dejavnost starejših odraslih 255 3. Brooke-Wavell, K., Skelton, D. A., Barker, K. L., Clark, E. M., De Biase, S., Arnold, S., Paskins, Z., Robinson, K. R., Lewis, R. M., Tobias, J. H., Ward, K. A., Whitney, J. in Leyland, S. (2022). Strong, steady and straight: UK consensus statement on physical activity and exercise for osteopo- rosis. British Journal of Sports Medicine, 56(15), 837–846. https://doi. org/10.1136/bjsports-2021-104634 4. Çergel, Y., Topuz, O., Alkan, H., Sarsan, A. in Sabir Akkoyunlu, N. (2019). The effects of short-term back extensor strength training in postme- nopausal osteoporotic women with vertebral fractures: comparison of supervised and home exercise program. Archives of Osteoporosis, 14(1), 82. https://doi.org/10.1007/s11657-019-0632-z 5. Daly, R. M., Dalla Via, J., Duckham, R. L., Fraser, S. F. in Helge, E. W. (2019). Exercise for the prevention of osteoporosis in postmenopausal women: An evidence-based guide to the optimal prescription. Brazili- an Journal of Physical Therapy, 23(2), 170–180. https://doi.org/10.1016/j. bjpt.2018.11.011 6. Harvey, N., Dennison, E. in Cooper, C. (2010). Osteoporosis: impact on health and economics. Nature Reviews. Rheumatology, 6(2), 99–105. https://doi.org/10.1038/nrrheum.2009.260 7. Hong, A. R. in Kim, S. W. (2018). Effects of Resistance Exercise on Bone Health. Endocrinology and Metabolism, 33(4), 435–444. https://doi. org/10.3803/EnM.2018.33.4.435 8. Hu, K., Cassimatis, M. in & Girgis, C. (2023). Exercise and Musculoske- letal Health in Men With Low Bone Mineral Density: A Systematic Review. Archives of rehabilitation research and clinical translation, 6(1), 100313. https://doi.org/10.1016/j.arrct.2023.100313 9. Johnell, O. in Kanis, J. A. (2006). An estimate of the worldwide prevalen- ce and disability associated with osteoporotic fractures. Osteoporosis International: A Journal Established as Result of Cooperation between the European Foundation for Osteoporosis and the National Osteoporosis Fo- undation of the USA, 17(12), 1726–1733. https://doi.org/10.1007/s00198- 006-0172-4 10. Kunutsor, S. K., Leyland, S., Skelton, D. A., James, L., Cox, M., Gibbons, N., Whitney, J. in Clark, E. M. (2018). Adverse events and safety issues asso- ciated with physical activity and exercise for adults with osteoporosis and osteopenia: A systematic review of observational studies and an updated review of interventional studies. Journal of Frailty, Sarcopenia and Falls, 03(04), 155–178. https://doi.org/10.22540/JFSF-03-155 11. Mosti, M. P., Kaehler, N., Stunes, A. K., Hoff, J. in Syversen, U. (2013). Maxi- mal strength training in postmenopausal women with osteoporosis or osteopenia. Journal of Strength and Conditioning Research, 27(10), 2879–2886. https://doi.org/10.1519/JSC.0b013e318280d4e2 12. Nelson, M. E., Fiatarone, M. A., Morganti, C. M., Trice, I., Greenberg, R. A. in Evans, W. J. (1994). Effects of high-intensity strength training on multiple risk factors for osteoporotic fractures. A randomized controlled trial. JAMA, 272(24), 1909–1914. https://doi.org/10.1001/ jama.1994.03520240037038 13. NIH Consensus Development Panel on Osteoporosis Prevention, Dia- gnosis, and Therapy. (2001). Osteoporosis Prevention, Diagnosis, and Therapy. JAMA: The Journal of the American Medical Association, 285(6), 785–795. https://doi.org/10.1001/jama.285.6.785 14. Otero, M., Esain, I., González-Suarez, Á. M. in Gil, S. M. (2017). The ef- fectiveness of a basic exercise intervention to improve strength and balance in women with osteoporosis. Clinical Interventions in Aging, 12, 505–513. https://doi.org/10.2147/CIA.S127233 15. Palombaro, K. M., Black, J. D., Buchbinder, R. in Jette, D. U. (2013). Ef- fectiveness of Exercise for Managing Osteoporosis in Women Post- menopause. Physical Therapy, 93(8), 1021–1025. CINAHL with Full Text. https://doi.org/10.2522/ptj.20110476 16. Papaioannou, A., Adachi, J. D., Winegard, K., Ferko, N., Parkinson, W., Cook, R. J., Webber, C. in McCartney, N. (2003). Efficacy of home-ba- sed exercise for improving quality of life among elderly women with symptomatic osteoporosis-related vertebral fractures. Osteoporosis International: A Journal Established as Result of Cooperation between the European Foundation for Osteoporosis and the National Osteoporosis Foundation of the USA, 14(8), 677–682. https://doi.org/10.1007/s00198- 003-1423-2 17. Porter, J. L. in Varacallo, M. (2024). Osteoporosis. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441901/ 18. Šarabon, N. in Kozinc, Ž. (2020). Effects of Resistance Exercise on Ba- lance Ability: Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. Life, 10(11), 284. https://doi.org/10.3390/life10110284 19. Škof, B., Auersperger, I., Drakslar, J., Fajon, M., Kaluža, T., Kevo, V., Rotov- nik-Kozjek, N., Lipovšek, S., Sobočan, G. in Šibila, M. (2019). Načrtovanje športne vadbe (str. 448). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 20. Teixeira, L. E. P. P., Silva, K. N. G., Imoto, A. M., Teixeira, T. J. P., Kayo, A. H., Montenegro-Rodrigues, R., Peccin, M. S. in Trevisani, V. F. M. (2010). Progressive load training for the quadriceps muscle associated with proprioception exercises for the prevention of falls in postmenopau- sal women with osteoporosis: a randomized controlled trial. Osteopo- rosis International: A Journal Established as Result of Cooperation between the European Foundation for Osteoporosis and the National Osteoporosis Foundation of the USA, 21(4), 589–596. https://doi.org/10.1007/s00198- 009-1002-2 21. Varacallo, M. A. in Fox, E. J. (2014). Osteoporosis and its complications. The Medical Clinics of North America, 98(4), 817–831, xii–xiii. https://doi. org/10.1016/j.mcna.2014.03.007 22. Zhang, F., Wang, Z., Su, H., Zhao, H., Lu, W., Zhou, W. in Zhang, H. (2022). Effect of a home-based resistance exercise program in elderly parti- cipants with osteoporosis: a randomized controlled trial. Osteoporosis International: A Journal Established as Result of Cooperation between the European Foundation for Osteoporosis and the National Osteoporosis Fo- undation of the USA, 33(9), 1937–1947. https://doi.org/10.1007/s00198- 022-06456-1 23. Zhang, S., Huang, X., Zhao, X., Li, B., Cai, Y., Liang, X. in Wan, Q. (2022). Effect of exercise on bone mineral density among patients with oste- oporosis and osteopenia: A systematic review and network meta- -analysis. Journal of Clinical Nursing, 31(15–16), 2100–2111. https://doi. org/10.1111/jocn.16101 Matija Kodarin, dipl. kin. Študent magistrskega študija Aplikativne kineziologije in diplomskega študija fizioterapije na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju matija.kodarin1@gmail.com