Velesalo, substant. n., a ne: Velesovo, adj. poss. n, Spisal Fr. Levstik. iklošič je v svojem spisi .,Die slavischen Ortsnamen aus Appel-lativen I." dejal: „Velesovo (gorenjska vas), dessen vvahre Form nicht ganz sicher gestellt ist, daher aucli nicht mit Sicherheit gedeutet werden kann, soli nach dem Hirtengotte Volosii, Velesil benannt worden sein: Slovenci so prišli do majhenih goric, na kterih je zlasti ovčja paša obilno rasla, in tako so kraj in tudi vas, ki so jo zidali, po bogu ,Velesovo' imenovali. Trdina, Zgodovina 28." Denkschr., philos.-hist. Cl., v 21. zvezki (1872.1.) na 77. str. Očito je, da Miklošič ne te misli, katere je nekdaj bil profesor Trdina ter pred njim uže Metelko. A to ime res nema začetka od boga Volosa ali Ve les a. — Gorenjci zdaj govore, kakor nekdaj neso govorili, namreč: Velesovo, vega, adj. n., ter okrog Bleda tudi: Melesovo, vega, adj. n., a v Skofji Loki je slišati: v Mele-sane so šli; do Melesan pojdem; v Melesanih so bili. —Velesovo, adj. n. je namesto: Vel es a v o, in to namesto : Velesalo, substant. n. V obrazih: Melesov©, Melesane vidiš. „m" namesto „v", ter kaže da Melesane stoji v .nora. plur. m., namesto: Vele-sane, katero lice je po vsej podobi zaradi priglasa, ležečega zelo na začetki besede, skrčeno od: Velesaljane, nom. plur. m., kar zaznameniije ljudi, prebivajoče v Velesali, a more ob enem zazna-menovati i samo Velesalsko vas. Krajevnih imen te vrste je mej Slo-veni obilo: Cerkljane, namesto: Cerkuvljane: c-erkiiv.; Vrbljane: vrba; Lipljane: lipa; Vašane: vas, das Dorf, starslov.:. visi itd. A kako morem jaz trditi, da je Velesalo, n. pravo lice tega imena? Opiram se na znanega Novomeškega kanonika Matijo Ko-stelca in osobito na Valvasorja. ¦— Matija Kostelec je bil svoje „Bratovske Buquico s. Boshenkranza. Stiskami u' Lublani 1682," posvetil „Gospei Materi Joan. Susani Paradaisarci, Priorci tega jme-nitniga Divizhniga Velleffal skiga Cloftra, u' Gorenski ftrani", ter Valvasor XI. 365. 367. piše: „I)as Frauen-Kloster Michlstein, auf Crainerisch Velefalo, ligt in Ober-Crain. Die jetzt, in diesem Jahre (1689), regirende Priorinn abcr ist Frau Susanna Paradeifserinn, Fr. Levstik : Velesalo substant. n., a ne: Velesovo, adj. poss. n. 481 Frevinn". — Miclilstein je tukaj teskovna hiba, katero je na konci tega (III.) zvezka Valvasor sam popravil: „f. (fiir) Michelstein 1. (lies) Michelstetten." Ako Sloven zdaj uže ne ve, kaj to krajevno ime znači, vidimo, da je vsaj njega pravo lice pred 200 leti bilo še sploh znano. Beseda Velesalo je sestavljena z dveh kosov; prvi je: vele, a drugi: salo, kakor moravski „Velehrad" v sebi kaže tudi: vele in: brad (grad). Kaj znači „vele", ne težko povedati, ker to je v drugačnem obrazi isto, kar je starslov.: velij, a, e, adj., gross, in lice „vele" je tudi starej slovenščini rabilo v sestavljene besede: veleglavii, adj., grosskopfig, veledu sije, n., Grossmuth. Naše ime Velesalo je nemški narod z besedo Michelstetten preložil, kakor jaz menim, zelo na tanko po slovenskem zmisli; kajti gotski: m i k i 1 s, starvisnem.: m i c h i 1, sredvisnem.: m i c h e 1, adj., znači isto, kar grški: asyac, latinski.: magnus, gross, obtorej isto, kar vele. Anda ako hočemo zvedeti, kaj znači drugi, v tem nazivali res neobični del: salo, trebe najprvo pogledati, kacega pojma je nemška beseda: Stetten. Bilo je starvisnem. in sredvisnem.: stat, f., Statte, Stelle, Platz, Ortschaft, pozneje „urbsK; novovisnem.: S tat t, f., Standort, Platz, 0rt des Seins, also AVohnplatz. Ista beseda je tudi: Stetten (Statten), samo da stoji v dat. plur. Weigand, Worterb. II. 790. 800., Schmell.-Fromm. II. 792. 794. Beseda: Stetten (razno pisana) cesto služi v nemščini sestavljenim nazivalom krajevnim: Hei-ligenstetten, Konigstetten, Dreistetten itd., ter na samem kranjskem sveti je poleg Michelstetten še tudi Kerschstetten (Kirsch-stetten), m to tri krati: Cešnjice, f. plur., Kerschstetten, v Mo-ravškem dekanati; Cešnjice, f. plur., Kerstetten (namesto: Kersch- ¦v V stetten, Kirschstetten), bliža Spitaliča v Kameniškem dekanati; C e š-njevik, m.. Kerschstetten, blizu Cerkuvljan. — Cešnjevik je kraj (Statte), kder se nahaja ali se je kdaj nahajalo obilo črešenj (Kirschen), kakor je srbski: bukvik, m., tudi kraj, na katerem raste mnogo bukev, der Buchenwald. Iz tega se nam jasno kaže, da je salo isto, kar nemški: Statte, Wohnplatz, ali z drugimi besedami, da je salo isto, kar s e 1 o , in obtorej: Velesalo namesto : V e-leselo (Veliko Selo), die grosse Wohnstatte. Res v denašnjih časih ta vas ne posebno velika, ali kdo ve, koliko manjše od nje so v začetki bile vasi po obližji? Tudi seje v tej dobi Velesalo utegnil morda zvati večji prostor o k o 1 n e zemlje, ker to ime se 31 482 Fr. Levstik: Velesalo, substant. n., a ne: Velesovo, adj. poss. n. nahaja v listinah uže 1154. L, kakor svedoči Parapat v Letop. Matice slov. s 1872-1873. 1. II. na 18. str., kar nam dokazuje, cla je vsaj 84 let stareje od nunskega samostana, založenega 1238. 1. v tem kraji, in Valvasor XI. 365. piše, da je rečeni samostan iz prva bil imenovan „Prauen-Thal" ali „Marien-Thal", a Velesalo (Michelstetten) da so zvali ž up o (faro), katere cerkev je blizu ondukaj, ter da se je sto-prav kesneje ime Velesalo prijelo i tega samostana, čegar založno pismo (Stiftungsurkunde) s 1238. 1. jednako priča, da je sezidan bil „in Valle S. Mariae apud Michelstetten". Mitth. des hist. Vereines fiir Krain, v IX. letniki (1854. 1.) na 76. str. Zdaj trebe še dokazati, da je lice: salo poleg ter namesto lica: s e 1 o v slovanskem jezici možno, rekle, da glagolska korenina : s e d, sitzen, tudi slove: sad; kajti nikogar ne tajno, da sel o stoji namesto sedlo, der Sitz, Wohnsitz, Ansiedelungs-platz, zaradi česar je Cehom: se dlak, der Landmann, človek na seli, a ne v mesti živeč, ter na Goriškem neko vas imenuj o še zdaj: Staro Sedlo, vender i tamkaj denes premaguje uže izrekanje: Staro Selo, a pridevnik se v zdanjih časih govori vedno le: staroselsk, poleg: starsk. „Iz potne torbe" prof. Erjavca v Letop. Matice slov. 1880. 1. na 208. str. Sad namesto s e d po Jungmannovem svodoštvi rabi Slovakom, govorečim : s a d n u , ich setze mich, kar Cehom slove : s e d n u: zatorej slovaški: s a d 1 y , a češki: s e cl 1 y , adj. (partic. praet. act. II.), gesetzt: sedle mleko, geronnene Milch, kar mi neslovanski zovemo: siisedeno mleko, namesto: s ti s e 1 o (s u s e d 1 o) mleko. Rečeni v Jungmann uči, da je tudi v Cehih krajevno ime: Sadi na, f., Zo-del, vas v Budejevskem, ter i: Sadlno, n., neko drugo češko ime jednake vrste, kar bi slovenski oboje slulo: sel-, ako ne: s al-. Sem je šteti i ono besedo, katera staroslovenski slove: salo, n., sebum (a ne: adeps), novoslov., bolg., srb., ruski: salo, češki: sadi o, poljski in gor srb.: sadi o, Schmer, kar je zopet namesto: sedlo, selo, ter znači tako stvar, ka seje strdila, ,siisedla', kakor je tolmačil uže Jungmann: „jako by fekl: sedly tuk," in zdaj lehko razumejemo, zakaj more beseda: salo v ruščini tudi značiti: die erste dimne Eisrinde beim Gefrieren der Flusse. — Lice: sad poleg: sed ima i beseda, katera slove srbski: sadno, n., ruski: sadno, češki: sadno, sadmo, poljski: sadno poleg: se dno, der Satteldruck; ruski: sadnitisja, sich wund reiben; poljski: J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 483 s a dri i c poleg : s e d n i c, wund driicken, wund reiben, sadnisty poleg: sednisty, adj., wuncl gerieben; a novoslovenski v Laščah: s e d n o, der Satteldruck : die Wunde auf dem Rucken eines Kranken vom Liegen; sednast, adj., wundgelegen, kar na kranjskej meji v Prezidi mej Hrvati imenujo: sadno, n., s a d n a s t, adj., a po Istri, kakor J. Volčič pripoveduje: „skupna kobila je s a dni v a ali sadni t a (bekommt den Satteldruck)," v „ Glasniki" 1860. 1. I. na 79. str. ; mej Krko in Zatičino po Dolenjskem: sedno, n., der Satteldruck, osedniti se (k temu prispodobi ruski: sadnitisja): osednil se je, rekše, dobil je ran po hrbti, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, in poleg tega ondod govore: o s e j e n je, kar znači isto, če tudi nikoli ne slišati: osediti se; i Ribničan deje: osedniti se, a v Skofji Loki je navadno: saje ima, sajast je; pridevnik: sajast v jednacem zmisli rabi tudi Logatčanom: primeri: prisad, sada, m., der Brand einer Wunde, rana se je prisadila, die Wunde ist brandig geworden; Gorenjci oko!o Kranja vele: sena ima, namesto: sedna, ter: s ena s t je, namesto : sednast, kar nas uči, da lice, navadno Laščanu: sedno, sednast, namesto: sedno, sednast, ne pravilno. S tem je neovržno dokazano, da slovanski glagol: sed ima namesto „e" časi „a" : sad, po katerem zakoni je tudi: Velesalo, namesto : V e 1 e-selo. —A kako je o tej stvari soditi? Da tukaj „a" iz prajezika ne bode, o tem se menda ne dvojiti. Bajke in povesti o Gorjancih. Spisal J. Trdina. 10. Divji mož, hostni mož, hostnik. o gričih, dolcih in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padaje polagoma proti Krki, razprostira se med Podgradom in Ljubnim velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še pred tremi desetki let je bil košat, temen in krasen, da je marsikak .popotnik obstal in mu se čudil. Takrat stala je kraj njega majhna koča, reklo se jej je „pri 31*