Ako naj Slovenci v emigraciji kaj pomenimo, da se ne raz« tepemo v brezoblično maso. za katero se nihče ne briga drugače ka¬ kor se briga za svojo delovno silo. ako nočemo, da se ta slovenska kri ne bo brez vsakega haska za narod izgubila v šume m in tujem svetu, moramo biti med seboj trdno povezani« Povezani moramo biti med seboj vsi: tisti, ki jih je zaneslo v Kanado in Anglijo, mora« jo ostati v duhovni povezanosti z onimi v Združenih državah prav tako kakor s tistimi, ki žive v Argentini, Ekvadorju, Braziliji in Čile. Doslej je vsaj večina izmed nas vezala skupnost taboriščnega življenja, skupnost tamkajšnjega trpljenja in pričakovanja, pa tu¬ di dela in veselja.. Poslej bo prenehala tudi ta vez« Zato je velika nevarnost, da bc marsikdo v čisto tujih krajih in razmerah pozabil na to skupnost ter se ves predal svojemu okolju. To pa ne sme biti, če naj ne ostanejo vse žrtve dosedanjih begunskih let za njega sa¬ mega in za vso narodno skupnost zavržene in brez sadu ter blagoslo« va. Še hujše pa bi bilo, ko bi tisti, ki bi ostali v skupno« sti, slcušali to skupnost hote ali nehote razbijati z nerganjem in nepotrebnimi spori„ Saj smo še v taboriščnih 'barakah v Avstriji in zlasti v Italiji okušali, kako grenke.sadove rode taki spori, ki so nepotrebni in včasih celo nalašč uprizorjeni« Kako lahko delo so pri nekaterih imeli komunisti, kr so s satanskimi sredstvi sku« šali našo emigracijo razkropiti«. Nevede in nehote so jim v tem de¬ lu bili za orodje taki spletkarji in zabavljači v begunskih vrstah, Seveda nočemo takih prehudo obsojati- ko pa vemo, kako so v trpije« nju marsikomu popustili živci in da je marši takemu prepiru in mar« sikalci hudi besedi kriva taboriščna psihoza, pa je treba odkrito priznati, da vkljub vsem opravičilom med nami vendarle ni bilo do« volj edinosti in smisla za skupnost, Kje je krivda? Vsekakor je videti, da je krščanska ideja pognala prema« lo globoko korenine v naša srca? Kjer vlada resnično globoko kr« ščanstvo, ni razprtij, ne prepirov, ne sumničenja, pač pa edinost v ljubezni„ Prvi kristjani sc pl jenje v preganjanju nam v tem oziri« svetel zgled! Njihovo tr= se more primerjati z našim, njihova edinost pa ne z našo razprtijo J (.Dej .Apcst. 2.44 - sequ. ) Vsaj trpljenje bi nas moralo vse združiti v ene družino - v eno občestvo preganjanih katoliških Slovencev., Med nami mora vladati ljubezen! Kakor pri prvih kristja« nih, med katerimi ni bilo zapuščenega reveža! Nobenega begunca ne' smemo pustiti kje samega - ne da bi se naša skupnost zanj brigala« Med seboj si moramo kot bratje družbo bratov - prihajati skupaj! Kjer st. naj že napravi jo slovensko o s c e st vo. k j er 'hraniti zveze, isks ti se med seboj pozdravijo, pogovore in povedo s dva ali kjer so trije, vsaj včasih zberejo. mi sl 1 Lil obve S ti« DOMAČI GLASOVI _ - 2 - _ 15. KI.1948., St .10. 1§« - Se med seboj tudi tolažijo in bodre - za dobro. Med seboj se duhovne dvigajo, - skrbe za brate } da se ne izgube v tujem mor¬ ju pohujšanja! Posebno naša mladina nam mora 'biti vsem pri srcu! V tujini moramo ohraniti enotnost in disciplino do doma¬ čega vodstva, — do cerkvenega in narodnega. Prišli smo sicer pod druge škofije, ki imajo nad nami pravno oblast, toda naša duhovna povezanost in sinovska pokorščina ostaja tudi v tujini še bolj tid= na kakor je bila v domovini, do našega vrhovnega pastirja prevzv. škofa. Njegovi besedi hočemo prisluškovati tudi v tujini« - On je ostal ih ostane naš duhovni vodja, duhovni oče, čigar želja nam bo- di ukaz. Ohraniti moramo tudi narodno disciplino! Brez narodnega - političnega vodstva se bi sloyenski emi= grantje razkropili kot majhni drobci med tujimi narodi. Ce pa smo združeni in enotni, pa vendarle nekaj pomenimo. Z razprtijami iz= gubijamo ugled med narodi in ubijamo sami svojo bodočnost. - Doma mnogo pričakujejo od slovenske emigracije. - Najbolj jih zato doma boli, kakor poročajo, da emigracija ni edina, da se med njo ustvar¬ jajo neke frakcije in struje. - Mi imamo svoje narodno in politič= no vodstvo. Dolžnost vsakega narodno-zavednega Slovenca je, da drži z njim disciplino edinosti! Vsi za' enega - eden za vse! Vsak je po=* klican, da pomaga celoti z nasvetom, delom in gmotno pomočjo. ~Kri= tika je sicer potrebna in koristna, toda le talca, ki ne išče sebe, marveč skupno korist, ki gradi - ne pa tista, ki podira. Tudi v javnem življenju nas mora vezati na«a ideja in ljubezen. Le pomi= slimo, kaj se je na Slovenskem čudovitega ustvarilo po Mahniču do prve svetovne vojne, ko je katoliška slovenska skupnost bila edina in jo je vezala ljubezen! Le zato je dosegla tako lepe uspehe, da so nas drugi narodi občudovali. - Hudič razdora pa je zanesel po= zaeje med katoličane prepire, ki so nam le škodovali« Tega hudiča izženimo iz svoje srede in poživimo v sebi katoliško idejo - in ljubezen! Amerikanci se med seboj politično tudi razdvajajo, - ob čaeu volitev se med njimi razvija propaganda, o kakršni mi niti poj= ma nimamo! Ko pa je treba, takrat drže vsi skupaj kot en mož! Tudi angleška politika je strankarska, - ko pa je prišla država v nevar= nost, so pozabili na vse strankarstvo in izročili vajeti države v roke najbolj odločnemu in sposobnemu - in za njim so šle vse stran— ke» Pri nas pa... | Kadar bi bilo najbolj potrebno, da držimo sku= paj kot en mož, pa se že kote histerično bolni napadi, ki niso dru¬ gega kc prepiri za žabjo volno, - celo v emigraciji! Vsi moramo torej držati enotno linijo, disciplino skupno¬ sti, posebno še v emigraciji, če nočemo postati čreda ovac - pod tujimi pastirji! ¥Q ON CDtkiCD Prazniki v taborišču. Praznik Vseh svetih je za nami. Praznovali smo ga po sta= ri slovenski in cerkveni navadi. Dopoldne so naše misli bile usmer¬ jene v srečni dom nad zvezdami. Spomin nam je uhajal med naše mu¬ čence , ki v zboru zaznamovanih že "stoje pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v belo oblačila in s palmami v rokah". Počasti¬ li smo jih s zaupno prošnjo, naj bodo naši priprošnjiki zlasti v teh mesecih, ko odhajamo v novo domovino in si postavljamo temelje za novo življenje. Popoldne je bila kapela zopet premajhna. Mnogo manj nas je že, a še nas je veliko. Letuš smo pogrešili v kapeli nekaj .zelo OZZ $0>QTr&U/N DOHACI GLASOVI - 3 - 15.XI.1948 'S/tev. 10« značilnih postav: starega očeta Jana, Bajdovega in Drakslerjevega očeta, Ti možje so bili med najpridne j Šimi molilci. Smrt jih je'v tem letu pobrala. • G. župnik Novak nas je v pretresljivi pridigi popeljal k vernim dušam v vice. Bolj kot kdaj v življenju smo tokrat doume= vali bistvo njihovega trpljenja. Mi begunci bolj kot drugi ljudje* čutimo, kaj je domovina. Silno po njej hrepenimo. Toži se nam po lepem domu. K očetu in materi si želimo. Ir, to neizpolnjeno hre= penenje in koprnenje po lepi in dragi domovini nam povzroča straša no trpljenje. Ta ločitev je bistvo našega duševnega trpijenja.Prav tako je bistvo trpljenja vernih dragih v vicah v ločitvi od neskon= čno lepe večne domovine, zlasti pa v ločitvi od Boga in nebeške Matere, Živo smo dojeli to misel in vse novemberske dni nas sprem= lja. Tudi kapela ima ta mesec mnogo več obiskov čez dan. Ljudje se zavedajo,- "da je sveti in zveličavna misel, moliti za rajne,da bi bili rešeni grehov". Po cerkvenem opravilu smo vsi pohiteli na pokopališče in na grobeh naših dragih rajnkih rojakov^smo opravili cerkvene mo= litve in pomolili tudi za vse tiste naše slovenske ljudi, ki so v teh letih strahote umrli kjerkoli v svetu in premnogi v neblago= slovijeni zemlji počivajo. Naš pevski zbor je po končanih molitvah lepo zapel nekaj žalostink. |e v trdem mraku smo se razšli. , Grobovi slovenskih beguncev na spittalskem pokopališču so lepo urejeni. Vsak ima lep spominski kamen in okvir ali pa vsaj trden in lepo izdelan križ. Mnogi so ta dan pohiteli tudi na pokopališče v Lienz, kjer počiva kar precej naših rojakov. Tudi grobovi teh so lepo oskrbo= vani. Zvečer smo deloma v cerkvi, deloma pa doma, po staki na= ši navadi odmolili vse tri dele rožnega venca za drage rajne. V duhu smo gledali tudi Vas, drage sestre in bratje, kako združeni z nami molite. Misel nam je uhajala na naša farna pokopališča, kjer počivajo ljubi stariši, uhajala nam je v Teharje, v Hrastnik, v Kočevski Rog. Ob tem sp o minulo naša srca kapale gorjupe kaplje in oči premnogih so bile orošene od grenkih solza. Mrtvaški ples. Po molitvi smo napolnili do zadnjega kotička gledališko dvorano. Naši igralci so nalašč za ta večer pripravili Johanes lippl-ov misterij "Mrtvaški ples". Igra je bila dovršeno igrana. Posamezne prizore je spremljalo tudi lepo petje moškega zbora. Le to je škoda, da smrt ni kosila samo na odru, ampak verjetno tudi za odrom, ker smo opazili, kako polagoma zmanjkujejo pevci. Na koncu igre jih je le še nekaj pelo, občutek pa smo imeli, da tudi že te smrt tišči za vrat. Pred igro smo prvič slišali globoko deklamacijo "Vetrinj= ski psalm". Močno je odjeknila med nami. Na vernih duš'dan je slovenski begunski rod že vstajal ob 3. ali ob 4. zjutraj, V svojih izbah smo pokleknili k družinski molitvi in zopet odmolili vse tri dele rožnega venca. Potem pa smo odhajali v kapelo in bili pri treh sv. mašah za rajne. ' Oba dneva smo tudi'pridno molili v spittalski župni cer= kvi, da bi pridobili čim več odpustkov, ki smo jih darovali ver¬ nim dušam v vicah, Žalost objema taborišče. Že v prvih novembrskih dneh se je pri nas oglasila bož= ja poslanka smrt. Odreiila je trpljenja velike trpine. DOi^AGI GLASOVI 4 000 besed. Pred- tiskom je bil skrbno pregledan po strokovnjak ku tako, da v njem ni napak. Po obsegu je polovico tanjši, ker je tiskan na dveh straneh, doČim je pri italijanski izdaji tisk samo na eni strani. Vendai pa je tisk zelo jasen in ličen. V polpatno vezan stane 18 šilingov. Tiskarna ga je natisnila le nekaj nad 100 izvodov. Ohranila pa je voščenice in je ponatis vsak Čas mo= goČ. Sedaj je v delu ponatis španske vadnice od istega piša* telja. Zaenkrat so sicer bolj cenjeni in iskani praktični učbeniki a Pekoljeva vadnica je temeljna in bogata. Ko bomo v Argentini in se bomo morali temeljito naučiti jezika, bomo s pridom uporablja= li Pekoljevo vadnico. Kljub razšeljevanju je v kulturnem oziru naše taborišče ostalo kulturno še vedno zelo delovno. Ta delavnost nas mora sprem= ljati tudi v svetu. ~T7\Ujp £>v« oČGr SPR€j&-A\/\ snevs BG-C,UTMC€r- — ’ • V sredo 10. novembra 1948. je sv. OČe Pij XI. v letni rezidenci v Castel Gan= dolfo sprejel 21 slovenskih beguncev. Eden od njih nam je o tem sprejemu poslal tole ganljivo poročilo % Najbolj vesela vest, ki jo imam in zaradi katere sem se odločil poslati Vam to pismo, da morem vsem beguncem spo= ročiti, je tale- bili smo pri sv. Očetu v avdijenci in videli, kako zelo ljubi Slo= vence, Do papeža se ne pride kar tako. Sicer skoro vsako sredo sprejema'romarje v tako zvani splošni avdijenci, kjer ga.pač le vidite, slišite in prejmete njegov bla= goslov, a tudi za to je treba imeti pri= poročilo od kakega rimskega župnika ali samostana, na podlagi katerega vam v Va= tikanu. dajo vstopnico. Zelo težko pa je dobiti dovoljenje, da bi s papežem govo= rili. .Slovenski begunci s Koroške, kar nas jo v Rimu, smo pa le prišli do takega iz Vat kana, ki papeške avdijence določa, zavodu, kjer stanujem, zato nam ni bilo težko, dobiti ga. Da ima sv. oče Slovence posebno rad, sem videl že-20. oktobra, ko sem bil pri njem na skupili avdijenci. DoČim so take splošne avdijence v Vatikanu veličastnejše: tam papeža prinesejo po dvorani na prestol in zopet odnesejo, so v Castel Gandolfu, kjer je zdaj na oddihu, bolj domače in prisrčne; pride peš med romarje in govori s tistimi, ki stojijo v prvi vrsti. V sredo, 1(3. novembra smo prišli k splošni avdijenci slovenski begunci, ki smo s Koroške priromali v Rim* 21 nas je bilo, Castel Gandolfo - nekdanja Alba Longa, stoji 430 m visoko v Albanskih gorah in je kakih 40 km oddaljen od Rima. Izredno dovoljenja. Tisti gospod je večkrat na teden v DOMAČI GLASOVI - 7 - 15.XI. 1948. Štev.10. veliko tujcev je prišlo ta dan k sprejemu, zelo mnogo "boljših lju= di% zato kar nismo upali, da bi nas dali v prvo vrsto. Kakor hi= tro pa so nas spustili na dvorišče, so zaceli spraševati po Slo= vencih in so nas ločili od drugih. Veselo smo^bili presenečeni, ko so nas v dvorani postavili tik pred prestol. Še neko koroški Slo= venec, na: ol Slovenec, napol Nemec, se nam je pridružil, ko je vi= del, kakšno prednost imamo Slovenci. Tiste dni se je namreč mudil v Rimu avstr, zunanji minister dr. Gruber, ki je bil tudi pri pape= žu, pa je prišla na skupno avdijenco tudi večja skupina avstrijskih duhovnikov, ki so upali, da jih bodo, ker prihajajo v senci svojega zunanjega ministra, kaj bolje traktirali. Ta koroški duhovnik je bil srečen, da se je mogel pridružiti Slovencem, pa čeprav brez zu= nanjega ministra in brezdomcem. Ko je sv. oče prišel do nas, nas je vprašal po laško: "Slovenski begunci ste, kajne?" Odgovorili smo nemški in mu poveda= li, da prihajamo iz Avstrije, kjer'smo živeli po raznih taboriščih. Zahvalili smo se mu, da se je tolikokrat zavzel za nas, ko smo se v stiskah obračali nanj, pa za vso moralno in materijalno pomoč, ga prosili še nadalnje pomoči za one, ki so še ostali v Avstriji, zlasti pa blagoslova na nas, na one tam gori, na tiste, ki so še emigrirali, na svojce doma in na ves slovenski narod. Sv. oče je odgovoril v nemščini; "Da, poseben blagoslov vsem vam, vsem slo= venskim beguncem in vsemu slovenskemu narodu! 0, slovenski narod je veren in zvest narod! V Argentino torej odhajate?" "Da, Svetost, ker samo Argentina sprejema družine z otroki in starimi ljudmi, dočim druge države le samske delavce." "To je lepo, da greste z družinami! Kaj pa tile mladi fantje in dekleta gredo tudi z varal?" Ko smo mu potrdili, je rekel: "Tč je lepo, zelo lepo.Bog z vami vse= mi! Živeli Slovenci!" Nato se je obrnil k nekaterim posameznikom in vsakemu privoščil prijazno besedo. Prišedši do skupine, ki je stala tik nas, jo vpraša; "Ste tudi vi. Slovenci?" Ali so bili tako presenečeni, da niti vedeli niso, kaj je vprašal, oziroma kaj govorijo, ali pa zato, ker je sv. oče bil tako ljubeznjiv z nami Slovenci, so nekateri odgovo= rili; "Da, Svetost." "Oj, živeli Slovenci!" je nadaljeval in'ge= le msgr. Callori ga je opomnil, da je to čisto druga skupina. Ko je tako prvo vrsto obšel, se je povzpel na prestol ter v laškem, francoskem, angleškem, nemškem, Španskem in portugal= skem^jeziku nagovoril romarje. Takoj ha drugem mestu je omenil nas rekoč; "V posebno veselje nam je, da moremo v hiši skupnega oče= ta pozdraviti skupino slovenskih beguncev, ki so morali zapustiti svojo domovino ter oditi na tuje, pa zdaj odhajajo v Argentino, v kateri upajo najti svojo drugo domovino. Daj Bog, da bi našli xam res prijazne in gostoljubne ljudi in da bi jim Argentina postala res druga domovina! Hkrati jim pa želimo, da bi se razmere v njih domovini kmalu tako uredile, da bi se mogli vrniti vanjo. Zato da= jemo njim, vsem slovenskim beguncem po svetu, njihovim svojcem doma ih vsemu slovenskemu narodu v domovini svoj prav poseben bla= goslov." Besede, ki jih je naslovil na nas, je izgovoril tako obču= tene, da.niso prišle solze v oči samo nam, marveč tudi ostalim. Ko je nam vsem podelil blagoslov, je odhajal. Italijani so mu vzklikali; "Evviva il papa!" Ko je^bil že čisto pri vratih in so drugi.potihnili, smo vzkliknili mi: "Živel, sveti oce!" Obrnil se je od vrat in se vrnil nazaj naravnost med nas Slovence, dal vsakemu še enkrat roko in prstan v poljub in mu voščil srečno pot. Tako smo bili prevzeti, da niti govoriti nismo mogli, marveč smo le zolznih oči strmeli vanj. Potem se je vstopil pred nas in nas gledal kot bi pričakoval, da mu še kaj povemo. 0, saj bi mu radi povedali še marsikaj, a nam ginjenost ni dala* Le "živel, sveti oče 1 smo vzklikali, DOMAČI GLASOVI- 8 -15. XI. 1948. jtev.K To so nas ostali gledali s spoštovanjem in zavistjo. Kar ni jim hotelo v glavo, da more imeti ubog slovenski begunec v tako revni ponošeni obleki pri papežu prednost - in še tako! - pred "boljšo” družbo, ki se je pripeljala na avdijeneo v naj elegantne j ši obleki in razkošni limuzini* Mi smo se pa vračali iz Castel Gandolfa s prijetno savest= jo, da ima od vseh zapostavljeni slovenski begunec vsaj pri skupnem očetu tisto mesto, ki mu gre kot sinu "zvestega naroda”. TO |0 TU14T) $0 INK? D SL|UD)0- Pritožba jugoslovanskih emigrantov o zlorabah. Ameriški list "American” je 7. novem= bra 1948. pod mastnim na= slovom: Tugoslavs claim" Trieste abuses" prinesel tole kratko pa pomembno poročilo 2 "paris Kov.6. (JNS) Dva protikomunist tična jugoslovanska vo= ditelja obtožujeta Zavez= niško vlado v Trstu, da zavzema stališče proti jih goslovanskim prebivalcem. Ta dva voditelja, ki živi’= ta v begunstvu, tudi trdita, da Vo= jaška uprava podpira vrnitev Trsta Italiji. ' V pismu na generalnega tajnika UHO g» Trygue Sic voditelja zahtevata, da se s takšnim ravnanjem . preneha in da Trst ostane svobodno ozemlje. Akcija teh dveh voditeljev dr. Vladimirja Mačeka, starega vod±= telja Hrvatske seljacke stranke in dr. Mihe Kreka, voditelja Slovenske ljudske stranke, je še bolj zapletla tržaški spor, ker oba moža sta v o= poziciji proti jugoslovanski Titovi vladi." Katere so nepravilnosti in pri* stranosti anglo-ameriške uprave v Tr= stu, zoper katere sta dr. Krek in dr. Maček vložila omenjeno pritožbo na Zvezo poročil tednika •‘Demokracija", ki izhaja v Gorici, so glavne pri= stranosti in krivice sledeče: Zapostavljanje Slovencev v upravi in zapostavljanje slo= venskega jezika? izigravanje Slovencev in Hrvatov pri vpisu v volilni seznamj izjave voj.uprave,da slovensko šolstvo nima nobene zakonite podlage za svoj obstoj,ampak da je nastalo le po njeni milosti«Glavni vzrok pritožbe pa je v tem.da je anglo-amer,voj.uprava sklenila letos 21,sept, pogodbo z Italijo,po kateri so finance^cene in trgovina, svo hodnega Trsta enake kot v Italiji»-Italijanski šovinizem -pohlep po slovenskem in hrvatskem ozemlju se je v zadnjih 2 letih silno razvil kot nekdaj za časa fašizma. moa H* p' o o DOMAČI GLASOVI 15 r XI.1948•Štev,10. O jdlomiZo/ IZ PIŽZM H-4- l OV Slovenski emigrant piše iz Anglije: Srčna Vam hvala za Domače glasove. Ravno včeraj sem jih sprejel# Zelo.-so me razveselili* Leni se časopis zelo dopade, ker so v njem razne novice., kar mene zelo zanima, Nakratko- Vam opišem moje sedanje življenj ji. Jaz sem prišel v Anglijo letos 8, julija, Bil taborišču v Južni Angliji, lam tukaj v Angli= em najprej v mi bil polnih 9 tednov. Prišli so k nam neki drugoverci in so nam držali nagovore in učili o novi veri, o nekem novem testamentu* tu jim pravijo Baptisti, Nagovarjali so na,s, da naj pristopimo k njihovi veri. Obljubljali so 30 funtov šterlingov. Seveda od 1200 DPC, so so jim oglasile le štiri osebe: 2 Ukrajinca in dva Rumuna evangeljske vere* Mi katoličani, mi pa se držimo naše vere, posebno pa mi Slovenci Mi smo ponosni na našo rimsko katoliško vero. Nas Sloven= cevne bo nihče mogel tako hitro obrniti in mene pa sploh ne more do tega pripraviti, da bi vero zatajil« Rajši dam življenje kakor pa vero. Kristus je za nas trpel in dal življenje, in tudi mi mora« mo za njega trpeti in umreti. Takšnega mišljenja sem jaz. Jaz sem is krščanske in katoliške hiše, kar sta me slovenska vati in slo= venski katehet naučila, tega se držim vedno in trdno do konca dni mojega življenja. Sedaj sem že na delu 7 tednov v taborišču* Tu sem zaposlen kot centralni kurjač* Seveda delo ni težko, pač pa moram zmerom biti na nogah, Plača ni slaba, na 48 ur dobim dva in pol fun= ta, to je v avstrijskem denarju 100 šilingov, To je čista plača. Stanovanje jo lepo, hrana je dobra in zadostna* Jaz se nahajam 50 milj južno zahodno od Londona, Ravno vče= raj je bil nek angleški katoliški duhovnik pri nas in Z' ;• je kaj Jugoslovanov tu. Seveda som se jaz prvi naslov od enega slovenskega duhovnika preč. g,, ki je prišel iz Nemčije pred par dnevi. Z njim bom v kratkem stopil v zvezo. - Bog živil - Vaš nepoznani prijatelj. Priobčujemo še drugo vzpodbudno pismo iz Anglije. "Gotovo so Vam že fantje, ali so Vam vsi, da pošiljate tiste 'glasove Vsak list preroma par naselij, - if- oglasil, Dal mi je Prane eta Kunst e1j a, punčke pisale, k ako hv ale žni in drugo duhovno čtivo, koder svde naši Slovenci. Vsi so se že tako strenirali, da ko prebere jo, talce j ovitek okrog, naslov znamka in ze gre na pošto k "sosedovim" „ zvezi s tisto zgodbico o Leviči Mariji na strani,gotovo nad 80, po vsej Anglij ±/ sem dragi dopisniki sprašujejo,če sen to zgodbico čital in kako je prav* bo prišla obiskati*Celo g.Kunstelj, .j ego v.e "fare", je z mnogo lažjim e se je posebno videlo v Brezjah,Ne vem,od koliko prejel pisma,kjer me moji kake zaprav s to .podobo,in kdaj jih ko je prebral zgodbico,ki tiče srcem prepustil svojo Brezjanska Mam jo ? ki so bi pri njih o ;as od konca vojske sem, fantom. ki je fante spremljala ves se ostali v Nemčiji, in ki stala. Tako je seda,j je s tem postala dva« so ga za njo goreče prosili, d Marija Brezjanska dobila naslov "angleška" in krat naša. Od tu je odšla gospa M, Poznali so jo menda že ki, ko so jo dan za dnevom videlimajhno, skromno, črno gospo z očmi nedolžnega otroka, kako je klečala pri dveh še dalje najprej pred glavnim oltarjem, potem pa še pred lepo Marijino soho iz 15. stol,, Ko so namreč prezidavali vsi verm= oblečeno mašah in Čudovito Smmanuel DOMAČI GLASOVI 10 - 15.XI.1948. Štev. 10. College, ki je "bil pred reformacijo Dominikanska ustanova, a ga jo takratna "ljudska oblast" podržavila, so našli globoko v zemlji to soho, izrezano iz Bog ve katerega trdega lesa. Stiristoletno "spa= nje" v zemlji ji prav čisto nič ni škodovalo. Bila je tako obranje« na, da so se vse žilice na rokah in na obrazu poznale, kot da bi jih bil umetnik šele včeraj izrezljal. Tam si lahko našel gospo vsa= ko jutro. Duhovniki so prihajali k njej, gi dajali roko in si s kretnjami, ki so univerzalni jezik katoličanov, dopovedovali ? kaj o njej mislijo. Zapustila je tukaj med katoličani najsijajnejši zgled in jim zapustila spomin na svetniški lik slovenske matere. Bog sam ve in Marija, koliko milosti je izprosila za svoje Špitalčane in za svoje otroke, ki jih ima raztresene po vsem ljuhem svetu, a jih je vsako jutro imela pri sebi zbrane, da jih je popeljalapred Cambrid« gcško Mater Božjo. In vsem menda gre prav dobro. S takšnimi matera= mi bomo Slovenci prebredli sedanjo stisko, Bog daj, da bi jih veliko talcih imeli. Kakor vidim, je večina dekletj ki so tukaj, na potu,da postanejo podobne tej gospe. Ko človek srečuje takšne like, ki po* zemske grdobije na nje niti sence vreči ne morejo, kaj da bi njim v svetišče njihovih duš prodrle, se spet sprašuje, kakšno je neki poslanstvo, ki ga je ljubi Bog namenil nam Slovencem, ko nas tako trdo preizkuša, dasi so ga vzgajale takšne matere, kot je ta. Prav lepo pozdravlja K. Vfec,TI IZ Domovine Mati piše sinu beguncu na Koroškem: "Pri nas je vse lepo in dobro, samo nič nimamo. Žetev je bila stilno slaba. Mnogi so zažgali kar njivo s pšenico, kocni bilo vredno žeti. Mislim, da je to kazen božja." Iz Poljanske doline je prišlo poročilo, da so morali orga= nizirati straže proti požigalcem kozolce^ in njiv. Pa je zopet jas¬ no, da ti požigalci niso mogli biti drugi kot posestniki sami, ki so jih oddajne komisije prignale do obupa in tega sklepa: če mi nič no ostane, je bolje, da sploh ne žanjem, naj pa zgori! Kmet ve, če požanje, bo moral dati prav vse. Komisija prav nic ne vpraša, ali je bila letina dobra ali slaba, vzame kar in kolikor dobi J Predpisu se mora zadostiti. Tako pa je račun s Komisijo jasen: pogorelo je in ni bilo žetve. Kolektivizacij a posestev,' Sestri pišeta bratu beguncu v Avstriji: "Na praznik sta bila pri nas dva avtomobila, s katerima sta so pripeljali komisiji iz Ljubljane. Posestvo so pregledali in napisali vse vložne in parcelne številke.Tudi poslopja so si ogle* uali.Na moje vprašanje, kaj to pomeni, so rekli:"Nič hudega"Tako kot so bili navajeni še v partizanskih časih, ko so ponoči jprišli po konja,pa so ravno tako odgovorili na vprašanje,zakaj ga odženejo, kratko:"Nič hudega,četudi so ga potem v^gozdu ubili.Drugi.dan sem v Ljubljani zvedela,da je to zaradi zapuščinske razprave.Pri fari pa mi je predsednik obdelovalne zadruge rekel,da je v Ljubljani zvedel,da se morajo pozadružiti vsa posestva,ki nimajo gospodarja.Ljudje pri fari so bolj za to,naj gre posestvo v zadrugo,sicer lahko pride ko= misar,ki se ga vas in okolica boji.Sestra me tolaži,češ če bomo v zadrugi,nas bo zadruga tudi plačevala.Koliko časa bova mogli šq na^ domu ostati,je pa drugo vprašanje.Težko je dom pustiti,kjer^je pušče« nih toliko naših skrbi in dela,ali zaenkrat ni pomoči.Nejbrže bodo počasi vse kmetije podoben konec naredile."