KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 29 št.1 leto 1981 UDK UDC949.712(-2)(05) YU ISSN 0023-4923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXIX 1981 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA IZDAJATELJSKI SVET: DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN (PREDSEDNIK), OLGA JANSA-ZORN, ANTOSA LESKOVEC, NIKO LUKEZ, BOZO OTOREPEC, SLAVICA PAVLIC. DR. MIROSLAV STIPLOVSEK, DR. JOZE SORN, DR. SERGEJ VILFAN, VIDA WEDAM, | DR. TONE ZORN, I SALVATOR 2ITKO, DR. JOZE ZONTAR UREDNIŠKI ODBOR: JANEZ BOGATAJ, FRANCE DOBRO VOLJČ, MARIJAN DRNOVŠEK, DR. TONE FE- RENC, DR. FERDO GESTRIN, STANE GRANDA, OLGA JANŠA-ZORN, BOZO OTOREPEC, DR. JOZE SORN, DR. SERGEJ VILFAN, DR. PETER VODOPIVEC, DR. JOZE ZONTAR — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DR. PETER VODOPIVEC — LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC — TEHNIČNI UREDNIK: VAŠKO SIMONITI — OPREMIL: JULIJ AN MIKLAVCIC — ZA UPRAVO ODGOVARJA UREDNIŠTVO — SOFINAN- CIRATA RAZISKOVALNA IN KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE — TISKA TISKARNA TONE TOMSIC V LJUBLJANI — KLISEJE IZDELUJE KLISARNA LJUDSKE PRAVICE V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Cepič Tatjana: Zlet »Svobod« v Celju in njegov odmev v časopisju — 23 Drnovšek Marijan: Ljubljanski mestni statuti 1850—1934 — 126 Ferenc Tone: Italijanske racije v Ljubljani leta 1942 — 183 Fischer Jasna: Oris razvoja prebivalstva v Ljub- ljani in njegove družbene sestave od srede 19. stoletja do 1919 — 137 Fischer Jasna: Delavsko gibanje v Ljubljani od začetkov do leta 1896 — 143 Gestrin Ferdo: Prispevek k poznavanju trgov- skega poslovanja na Reki v 15. stoletju — 8 Gestrin Ferdo: In memoriam dr. Miroslavu Pa- horju — 53 Gestrin Ferdo: Jože Sorn — šestdesetletnik — 63 Grajenauer Bogo: Vasilij Melik — šestdeset- letik — 60 Jenko Mojca: Cehoslovaška umetnost v Zborni- ku za umetnostno zgodovino — 271 Josipovič Draško: K pravilnemu pisanju ledine »v Lajhu« (Kranj-Lajh) — 51 Kambič Mirko: Prvi ljubljanski fotografi (1839 do 1870) — 103 Kos Janez: Oris poglavitnih točk razvoja neka- terih komunalnih dejavnosti v Ljubljani 1850 do 1941 — 159 Kremenšek Vekoslav: Etnološke raziskave Ljub- ljane — 228 Melik Vasilij: Ljubljanske cene kruha in mesa v predmarčni dobi — 27 Melik Vasilij: Volitve v Ljubljani 1848—1919 — 115 Melik Vasilij: Dr. Tone Zorn (1934—1981) — 278 Mlinaric Jože: Odnosi med šentpavelsko opatijo in gospodi iz Mei j a, gospodi mariborskimi in mariborskimi meščani v srednjem veku — 241 Nussdorfer Metka: Trgovina z železom, železnimi izdelki in drugimi kovinami na Reki v letih 1527—1631 — 12 Pahor Miroslav: Fevdalna posest na piranskem ozemlju do konca 13. stoletja — 1 Otorepec Božo: Srednjeveški pečatniki iz zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani — 250 Petrič Magda: Iz ohranjenega hišnega arhiva pri Keklu v Ratečah — 20 Prelovšek Damjan: Ljubljanski mojster Anton Cragnolini — 96 Ravnikar Edo: Urbanistična misel v Sloveniji od leta 1900 — 166 Samperl-Purg Kristina: Ptujski historiograf Si- mon Povoden (1753—1841) — 254 Sumrada Janez: Janko Orožen — devetdesetlet- nik — 282 Svajncer J. Janez: Pesnica 1946 — 41 Vidovič-Miklavčič Anka: Pot napredne sloven- ske mladine v Mladinsko Osvobodilno fron- to — 263 Vovko Andrej: O osnovnem in srednjem šolstvu v Ljubljani v obdobju 1848—1941 — 150 Zelko Ivan: Šolstvo v lendavski občini — 258 Zontar Jože: Problemi zgodovine mest na Slo- venskem od srede 18. stoletja do leta 1848 s posebnim ozirom na Ljubljano — 91 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV ! Bizjak Ivana: Cerkljanski fotograf Franc Pe- ¦ temelj — 281 Kambič Mirko: Štajerska na stereodiapozitivlh ' — 56 .....^, DELO NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Granda Stane: Novomeške gostilne in gostilni- čarji (Dolenjski muzej) — 66 Holynski Nada: Leto 1890 — važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske (Gorenjski muzej) — 68 Rajšp Vinko: Taborsko gibanje na Slovenskem — muzejska zbirka v Ljutomeru — 284 Vovko Andrej: Sto let prve slovenske strokovne pedagoške revije — 68 Zontar Majda: Razstava Kulturna društva na Gorenjskem — 64 NOVE PUBLIKACIJE Ciperle Jože: Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16. stoletja, Ljubljana 1979 — 70 Gombač Boris: Giampaolo Valdevit, Chiesa e lotte nazionali : il saco di Trieste (1850—1919), Udine 1979 — 292 i Gombač Boris: Aleš Bebler, Cez drn in strn, Koper 1981 — 297 Gomhač Metka: Bazovica 6. 9. 1930 — 6. 9. 1980, Ljubljana 1980 — 74 Gombač Metka: Revolucionarna pot Franca Sto- ke-Rada, Trst 1979 — 77 Gombač Metka: Marezige — simbol upora 1921 do 1981, Koper 1981 — 296 Granda Stane: Janez Trdina — etnolog, Ljub- ljana 1980 — 79 Holz Eva: Vlado Valenčič, Rezka Traven et al..., Ljubljanske ulice, Ljubljana, 1980 — 296 Janša-Zorn Olga: Franc Avbelj, Miroslav Stip- lovšek, Ivan Vidali, Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini, Domžale 1979 — 74 Janša-Zorn Olga: Vodnik po fondih Zgodovin- skega arhiva Ljubljane, Ljubljana 1980 — 286 Janša-Zorn Olga: Goriški letnik VII, Nova Go- rica 1980 — 290 Kološa Vladimir: Arhivi III/1-2, Ljubljana 1980 — 77 Končan Andreja: Gotovlje, Žalec 1980 — 298 Končan Andreja: Planina skozi čas. Planina pri Sevnici — 298 Mlakar Boris: Domicili slovenskih občin, Ljub- ljana 1981 — 287 Nečak Dušan: Anka Vidovič-Miklavčič, Sloven- ski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini 1941—1943, Ljubljana 1980 — 81 Nečak Dušan: Kärnten Voklsabstimmung 1920, Klagenfurt 1981 — 294 Pavlic Slavica: Otroštvo v senci vojnih dni, Ljubljana 1980 — 75 Persie Janez: Catastico generale de boschi della provincia dell' Istria (1775—1776), Termina- zione del C. E. sopra boschi (1777) a cura di Vjekoslav Bratulič Rovigno 1980 — 71 Prunk Janko: Edvard Kocbek, Pred viharjem, Ljubljana 1980 — 70 Segalla Andrijana: Etnološka topografija sloven- skega etničnega ozemlja (20. stoletje — občini Kočevje in Ljutomer), Ljubljana 1981 — 82 Simoniti Vaško: Deželnozborski spisi kranjskih stanov I (1499—1515), pripravila dr. Marija Verbič, Ljubljana 1980 — 84 Slabe Marjan: Ob izidu Gabrovčevega zbornika, Situla 20/21, Ljubljana 1980 — Stiplovšek Miroslav: Stane Stražar, Moravska dohna, Moravče 1979 — 72 Vodopivec Peter: Gligor Todorovski, Malorekan- skot predel, Skopje 1970 — 79 Vodopivec Peter: Slavko Kremenšek, Uvod v etnološko preučevanje Ljubljane novejše dobe, Ljubljana 1980 — 81 Vovko Andrej: I>rago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, Ljubljana 1978 — 83 Vovko Andrej: Zbornik Idrijski razgledi XXV, Idrija 1980 — 291 Zorn Tone: Erich Petschauer, Das Jahrhundert- buch der Gottscheer, Wien 198? — 76 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Začetek sprevoda zleta »Svobod« — 35 Sprevod »Svobod« po mestu — 17 Delo na Pesnici — 44 A. Beer, Velenje z gradom — 56 A. Beer, Brestanica — 57 A. Beer, Luce ob Savinji — 58 Hotel Pavčič — danes hotel Metropol v Novem mestu — 67 Milan Bizovičar, Trosilna akcija v Ljubljani — zadnja stran prvega zvezka Dore Klemenčič — Maj, Komemoracija pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani 8. 2. 1942 — naslovna stran drugega zvezka Seunigova, pozneje Luckmannova hiša v Ljub- ljani — 97 Portal nekdanje Seunigove hiše v Ljubljani — S7 Lazarinijeva hiša v Ljubljani — 97 Urbasova hiša v Ljubljani — 98 Luckmanova hiša v Ljubljani — 99 Mayer j e va lekarna v Ljubljani — 99 Nekdanja Englerjeva hiša v Ljubljani — 100 Stukaturni okras na nekdanji Englerjevi hiši v Ljubljani — 100 Stopnišče nekdanje Englerjeve hiše v Ljub- Ijrni — 101 Marko Pernhart, Kranj — 111 Ljubljanski magistrat okoli 1900 — 127 III. državna mešana ljudska šola v Ljubljani — 151 I. državna dekliška osnovna šola v Ljubljani — 153 Banovinsko deško vzgajališče na Selu — 155 Mestna elektrarna v Ljubljani — 163 Plinarna v Ljubljani — 164 Ljubljanske soseske (slika 18) — 177 Pogled s severa na Ljubljano (slika 21) — 180 Savbna gmota na robu mesta in mestno središče (slika 22) — 180 Ive Subic, Demonstracije pred ljubljansko sod-, ni j o — naslovna stran tretjega zvezka Božidar Jakac, Topli vrh — zadnja stran tretje- ga zvezka NAČRTI IN ZEMLJEVIDI Skica mestnih meja v Ljubljani 1906 — 135 Urbanistični načrti Ljubljane — 173 Urbanistični načrti Ljubljane — 174 Urbanistični načrti Ljubljane — 177 Urbanistični načrti Ljubljane — 178 Urbanistični načrti Ljubljane — 180 Razdelitev mesta na odseke za racijo februarja in marca 1942 — 186 Odsek za racijo 25. februarja 1942 — 191 Odsek za racijo 25. aprila 1942 — 199 Odsek za racijo 26. aprila 1942 — 200 Odsek za racijo 29. aprila 1942 — 200 Razdelitev mesta na odseke za racijo junija in julija 1942 — med 204 in 205 Del petega odseka za racijo 1. julija 1942 — 208 Napad na transport internirancev pri Verdu — 213 Razdelitev mesta na odseke za »božične raci- je« — 216 Sentpavelska posest — 243 OSEBE Delavci pred delavskimi prapori na zletu »Svo- bod« — 39 Brigadirji pri kosilu — 49 Miroslav Pahor — 53 Vasilij Mehk — 59 Jože Sorn — 62 Igralci dramskega odseka Narodne čitalnice v Kranju — 65 Gostilničarji iz Novega mesta — 66 Moški portret — 103 Skladatelj Gregor Rihar — 104 Učenke uršulinske šole v Ljubljani — 107 Josip Nolli — 108 Henrik Costa — 110 Ana Samassa — 111 Ana Zeschko — 112 France Prešeren — 114 Janez Bleiweis — 114 Generala M. Robotti in T. Orlando — 185 Aretirani čakajo na odvoz v vojašnico — 187 Telesna preiskava — 188 Prevoz prijetih moških — 188 Prihod prijetih moških — 189 Po prihodu prijetih moških — 190 Pregled osebnih dokumentov — 192 Pregled osebnih dokumentov — 193 Telesna preiskava — 194 Ob racijah v vojašnici — 194 Italijanski vojaki in karabinjerji ter slovenski ovaduhi — 196 E. Grazioli — 203 Portret Janeza Subica — 271 Portret Simona Povodna — 255 Tone Zorn — 278 Janko Orožen — 282 RAZNO Italijanski kovanec z oznako OF — prva stran prve številke Omarica, v kateri je shranjen hišni arhiv pri Keklu v Ratečah — 21 Izročilna pogodba iz leta 1844 — 22 Mesečni proglas o cenah kruha in mesa za fe- bruar 1825 — 29 Propagadni letak za »Pesnico« 1946 — 47 Voigtländerjeva kamera — 105 Hrbtna stran fotografije s podatki fotografa E. Pogorelca — 106 Hrbtna stran fotografije s podatki fotografa L. Funtka — 109 Letak za volitve 1861 v Ljubljani — 119 Letak za volitve 1861 v Ljubljani — 120 »Spričevalo o lepem vedenju« — 131 »Osnova meščanskih pravil« — 133 Voz za odvoz smeti — 161 Škropilni avtomobil mestne občine ljubljanske — 161 Gasilska avtomobila in reševalni voz iz leta 1922 — 165 Seznam aretiranih iz 28. junija 1942 — 209 Seznam aretiranih iz 29. junija 1942 — 209 Ožgana tepka — zadnja stran drugega zvezka Prepis listine vojvode Alberta dz leta 1338 — Listina iz leta 1164 — Z razstave o taborskem gibanju — 285 Pečatnik Petra Morosinija grofa Osorja na Cre- su iz let 1205—1236 — 250 Pečatnik viteza Gotholda iz Federauna iz prve polovice 14. stoletja — 251 Pečatnik Žida Baruha, sina rablja Menahema iz 14. stoletja — 251 Pečatnik Ladislava Posthumusa za šlezijski voj- vodstvi Svednice in Javor iz 1440—1457 — 252 Pečatnik ljubljanskega meščana in svetnika Vol- benka Wiserja iz 1492 — 253 Naslovna stran razstavnega kataloga Češko — Jugoslovanske grafike — 273 Prva stran kataloga razstave Manes — 273 Pogled v razstavno dvorano ob razstavi Češko in Slovaško slikarstvo — 276 Prva stran cerkvene kronike iz leta 1833 — 257 Zgodovina župnij mariborske in sekavske ško- fije — 256 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29. letnik Ljubljana 1981 1. zvezek Miroslav Pahor: Fevdalna posest na pi- ranskem ozemlju do konca 13. stoletja — Stran 1 The Feudal Possession on the Territory of Pi- ran untiU the End of the 13 th Centruy Ferdo Gestrin: Prispevek k poznavanju trgovskega poslovanja na Reki v 15. sto- letju — Stran 8 Contribution to the Knowledge about the Mer- cantile Business in the Reka in the 15 th Century Metka Nussdorfer: Trgovina z železom. železnimi izdelki in drugimi kovinami na Reki v letih 1527 do 1631 — Stran 12 The Trade with Iron, Iron Products and Other Metals in Reka in the Years 1527—1631 Magda Petrič: Iz ohranjenega hišnega ar- hiva pri Keklu v Ratečah — Stran 20 From the Preserved House Archives by Ke- kel in Rateče Vasilij Melik: Ljubljanske cene kruha in mesa v predmarčni dobi — Stran 27 The Prices of Bread and Meat In Ljubljana in the Foremarch Period Tatjana Cepič: Zlet »Svobod« v Celju in njegov odmev v časopisju — Stran 33 The Meeting of the »Svobode« in Celje and the Echo in the Press Janez J. Svajncer: Pesnica 1946 — Stran 41 Pesnica 1946 Nraško Josipovič: K pravilnemu pisanju ledine »v Lajhu« (Kranj-Lajh) — Stran 51 To the Correct Writing of Fallow »in the Lajh« (Kranj-Lajh) Ferdo Gestrin: In memoriam dr. Mirosla- vu Pahorju — Stran 53 To the Correct Writing of Fallow »in the Lajh« Iz starih fotografskih albumov — Stran 58 Photo from Old Albums Bogo Grafenauer: Vasilij Melik — šestde- setletnik — Stran 60 Vasilij Melik _ Sexagenarian Ferdo Gestrin: Jože Sorn — šestdesetlet- nik — Stran 63 Jože Sorn — Sexagenarian Delo naših zavodov in društev — Stran 65 Notes on the Activity of our Institutes and Associations Nove publikacije — Stran 71 New Publications Na ovitku: Italijanski kovanec z oznako OF (fototeka Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani). Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik dr. Peter Vodopivec. Tehnični urednik Vaško Simoniti. Izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Razi- skovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tiska Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Ured- ništvo in uprava v Ljubljani, PZE za zgodovino, Aškerčeva 12. TekočI račun 50101-678-49040 (Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, — Za »Kroniko«). Letna na- ročnina 160 din za posamezne naročnike, 250 din za ustanove, posamezna številka 100 din. FEVDALNA POSEST NA PIRANSKEM OZEMLJU DO KONCA 13. STOLETJA Miroslav Pahor Listina o rižanskem zboru leta 804 kljub protestom — ali pa prav zaradi protestov — mest proti škofom in upravi vojvode Johan- nesa dokazuje, da je prišla Istra pod Franke kot alodialna posest, s katero je vladar raz- polagal po svoji uvidevnosti in potrebah. Ustanovitev Furlansko-istrske marke z mej- nim grofom, ki je imel vse vazalne pravice, pa je deželo spremenila v fevdalno posest, podvrženo fevdalni drobitvi, v kateri so igra- la mesta nedvomno zelo važno vlogo že za- radi tega, ker so si izborila svojo upravo, svoj vplivni teritorij in svojo zakonodajo. Toda, ko govorimo o vplivnem teritoriju, še ne smemo razumeti, da je bil teritorij last nastajajočih mestnih občin. Nasprotno. Voj- voda ali mejni grof je imel pravico ta teri- torij subinfevdirati. Tako je na ozemlju Istre nastala vrsta manjših fevdov, prebend, pri- vilegijev in manjših alodialnih posesti, ki prav klasično ilustrirajo fevdalno ureditev. Prva fevdalna posest, ki se omenja na me- jah Pirana, je Umag s Siparjem. Kljub temu, da je Piran že tedaj imel v posesti Savudrij- ski polotok in kljub temu, da je po vsej ver- jetnosti reflektiral tudi na Sipar, je italski kralj Hugo iz Provence leta 929 daroval ti dve posesti tržaški škofiji.^ Vse kaže, da so ti dve posesti dobili tržaški škofje kot alodi j. Prav zaradi nevarnosti, da bi Hugo razširil darovnico tudi na Savudrijo, jo je Piran ne- kaj let prej inkorporiral prav tako kot alodij v sebi pripadajoča ozemlja.^ Iz pogodbe med Benetkami in grofom Winterijem leta 933 je jasno razvidno, da so imeli tako posa- mezni Benečani kakor tudi beneška občina in gradeški patriarhat na piranskem ozemlju (prav tako tudi drugje v Istri) posamezne fevde v obliki zemljišč in morda hiš. Tu so imeli pravico imenovati in postavljati lastne fevdnike in kolone.^ Listina cesarja Otona IL leta 974 potrjuje gradeškemu patriarhu sta- 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 re pravice in posesti tudi v Piranu. Dajatev 100 zlatih solidov je morda le nadomestilo za uživanje patriarhovih fevdov in alodijev na piranskem ozemlju. Tu pa nastopi nov element, ki ga bo občina stoletja kasneje uredila sebi v prid. Cesar je patriarhu odsto- pil piranske dajatve od solin, ribištva, vina, olja, mlinov in gozdov,* očitno regali je, ki so pripadale vladarju najbrž od rižanskega zbo- ra dalje.s Istrani, med njimi tudi Pirančani, so se upirali posebnim fevdnim pravicam Benetk. Najbrž so organizirano zaostajali s plačili, motili beneške posesti in preganjali tam živeče Benečane kljub pogodbi iz leta 933. Toda to se ni obneslo. Pomorska mesta Istre so se morala leta 992 ponovno zavezati, da bodo spoštovala posebne pravice Beneča- nov. Med njimi je bil tudi Piran.^ Vrsta fev- dov, ki je nastala v IX. in X. stoletju, je to- rej ostala nedotaknjena. Listina papeža Janeza XIX. imenuje poleg piranskih fevdov kot posest gradeške cerkve tudi sečoveljsko faro,^ ki je najbrž obsegala skoraj vso dolino vključno z Gorgom, Mlini, delom Cedolj in sedanjim naseljem Slami, vse tja do zgornjega toka Drnice in do Sv. Štefana v dolini Dragonje. Za nastanek fev- dov na ozemlju Pirana je važna tudi da- rovnica oglejskega patriarha Popona iz leta 1041. V tem letu je Popon daroval Izolo sa- mostanu gospe sv. Marije v Ogleju (extra muros).^ Pod Izolo je tedaj spadal severni del Strunjanske doline od rta Ronek in današ- njega Belvedera do struge potoka Košterlaga. Vse to kot alodialna posest. Ali je imel Po- pon pravico podpisati omenjeno darovnico, ni popolnoma jasno, ker bi mu jo koprska občina lahko uspešno izpodbijala. S 4. junijem 1035 je datiran privilegij, ki naj bi ga izdal cesar Konrad II. v Bamber- gu. Namenjen je mestu Kopru in če ni falsi- fikat kasnejših desetletij —• in verjetno ni, če je cesar Friderik II. leta 1222 našel v njem vse elemente, da ga je lahko potrdil — je med najzanimivejšimi dokumenti za zgo- dovino primorskih komun v XI. stoletju. Iz njega izvemo, da so meščani mesta Kopra poslali k cesarju v Bamberg svoje poslance S prošnjo, da bi jih odrešil preganjanja in nesreč, ki so jih trpeli zaradi svoje zvestobe in ljubezni. Istočasno pa so prosili, da bi s cesarskim dekretom potrdil zakone in obi- čaje, po katerih so živeli njihovi predniki.^ Toda morali so prositi še dokaj več, če se je cesar v svoji rešitvi dotaknil predvsem me- ja koprske občine. Konrad II. je namreč Ko- pru podelil Castrum novum (domnevno Pod- grad), Oskurus, Movraž, Brdo, Hrvoje in Me- rišče pri Momjanu, Brie na meji z Momja- nom, ozemlje samostana sv. Mihaela v isti okolici ter ozemlje po Argaonu (Dragonja) do njegovega izliva v morje ter vse kraje zno- traj te zemlje.i" S tem privilegijem je bilo ustvarjeno obširno gospostvo, ki je obsegalo današnjo občino Koper z vsemi kraji, ki so jo sestavljali, celotno ozemlje Izole z njenim kmečkim podeželjem, velik del občine Piran brez Kaštela in Savudrije, vendar z vsemi tremi dolinami in del momjanskega gospo- stva. Leta 1061, torej zopet v času Ulrika Wei- mar j a, izvemo nekaj več o Kaštelu. Grad Ka- stel s pripadajočim ozemljem je bil alodialna posest Artvika »de castro Pirani«, ki je bil tedaj najbrž »prefectus urbis« (burggraf) v mestu. Ta Artvik je s svojo ženo Bono po- daril grad Kastel, seveda s pripadajočo zem- ljiško posestjo, mejnemu grofu Ulriku Wei- mar] u, ki jo je gotovo prevzel prav tako kot alodij." Na ozemlju občine Piran so imeli nekaj fiskalnih posesti tudi vladarji. 24. okto- bra 1062 je cesar Henrik IV. podpisal darov- nico, s katero je na priprošnjo kölnskega nadškofa Amona in zaradi zvestega službova- nja freisinškega škofa Ellenharda podelil sa- mostanu sv. Andreja v Freisingu nekatera svoja posestva v Piranu (Pyrian) in Novi- gradu (Niwenburch). V darovnici so našteti hlapci obeh spolov, gradbene parcele, hiše, obdelana in neobdelana zemljišča, njive, travniki, polja, pašniki, gozdovi, vode in vod- ni tokovi (reke), postajališča za ladje itd. Tudi v tem primeru gre za alodialne posesti, ki naj bi ostale omenjenemu samostanu trajno v lasti.i^ Zanimivo pri tej listini, ki je bila sestavljena v Augsburgu, je to, da navaja hiše in gradbene parcele in postaja- lišča za ladje. Torej so imeli cesarji svoje alodije celo v mestu samem in ne samo na agrarnem, podeželju. Leta 1099 doživlja spre- membo sečoveljska fara, ki jo je patriarh Ulrik Eppenstein vrnil tržaški cerkvi.*^ Leta 1102 je mejni grof Ulrik II. Weimar z ženo Adelito odstopil oglejskemu patriarhu Ulriku Eppensteinu poleg drugih svojih po- sesti tudi alodij v Kaštelu z gradom ter za- selkom Zukole in Sv. Peter.i* Tako je prišel oglejski patriarhat do močne postojanke, ki je imela pregled nad vso Sečoveljsko dolino in delom Piranskega zaliva in jo je lahko branilo zelo omejeno število ljudi. Patriarhi so dobili pravico subinfevdirati to posest po svoji uvidevnosti.!^ Iz kasnejših dokumentov izvemo, da si je tržaška škofija pridobila v Piranu pravico do desetine od pridelka olja. Ni znano, kdaj se je to zgodilo. Znano pa je, da je škof Ber- nard zahteval te desetine takoj po svojem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 3 ustoličenju leta 1149. Ko so Pirančani dese- tino odklonili, se je Bernard obrnil na kralja Konrada III., ki se je tedaj vračal iz Palesti- ne. Toda Pirančani so se uprli tudi kraljeve- mu ukazu, da plačajo desetine. Nasprotno, Piran se je povezal s Koprom, Umagom, Izolo in Miljami, ki so skupaj napovedali škofu vojno; ta je trajala nekaj let in je za- htevala mnogo smrtnih žrtev. Neposreden povod za vojno napoved je bil kazenski po- hod škofa Bernarda z ladjo in pehoto proti Piranu, kjer je uničil pšenico in druge pri- delke na njivah in odpeljal pasočo se živino. Ob začetku sovražnosti je izrekel proti Pi- rančanom interdikt, ki ga je preklical šele dve leti po vojni. Ni znano, kako se je kon- čala vojna. Najbrž so bili zavezniki odbiti. Po preklicu interdikta je škof ponovno zahte- val desetine od Kopra javno (in jih je tudi dobil), od Pirana pa tajno, ker se jih »iz bo- jazni ni upal zahtevati javno«. Iz istega do- kumenta izvemo, da se je škof Bernard več- krat v pogovorih z zasebniki pritoževal, da mu Pirančani delajo krivico, ker mu dese- tine od olja ne plačujejo. Prav tako je pove- dal, da so ga Pirančani zaprosili za investi- turo fevda oljne desetine, da pa jim je to odrekel, kar pa Pirančanov ni niti najmanj motilo, ker desetin kljub temu niso plače- vali.i^a V Kaštelu je imela svoje posesti in dohod- ke tudi tržaško-koprska škofija. Ta je nam- reč imela na tamkajšnjem ozemlju pravico do četrtine desetine, ki je po fevdalnem pra- vu šla zemljiškemu gospodu. Na prošnjo pi- ranskega župnika Dominika je tržaško-ko- prski škof Bernard (Wernhard), o katerem bo še precej govora, 17. februarja 1173 po- daril cerkvi sv. Jurija v Piranu in njenim služabnikom vse tiste četrtine, ki prihajajo ali bi mogle prihajati od desetin kaštelskega ozemlja. Škof pravi, da prepušča te desetine piranski cerkvi za večne čase in da zaradi tega ne sme nihče nadlegovati župnika Do- minika, njegovih duhovnikov in naslednikov. Med pričami so se podpisali arhidiakon Tur- pin, umaški župnik Grimald, advokat Odorik iz Kopra, Janez, kanonik cerkve sv. Jurija, piranski vicedom Amerik in Popon,'^ burg- graf v Kaštelu.i^ Istočasno je škof Bernard daroval piranski cerkvi novine in četrtine iz svojih posestev in pravic v Piranu, ker bi jih že tako ne mogel pripraviti do tega, da bi jih plačali.'^ Odslej je piranska oerkev ves čas Bernar- dovega življenja, tj. do leta 1187, »mirno« uživala tako sporne desetine olja, kakor če- trtino ostalih desetin in novine, do katerih je imel pravico škof, in to ne samo s pod- ročja Kaštela, temveč z vsega ozemlja, ki je tedaj pripadalo občini Piran. To velja tudi za Bernardovega naslednika Henrika, ki je vla- dal leta 1187. Stvari so se začele spreminjati s koprskim škofom Aldigerom. Leta 1173 imamo še eno darovnico, ki je po pomembnosti nad vsemi ostalimi. Nedolo- čenega dne v septembru je oglejski patriarh in legat apostolske stolice Ulrik II. daroval opatu Riherju v Beligni in njegovi cerkvi eno od oglejskih alodialnih posesti v Piranu, in sicer neki dvor (curtis) in posestvo z vsemi pritiklinami. Meja tega posestva je šla od vrha griča Seča po grebenu proti Albucanu Na drugi strani je šla meja od Albucana (po dolini) navzdol do kanala v Sečovelj ski dolini in po kanalu do morja, tj. do močvirja z ribjimi rezervati, ki so pod gričem Albuca- nom. Meja je vključevala tudi ribje rezer- vate. Vse to je omenjeni opat dobil pod po- gojem, da njegov samostan izplača oglejski cerkvi (letno) na praznik sv. Mohorja in For- tunata dvajset denarjev freisinške veljave kot davek. Patriarh pa si je — zase in za svoje naslednike — izgovoril stanovanje v omenje- nem dvoru, če bi obiskal kraj.i» Iz zadnjih določil listine je jasno razvidno, da je samo- stan v Beligni sprejel omenjeni dvor s pose- stvom in ribjimi rezervati v fevd. Alodialna posest je bila torej spremenjena v fevd, ki je oglejski cerkvi prinašala omenjeni letni davek, kar je bilo za tako veliko posestvo, ki je obsegalo tudi ribje rezervate, dokaj skromno. Ulrikova darovnica vsebuje podatek, ki je na prvi pogled težko opazen. Ko namreč go- vori o tistem delu meje, ki gre po kanalu v Sečovelj ski dolini do morja ter do ribjih re- zervatov, ki jih vključuje, posredno pove, da je kanal ločil izročeno posest od nečesa, s čimer patriarh ni mogel razpolagati. To- pografsko je ta kanal zanimiv zaradi tega, ker je kopno zemljišče ločil od solin. Kanal iz Ulrikove darovnice, ki se zliva v močvir- je oziroma v ribje rezervate, je tipična meja zaščitenega solinskega kompleksa. Prav tako so močvirja na tem kraju dokaz, da so v neposredni bližini soline, kajti meteorne vo- de prinašajo tako po kanalih, kakor po rekah (Dragonja — Drnica) velike količine blata, ki sprva tvorijo rob ribjih rezervatov, nato se pa s človekovim delom spremenijo v nove soline. Torej je patriarh Ulrik s svojo darov- nico dal — med drugim — tudi neposreden dokaz o obstoju Sečoveljskih solin celo sto- letje, preden so le-te imenovane v lokalnih piranskih dokumentih. Omenjene darovnice niso bile vedno jas- ne. Ko je bila župnija Sečovlje leta 1099 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 vrnjena tržaški cerkvi, je bilo mišljeno, da jo prevzame tržaški kapitelj, kar je škof Ber- nard očitno tudi upošteval. Z ločitvijo ko- prske škofije od Trsta je nastal spor med kapitljem sv. Justa v Trstu in sv. Nazarija v Kopru za posest sečoveljske fare, predvsem pa njenih desetin in pritiklin. K zahtevi po fari v Sečovljah so koprski kanoniki dodali tudi zahtevo po posesti tržaške cerkve v Albucanu in Izoli. V tem primeru gre za tisti del Albucana, ki je bil na območju izol- ske občine. Treba je poudariti, da je dal koprski kapitelj zasesti tako faro v Sečov- ljah kakor izolske cerkvene posesti. Odtod pritožba tržaškega kapitlja, ki so jo rešili oglejski patriarh Ulrik in apostolska dele- gata »Petrus de Bono, kardinalski prost cerk- ve sv. Suzane« ter »Hugo, kardinalski diakon cerkve sv. Evstahija«. Trije razsodniki so po zaslišanju obeh strank obsodili koprske ka- nonike in naročili, da se sporna fara in dru- ge posesti vrnejo tržaški cerkvi. Razsodba je datirana v Benetkah 10. septembra 1177.20 Obnovljena koprska škofija je skušala na piranskem ozemlju inkorporirati vse tiste dajatve, ki jih je tržaško-koprski škof po- delil tržaški cerkvi ali pa piranskemu ka- pitlju. Ker s svojimi zahtevami ni vedno uspevala, si je skušala pridobiti nove da- jatve, ki bi pomnožile dohodke koprske cerkve. Tako je koprski škof piranski cerkvi leta 1179 odvzel dve prebendi in ju podelil arhidiakonu koprske cerkve, prvo kot svo- jemu arhidiakonu, drugo kot svojemu ka- planu. Piranski kler se je temu uprl in škof je v Piranu prepovedal opravljati službo božjo. Zaradi tega se je piranska duhovšči- na, ki jo je predstavljal župnik Ulrik, pri- tožila pri papežu Aleksandru III. Delno za- radi neprimernega obnašanja koprskega ar- hidiakona, ki se je delal bolnega, delno zato, ker je bila piranska pritožba upravičena, je papež vrnil piranski cerkvi obe prebendi in dovolil službo božjo kljub temu, da se je koprski škof temu ukazu uprl.^i To je drugi znani primer interdikta proti kleru v Piranu. Temu bodo sledili drugi v začetku XIII. stoletja. Ze tu je razvidno, da pripisuje koprska škofija nenormalne od- nose s piransko cerkvijo šibkosti in slabemu upravljanju tržaškega škofa Bernarda, ki je marsikaj zanemaril. Vidi se tudi, da kopr- ska škofija ni računala s tem, da se je v Pi- ranu že formirala oblast, ki bo podprla vsa prizadevanja, da bi dohodki od desetin, če- trtin, a tudi določenega dela regalij in pre- bend ostali v Piranu. Leta 1180 se omenja na piranskem ozem- lju še eno nelokalizirano alodialno posestvo. Lastnica je bila neka Lazara iz Kopra, njen najemnik pa neki Cadolus iz Pirana. Lazara je alodij darovala gospe Fuski, opatici sa- mostana sv. Sekunda. V njeni prisotnosti in v prisotnosti prič se je omenjeni Cadolus obvezal, da bo še dalje obdeloval posestvo, da ga ne bo razdelil, da bo ohranil drevesa in oljke. Opatici je obljubil letno pravično polovico pridelka in pol star j a žita. Vse to tudi v imenu svojih naslednikov.^- Okoli leta 1180 je nastopil čas, ko so istr- ska, a tudi druga mesta začela »pozabljati« na odplačevanje regalij patriarhatu kakor tudi prvine in četrtine svojim cerkvam. To poslednje velja še posebej za občino Piran. Tako je moral po eni strani cesar Friderik I. leta 1180 na prošnjo patriarha Ulrika II. po- trditi oglejska posestva v Furlaniji in pa regalij e vseh istrskih škofij in koprske cerk- ve. Sem spadajo tudi regalije, ki jih je mo- ral odplačevati Piran.23 Po drugi strani je moral papež Urban III. na intervencijo žup- nika Ulrika opominjati Pirančane, da mo- rajo plačevati prvine in četrtine desetin, ki jih je pokojni tržaški škof Bernard podelil piranski cerkvi. Iz papeškega dokumenta iz- vemo, da morajo Pirančani za zaostale prvi- ne in četrtine desetin izplačati primerno od- škodnino, v nasprotnem primeru naj jih oglejski patriarh k temu prisili s primernimi sredstvi. Papeževo pismo je nastalo 31. ja- nuarja 1187 v Veroni.2* Ni znano, kako so Pirančani sprejeli to rešitev. Ker so pa ne- kaj let kasneje s podobno zadevo odločno stopili na stran svoje duhovščine, je skoraj gotovo, da so v listini omenjeno nadomestilo izplačali in da so ostalim zahtevam papeža zadostili. V zadnjem desetletju XII. stoletja imamo ingerence v zadeve Kaštela s strani novi- grajskega škofa Ulrika, ki so ga podpirali meščani in prebivalci Buj. Kakor je bil nam- reč Kastel v rokah Pirana odlična obramba Sečoveljske doline proti vdorom iz zahodne smeri, tako bi bil v rokah Buj odlična po- stojanka za širjenje mestne posesti proti Sa- vudriji na eni in proti Sečovljam na drugi strani. Zato ni čudno, da so se Buj cani po- stavili na stran novigrajskega škofa, ko se je le-ta polastil četrtine desetin v Kaštelu (možno je sklepati celo, da so ga k temu na- govorili). Tako se pojavi dolga pravda, ki jo je začel piranski župnik Ditmar s pritožbo papežu Celestinu III. leta 1192. Iz dokumen- tov, ki zadevajo to pravdo, je razvidno, da se je novigrajski škof polastil kaštelskih če- trtin kmalu po zadnji darovnici tržaškega škofa Bernarda, tj. kmalu po letu 1173. Pa- pež Celestin III. je s pismom 3. decembra kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 5 1192 naročil gradeškemu patriarhu Janezu in kastelskemu škofu Marku, naj v pravdi raz- iščeta zadevo.2ä Devet dni kasneje je papež dal vedeti obema razsodnikoma, da novigraj- skega škofa podpirajo prebivalci Buj, ki so njegovi privrženci. Prav tako je razsodni- kom sporočil, da Ulrik po krivici zadržuje kaštelske četrtine in pa cerkve sv. Mihaela (po čemer bi se dalo sklepati, da je novigraj- ski škof z bujsko vojaščino okupiral del Kaš- tela zunaj trdnjavskega obzidja). Papež zah- teva, da razsodnika pokličeta in zaslišita vse prizadete stranke.-^ Razsodnika sta najprej pozvala škofa Ulrika, da zapusti Kastel in vrne piranski cerkvi sporne četrtine desetin. Ker pa se ta pozivu ni odzval, sta ga leta 1193 razglasila za neubogljivega. Četrtine pa, ki jih je krivično zadrževal, sta prisodi- la piranskemu župniku Ditmarju. Končno sta škofu zagrozila, da bosta imela za žalitev papeža, če bo še nadalje motil pravice pi- ranske cerkve.2^ Ker se Ulrik tudi tem^u ni pokoril, sta raz- sodnika na novo pritožbo župnika Ditmarja posegla po najučinkovitejšem sredstvu. Dne 4. oktobra 1194 sta izrekla interdikt proti novigrajskemu škofu in proti Bujčanom »do popolnega upoštevanja njunih ukazov.«^^ To je zaleglo, kajti odslej ni več pritožb o ome- njenem predmetu. V polastitvi kaštelskih četrtin in vojaški za- sedbi neobzidanega dela Kaštela vidimo po- skus Bujčanov in novigrajskega škofa, da bi ne samo iztrgali piranski cerkvi četrtine, temveč da bi mejnemu grofu iztrgali alodij, ki jim je bil na poti za njihovo teritorialno razširitev proti Savudriji in Sečoveljski do- lini, morda pa tudi proti momjanski posesti. Ce sedaj resumiramo zgornje podatke, lah- ko ugotovimo, da so do konca 12. stoletja nastala na ozemlju piranske občine, poleg redne posesti mesta, ki je obsegala velik del Savudrije, del Strunjanske doline, dolino po- toka Fazana in del Sečovelj ske doline s tre- mi kompleksi solin, naslednja fevdalna in alodialna posestva: 1. Fevdalno posestvo Sipar, ki je bilo od leta 929 fevd tržaške škofije in do konca 12. stoletja ni doživljalo sprememb. 2. Alodialna posest gradeške cerkve v do- lini Sečovelj tj. sečoveljska fara, ki je ob- segala skoraj vso dolino vključno z Gorgom, Slami, Sv. Štefanom, Mlini in delom Cedelj. Od leta 1099 je sečoveljska fara fevd trža- ške cerkve, kljub temu da jo tej izpodbija koprska cerkev. Desetine so bile končno po- deljene piranskemu kapitlju. 3. Alodialna posest burggrafa Artvika, ki je bila leta 1061 darovana mejnemu grofu Ulriku Weimarju, ki ga je leta 1102 njegov sin Ulrik II. odstopil oglejski cerkvi skupaj z bližnjima zaselkoma Zukole in Sv. Peter. 4. Alodij oglejske cerkve v trikotu Seča— Albucan—Sečovlje—morje z ribjimi rezer- vati, ki je bil leta 1173 podeljen v fevd sa- mostanu v Beligni. 5. Alodij severno od rečice Košterlag v Strunjanu, ki ga je oglejski patriarh Popon leta 1041 daroval samostanu gospa sv. Ma- rija v Ogleju, a je še spadal v območje Izole. 6. Krajevno nedoločen alodij Koprčanke Lazare, ki je bil leta 1180 darovan samo- stanu sv. Sekunda in ga je tedaj obdeloval Pirančan Cadolus kot kolon spolovinar. 7. Manjši fevdi in alodiji v obliki hiš in zemljišč, ki so si jih že zgodaj v X. stoletju pridobili posamezni Benečani, beneška ob- čina, gradeški in kasneje oglejski patriarhi in meščani. 8. Posamezne prebende, desetine in četrt- tine, ki so jih zahtevali zdaj tržaški, zdaj koprski škofje, a jih je pridobil piranski ka- pitelj. 9. Regali j e od solin, ribištva, pristanišč itd., ki so bile dohodek mejnega grofa ali fevdalnega gospoda, ki ga je on določil. Kako je bilo v tem času s piranskima po- sestmi ali fevdi na območju sosednjih občin, iz znanih virov ni mogoče dognati. Nedvom- no so imeli posamezni Pirančani kakšno alo- dialno posestvo severno od reke Košterlag, a tudi v zgornji dolini Drnice, kar se je v kasnejših stoletjih dostikrat dogajalo. Mor- da bi mogli reči, da so imeli posamezni Pi- rančani kak fevd tudi na koprskem ozem- lju. Toda za gotovo tega ni mogoče dognati. Znan je le primer iz leta 1152, ko je samo- stan in cerkev sv. Marije v Šmarjah nad Koprom pripadal kot dar, torej alodialna posest, samostanu sv. Jurija v Piranu.^s Niso pa znane okoliščine dogodka. Prav tako je to edini podatek, ki zaznamuje neki samostan sv. Jurija v Piranu. Fevdalne posesti na Piranskem doživljajo v 13. stoletju, razen v nekaterih primerih, precejšnje spremembe. Predvsem se ne po- javljata več niti samostan v Beligni niti sa- mostan sv. Andreja v Freisingu. Posesti le- teh so prišle deloma v last oglejskih patri- arhov, deloma pa v fevd grofov Momjan- skih, ki so se okoli leta 1210 vsidrali v mom- janskem gradu najprej kot vazali patriarhov, nato tudi kot ministeriali grofov Goriških. Kastel in Momjan sta sicer prišla najprej v roke istrskim grofom, kajti leta 1202 je Ul- rik, sin istrskega grofa Ulrika, daroval oglej- ski cerkvi mnoge posesti v Istri in na Krasu. Med njimi sta imenovana tudi Kastel in 6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Moinjan.3o Obe vasi sta prišli pod oglejsko cerkev kot alodialni posesti. V seznamu pra- vic oglejske cerkve v Istri leta 1208 pa je poleg Kaštela naveden alodij, ki sicer nima določenih meja, je pa nedvomno tisti, ki je bil leta 1173 darovan samostanu v Beligni.^i Gotovo pa je bil ta alodij razdeljen na več fevdov, kajti leta 1210 je Majnhard II. Go- riški s svojim bratom Engelbertom III. pre- pustil polovico desetin v Kaštinjolu in Pare- cagu Benečanu Petru Dandolu. Fevd je imel pred tem pokojni Henrik Dandolo, nato pa od leta 1209 sinova pok. Rajnerija Dandola.^ä V ta fevd so spadale tudi desetine osmih hiš v Piranu. Okoli leta 1210 se pojavijo na piranskem ozemlju fevdi grofov Momjan- skih, predvsem na območju Sečovelj, Pare- caga in Albucana in na piranskem delu Ce- delj, pridobili pa so si tudi vas Sečovlje. Deloma so to dobili od patriarha Wolfgerja, deloma od Majnharda II. Goriškega.33 Wolf- ger je okoli leta 1212 podelil v fevd družini de Castro iz Kopra Kaštinjol prav tako v Se- čovelj ski dolini.3* Fevd je obsegal tudi del Albucana, ki ga je prej imela koprska ško- fij a.^^ De Castri so še v teku 13. stoletja spre- menili fevd v alodij .3* Približno istočasno, morda pa že leta 1205, je Wolfger potrdil fevd benediktinskemu samostanu sv. Petra na Krasu pri Kaštelu z mlini, zemljišči in drugimi pritiklinami.^^ Omeniti je še treba alodialno posest samo- stana gospa sv. Marije v Ogleju, tj. cerkev in samostan sv. Basa na izolski strani Stru- njanske doline. Tega je opatica Elica leta 1211 dala v fevd piranski cerkvi sv. Jurija za cenzus 100 liber piranske mere dobrega olja letno.^^ S tem je povzročila spremembo meje med obema občinama. Na območju Strun j ana je imel manjšo alodialno posest ženski samostan sv. Sekunda v Benetkah. Leta 1235 je opatica Florianita podelila v fevd nekemu Tisu, Albinovemu sinu iz Pi- rana, za dobo 39 let alodij v Strunjanu »na obali sv. Basa« pod pogojem, da ga obdrži neskrunjenega z drevjem in oljkami vred in da bo plačeval samostanu v Benetkah pol kadi dobre rebule letno.^* Največ sprememb so doživljali momjanski fevdi na območju Sečovelj. Tako je Vosalk (imenovan tudi Odalskalk in Panspetal) leta 1247, ko je bil podestat v Piranu subinfevdi- ral vas Sečovlje z njenim ozemljem in pri- tiklinami Markvardu ApoUoniju in Henriku Gojni iz Pirana. Vosalk je obljubil, da bo omenjeno infevdacijo garantiral proti vsa- komur, zato sta mu pa Gojna in Apollonio prisegla zvestobo kot dobra podložnika za- konitemu gospodu.*" Leta 1257 sta Vosalkova sinova Konon in Biakvin dala Adalperu Elie, ki je to prevzel zase in za svoje brate, v fevd polovico dohodkov Cedei j, Parecaga in vasi Sečovlje ter pol desetine Vicinata in sv. Pet- ra na Krasu z vsemi možnimi garancijami. Kakor v prejšnjem primeru je sledila pri- sega dobrega vazalstva."*! To investituro je obnovil Ulrik, Biakvinov sin, leta 1277.*^ Leta 1279 izvemo, da je neki fevd Momjan- skih, morda v zgornji dolini Dragonje v bli- žini koprske meje, imel od Momjanskih neki Albericus iz Pirana. Grof Ulrik je namreč v tistem letu fevd obnovil Alberikovemu sinu Engelfredu.*3 Vsi ti fevdi so bili večkrat ob- novljeni in v vsakem primeru na prošnjo vazalov. Tako je leta 1290 Ulrik obnovil fevd družine Gojna, za kar sta prosila Janez in Garofulus, Valter jeva sinova.** Na enak na- čin so bili obnovljeni fevdi družine Elie leta 1294 in 1296.*» Vse kaže, da so si Momjan- ski hoteli ustvariti v Piranu zvesto klientelo prav s podelitvijo fevdov. Tako so sicer od štiridesetih do sedemdesetih let 13. stoletja pridobili v mestu velik vpliv, kar dokazuje trikratna volitev podestata v letih 1247 (Vo- salk), 1259 in 1272 (Konon) ter poskus četrte volitve leta 1274, ki jo je pa energično pre- prečil dož Lovrenc Tiepolo.*" Toda čeprav naj bi mali mestni vazali pripomogli k velja- vi Momjanskih v mestu, ne smemo pozabiti, da so bile subinfevdirane družine med ustvarjalci mestne zakonodaje, torej tudi mestne teritorialne politike. S stalnimi ob- novitvami fevdalnih Investitur, ki se vlečejo še v 14. stoletje, so si le prizadevali izriniti Momjanske iz ozemlja, ki so ga imeli za teritorij občine. Samostan sv. Basa v Strunjanu si je brez velikih uspehov prizadeval širiti poleg fev- da, ki je pripadal cerkvi sv. Jurija, tudi svo- jo alodialno posest. To je dosegel v glavnem z volili in zamenjavami. Osamljeni primeri volil, kakor so npr. volilo Henrika, imenova- nega Gosmarus iz Izole, ki je samostanom izročil svoje posestvo pod pogojem, da bo na njem delal do smrti in stanoval v samo- stanu,*^ volilo sestre Wecele, ki je prepusti- la samostanu vinograd v Kampolinu,*^ in volilo Albina de La Sera, ki je samostanu prepustil vinograd v kraju Wargata,*^ samo- stanske alodialne posesti niso bistveno po- večali. Prav tako niso pripomogle k poveča- nju alodialne posesti zamenjave, ki so bile verjetno silno redke. Poleg de Castrov, ki so dobili Kaštinjol, poznamo še fevd družine Almerigotti iz Kop- ra. Ta je imela fevd v Kalčinaru. Leta 1255 je Wercius Almerigotti subinfevdiral polo- vico vseh dohodkov tamkajšnjega posestva KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 7 Paponu sinu Dominika Fonde iz Pirana, ki je Werciju prisegel vazalsko zvestobo.^" Po- samezne posesti je imela na Piranskem še vedno tudi koprska škofija. Leta 1294 so namreč podestat Marin Zorzi in sodniki Ni- kolaj Ruffo, Engaldeus pok. Papolina, Mark- vard Picha in Bonifacij Apollonio v velikem svetu predlagali župana pok. Janeza Stakina iz Pirana za poslanca in prokuratorja občine pri koprski škofiji. Njegova naloga je bila doseči, da bi škof obnovil investiture po- sameznih fevdov, ki so jih imeli v pretek- lem času posamezni Pirančani znotraj in zu- naj piranskega ozemlja.^' Kje so bili ti fevdi in kaj je Stakina dosegel, viri ne povedo. Alodij notarja Dominika v kraju Pesente je s časom postal alodij cerkve sv. Jurija. No- tar Dominik je ohranil le deleže od pridelka kostanjev. Tem deležem se je odpovedala le- ta 1258 tako notarjeva vdova Marija,^- kakor Henrik Petidona za ženo Noro in Janez Qargi za ženo Aldigardo, ki sta bili notarjevi hčeri.53 Omeniti je še treba fevd tržaške škofije v Siparju. Nedvomno zato, ker so Sipar Pi- rančani zahtevali zase, ga je cesar Friderik IL leta 1230 potrdil z Umagom vred škofu Konradu.5* Občina Piran z rešitvijo ni bila zadovoljna in si je še vedno prizadevala in- korporirati Sipar v svoje meje. Ker so tr- žaški škofje sipar ski fevd razdelili na majhne in večje kmetije, so si Pirančani nedvomno skušali prilastiti to ozemlje po kosih. Tak primer imamo v letu 1294. Tedaj se je Guili- elmus de Marco iz Kopra pritožil beneške- mu dožu Petru Gradonicu, da mu je piran- ski podestat Marko Michaeli zaplenil neko zemljišče v distriktu Sipar, ki ga je mirno imel v posesti že sedemdeset let in da mu ga ne dovoli več imeti. Ni dvoma, da je pode- stat zaplenil posestvo za občino Piran, kajti omenjeni Guilielmus je v svoji pritožbi na- vedel, da sta bila med njim in občino Piran podpisana dva dokumenta. On je svojega iz- gubil, ve pa, da obstaja enak dokument v Piranu. Dož naroča podestatu, naj Guilielma ne vznemirja v njegovi posesti. Ce pa sodi, da spada zemljišče pod občino Piran, naj se o tem dogovori s podestatom Kopra. Kolikor pa do rešitve ne bi moglo priti, naj pošlje zadevo v Benetke skupaj s prepisom doku- menta, ki je v Piranu ohranjen.^ä Kako so zadevo reševali, obstoječi viri ne povedo. Dejstvo pa je, da je Sipar kot celota ostal še vedno fevd tržaške škofije. Vsekakor je bilo ozemlje občine še vedno fevdalno razdeljeno. Posebno boleč je bil za občinsko teritorialno politiko patriarhov alodij v Kaštelu, ki je obsegal tudi ozemlje Sv. Petra na Krasu. Boleč je postajal tudi fevd družine de Castro iz Kopra v Kašti- njolu. Vendar je občina le uspela nekoliko bolj zaokrožiti svoje ozemlje s tem, da so največje fevde dobili njeni ljudje, tj. tisti, ki so ustvarjali njeno teritorialno politiko. Kakšne so bile obveznosti vazalov do fev- dalnih gospodov, viri tega časa ne povedo. Dokumenti o umestitvah vazalov govore na splošno o »pravičnem in zakonitem fevdu, kakor zahteva pravni red ali »pravičnem in zakonitem fevdu z vsemi garancijami, ki jih zahtevajo fevdi«,ali celo samo o »fevdu po pravičnem pravu«.^^ To, kar se tiče fevdalnega gospoda. Od vazala pa se je zahtevala »osebna prisega zvestobe gospodu, kakor zahteva zakon«,^« ali »prisega zvesto- be kot dober vazal svojemu gospodu ali go- spodom, kakor je to običajno napraviti in priseči,«^^ ali samo »jamčiti, kakor se spo- dobi vazalu«.^** Le v umestitveni listini iz leta 1296 je govor o vazalski prisegi »po iz- kušnjah in običajih domovine Istre.«^i O ob- veznostih ni nikjer besede. Običaji pa so go- tovo zahtevali določene dajatve in služnosti, ki jih je vazal moral izpolnjevati. To pa je bilo takrat tako jasno, da fevdalni gospod ni imel za potrebno vse podrobno naštevati.. OPOMBE L Tetto: Feudi e feudatari nell' Istria veneta. AeM LVI—LVII, str. 58 in 99. — 2. Kandier: L'Istria V. str. 151. — 3. Kos, Gradivo II, str. 291, in GDI pod letom 992. Prim, tudi Kandier: L'Istria II in Morteani o. e, str. 8. — 4. Kand- ier, GDI pod letom 974 in L'Istria VII, str. 188. — 5. Kandier, L'Istria II, str. 89. Kandier trdi, da je bilo ribištvo gotovo regalija od rižanskega zbora dalje. Daje pa razumeti, da spadajo med regalije tudi druge dajatve. — 6. Kandier, L'Istria V. Prim, tudi GDI pod letom 992. — 7. Kos, Gradivo III, str. 42. Prim, tudi GDI pod letom 1024. — 8. GDI pod letom 1041 in Kand- ier, L'Istria V, str. 12. — 9. Benussi, Nel medio evo. AeM XIV, str. 63. — 10. Prav tam. — 11. Kos, Gradivo III, str. 132. Kandier, L'Istria V, str. 13 in Benussi, o. c. AeM XII, str. 123, na- pačno pod letom 1064. — 12. Kos, Gradivo III, str. 136—137. Prim, tudi G. De Franceschi, Ghar- tularium Piranense, Poreč 1924, str. 1—2. Dalje Benussi, o. c. AeM XII, str. 122. — 13. Kandier, L'Istria V, str. 13. — 14. Benussi, o.e. AeM, str. 459. Prim. GDI pod letom 1102 in L'Istria III pod 1. 1100, str. 14. — 15. Prim. G. De France- schi, Ghartularium... str. XVIII. — 15a. P. A., Listina 6. avg. 1205. Prim, tudi Ghartularium... str. 81. — 16. C. De Franceschi v nasprotju s Kosom in Kandlerjem bere Noppo. — 17. Prim. GDI 7. febr. 1173 — Kos, Gradivo IV, str. 268, De Franceschi, Ghartularium, str. 3—4 in Kand- 8 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i ler, LIstria VII, str. 144. — 18. CDI pod 1. 1173 — Kos, Gradivo IV, str. 268 in Chartularium... str. 83. — 19. Kos, Gradivo IV, str. 272 — CDI pod letom 1173. C. De Franceschi, Il ramo dei Duinati di Momjano. AeLM LV, 1938, str. 83. — 20. Kos, Gradivo VI, str. 306 — CDI pod letom 1177, Kandier, L'Istria V, str. 14. Prim, tudi: Effemeridi della citta di Trieste. La Provincia XII/17/129. — 21. Kos, Gradivo IV, str. 316. — PA Listine 1179. — Prim, tudi De Franceschi. Chartularium... str. 5. Kandier: CDI pripisuje listino papežu Aleksandru IV. in jo datira v leto 1225. — 22. Minotto, Documenta... AeM IV. — 23. Kos, Gradivo IV, str. 317. — 24. PA, Listina 31. Jan. 1187. Prim. C. de Franceschi, Chartu- larium, str. 6. Dalje Kos, Gradivo IV, str. 364 in CDI pod 1. 1187. — 25. CDI pod 1. 1192. — 26. Kos, Gradivo IV, str. 405, 11. dee. 1192 v Lateranu in CDI pod letom 1192. — 27. PA Listine 1293. Prim tudi Chart., str. 7. — 28. PA, Listine 4. oktobra 1194. — 29. Kandier, L'Istria V, str. 14. — 30. CDI pod 1. 1202, 16. november;... »Castrum Veneris et Villam Mi- mlliani. — 31. Fontes rerum austriacarum, AeM XIII, str. 204 — CDI pod letom 1208. — 32. Kos, Gradivo V, str. 88. — 33. C. De Franceschi, Il ramo dei Duinati di Momiano. AeM LV. 1938, str. 84. — Totto, Fevdi e feudatari... AeM LVI —LVII, str. 86. — 34. Totto, o.e., str. 68. — 35. Totto, o.e., str. 83. — 36. Prav tam. — 37. Ca- tasticum Histrie, AeM, str. 335. — 38. PA Listi- ne, 20. aprii 1211. Prim, tudi CDI pod 1. 1211 in Kos, Gradivo V, str. 98. — La Provincia XV/5/ 34. — 39. Minotto, Documenti... AeM IX, str. 42. Dokument je napisan v Rialtu 21. apr. 1235. — 40. Totto, Feudi e feudatari... AeM LVI— LVII, str. 90, PA, Listine, 8. marca 1247. — 41. PA, Listine, 5. maja 1257 v Sečovljah. — 42. PA, Listine, 6. julija 1277 v Momjanu. — 43. PA, Listine, 30. januarja 1279 v Kopru. — 44. PA, Listine, 22. oktobra 1290 v Trevisu. — 45. PA, Listine, 14. januarja 1294 v Trevisu. Investituro je obnovil grof Ulrik Almeriku, sinu Detema- rija Elie. PA, Listine, 3. januarja 1296 v Piranu. Investituro je obnovil »Dominus Johannes de Mimiglano« gospodu Adalperu Elie, ki je fevd prevzel tudi v imenu nečaka Almerika. — 46. C. De Franceschi, Il ramo del Duinati... AeM LV, 1938, str. 82. — 47. PA, Listine, 5. julija 1271 V IzoU. 48. PA, Listine, 15. marca 1276 v Piranu. — 49. PA, Listine, 28. januarja 1287 v Kopru. — 50. PA, Listine, 29. maja 1255 v Kop- ru. — 51. PA, Listine, 6. februarja 1294. Sklep velikega sveta v Piranu pod občinsko ložo. — 52. PA, Listine, 9. februarja 1258. — 53. PA, Listine, 10. februarja 1258. — 54. PA, Dukali, 21. avgusta 1294. — 55. Kakor v op. 21. — 56. Kakor v op. 11. — 57. Kakor v op. 13. 58. Kakor v op. 11. — 59. Kakor v op. 12. — 60. Kakor v op. 13. — 61. Kakor v op. 16. PRISPEVEK K POZNAVANJU TRGOVSKEGA POSLOVANJA NA REKI V 15. STOLETJU ferdo gestrin Reka je v 15. stoletju — vsekakor ne samo zavoljo geografsko prometne lege, marveč tudi zaradi gospodarske politike njenih mest- nih gospodov Walsee j cev — postajala vse- pomembnejše središče tudi za trgovino iz slovenskih dežel proti morju in prek njega v Itali j 0.1 Živahne zveze trgovcev iz sloven- skih mest v zaledju z Reko, so v to kvarner- sko pristanišče privabljale tudi številne tr- govce iz italijanskih dežel, zlasti iz Mark. Tako je v obe smeri začel teči v tem stoletju zelo živahen trgovski promet.^ Povsem ra- zumljivo, da so se v trgovskem poslovanju uveljavile in uporabljale že zelo raznovrst- ne oblike v tehniki trgovine. Precejšen del trgovskih poslov je verjetno še vedno odpadel na neposredno menjavo oziroma na nakup in prodajo blaga med dve- ma partnerjema. O tem seveda nimamo po- datkov. Vendar vse bolj številni dokumenti kažejo, da so trgovci vedno več trgovskih poslov opravili tudi na Reki v obliki kredit- ne trgovine, dalje v obliki vnaprej sklenje- nih trgovskih dogovorov in pogodb, ki so jih sklepali trgovci neposredno sami ali pa so to opravili zanje njihovi faktorji in proku- ratorji, a tudi poslovni partnerji in družab- niki na Reki, če je šlo za posel med trgovcem iz zaledja in trgovcem iz Italije. Prav tako so za trgovske posle različni trgovci sklepali trgovske družbe tako za trgovino po morju kakor tudi za trgovino po kopnem. Trgovina je dosegla torej že tako razvojno stopnjo, da so trgovci začeli premagovati »špekulativ- nost« in tveganost trgovine potujočega tr- govca, tako značilni za srednji vek, in pre- hajati na oblike tehnike trgovskega poslo- vanja, ki se gibljejo v smeri vnaprej dogo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 9 vorjenega poslovanja in prometa (torej v smeri trgovine, vodene iz »pisarne« in vna- prej sklenjenih poslov). Na podlagi virov moremo trditi, da je naj- večji del trgovine na velike razdalje na Reki potekal tako, da so trgovci iz zaledja, med njimi predvsem trgovci iz mest in krajev slovenskih dežel (Ljubljane, Škofje Loke, Kamnika, Kranja, Radgone, Ptuja, Celja, Be- ljaka pa Železnikov oziroma Selške doline in drugje), posredovali blago iz notranjosti predvsem le do Reke, čeprav so posegali tudi neposredno prek morja v Italijo, zlasti v Be- netke in v mesta v Markah. Na Reki so to blago kupovali trgovci iz italijanskih dežel oziroma mest (Benetke, Rimini, Pesaro, Fano, Fossombrone, Ancona, Recanati, Fermo, Or- tona. Brindisi in druga), ki so na Reko po- sredovali svoje blago. Predmeti te trgovine so bili zlasti železo in železni izdelki, kože, les in lesena roba iz zaledja ter olje, južno sadje, sukno in začimbe iz italijanskih de- žel. Domači, reški trgovci, med njimi tudi doseljenci iz zgoraj omenjenih italijanskih mest, so bili v tej trgovini deloma posredni- ki med trgovci iz zaledja in italijanskimi trgovci, deloma pa so neposredno sami trgo- vali v obe smeri prometa ali blago na Reki vsaj preprodajah.^ Znotraj tega trgovskega prometa se je na Reki v tem času v največji meri uveljavlja- la kreditna trgovina. Trgovci iz zaledja so na Reki na kredit prodajali določene vrste blaga, npr. železo in železne izdelke, bodisi neposredno trgovcem iz italijanskih mest bo- disi reškim trgovcem, ki pa so pogosto bili v odnosu do trgovcev z obeh področij le po- sredniki ali pa faktorji, poslovni partnerji in celo družabniki. Isto je veljalo tudi za njihove nakupe italijanskega blaga, še po- sebej olja in žafrana. Dolg iz kreditne trgo- vine so eni kot drugi le redkokdaj poravna- vali v denarju. V zadolžnicah iz kreditne tr- govine je prevladovala oblika plačila z dru- gim blagom, prvenstveno z oljem v eni ozi- roma z železom in železnimi izdelki v drugi smeri. Le redko so plačevali z gotovino in blagom hkrati.* Tovrstne zadolžnice so do- ločale količino blaga, v katerem naj se iz- plačilo opravi, dalje kvaliteta blaga, njego- vo ceno in rok plačila. Poleg tega so precej pogosto zahtevali penale za zamudo roka plačila, dalje povračilo škode in stroškov za tožbe, včasih osebni in stvarni arestni po- stopek celo izven Reke v slovenskem zaledju oziroma v italijanskih mestih. Le redko pa so v te kreditne trgovske posle vnašali jam- stvo posameznih oseb (fideiussor) v korist upnika, čeprav je bilo jamstvo dolžnika z vsem premoženjem precej pogosto.^ To si moremo razložiti le tako, da so se — in res- nično so se — trgovski kreditni posli uve- ljavljali predvsem med poslovnimi partner- ji, ki so drug pri drugem uživali kreditno zaupanje. To pa je nedvomno zraslo iz že daljšo dobo trajajočih stalnih poslovnih zvez, iz poznavanja partnerja in njegovih kredit- nih sposobnosti in poslovne morale. Ob tej obliki trgovine je zato na Reki le redkokdaj prihajalo do sporov in tožb zavoljo neporav- nanih obveznosti.^ V vsakdanji praksi tega časa pa je bilo na Reki tudi že precej pogosto poslovanje s tr- govskimi vnaprej sklenjenimi dogovori ozi- roma pogodbami. Vanje so se vključevali največji oziroma najpomembnejši trgovci iz zaledja, domači (in doseljeni) reški meščani ter italijanski in drugi trgovci. S trgovskimi pogodbami (pactum, conventio), sklenjenimi s trgovci iz zaledja oziroma njihovimi fak- torji, so se reški trgovci, a tudi italijanski in drugi trgovci — le-ti tudi s posredova- njem reških trgovcev, ki so bili poslovni partnerji ali družabniki trgovcev iz zaledja — zagotavljali do določenih rokov količine blaga, ki so ga želeli kupiti. Zanj pa so se pogodbeno zavezali dostaviti na Reko za ena- ko (ali tudi višjo) vrednost tisto blago, ki ga je želel imeti prvi pogodbenik. Seveda so sklepali trgovske pogodbe tudi v obratni smeri, kakor smo jo zgoraj opisali. Dogovar- jali so se praviloma za najvažnejše vrste blaga v tej trgovini: za železo in železne iz- delke ter kože iz zaledja in predvsem za olje v zaledje. Količine blaga, ki je bilo po pogodbi predmet menjave med obema part- nerjema, in cene temu blagu so v pogodbi točno navedli, čeprav so cene včasih tudi zgolj opisali z oznako, da bodo veljale cene v času, ko bo trgovski posel iz pogodbe opravljen. V pogodbah, ki so jih namesto enega partnerja sklepali tudi uslužbenci (factor, rerum gestor, procurator), sta se stranki zavarovali tudi za kršitev oziroma prekoračitev roka. kakor ga je določala po- godba za dobavo blaga. Kršitelj pogodbe iz tega naslova je bil dolžan pogodbeni stranki povrniti vso škodo, ki jo je s tem povzročil. Ker so si trgovci s takimi pogodbami vna- prej zagotavljali trgovsko poslovanje, more- mo trditi, da je to že prehajanje na trgovino, ki posluje po naročilu ob poznavanju svo- jega tržišča in ki ni več toliko podvržena nevarnosti špekulacije ali tveganja.'^ Prav tako se je v reški trgovini uveljav- ljalo trgovanje posameznih partnerjev (bo- disi trgovca iz zaledja z reškim ali s trgov- cem iz Italije oziroma iz Dalmacije, bodisi 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 reškega trgovca z italijanskim in drugim trgovcem) na daljši čas. Iz virov žal ne mo- remo razbrati, ali je to ostajalo v mejah kreditne trgovine ali je to posledica sklenje- ne pogodbe zgoraj navedene vrste, ali pa je morda vezano na sklenitev trgovske družbe. Viri namreč govore le o zaključnih računih vseh trgovskih poslov med partnerjema po dalj časa trajajočem trgovskem poslovanju. Kolikor je pri tem obračunu en partner ostal dolžnik drugemu, je to potrdil z zadolžnico, datirano s kritičnim dnem, in se običajno zavezal, da bo plačal dolžno vsoto ob roku z blagom, ki ga je zahtevala nasprotna stran- ka, torej upnik.^ Dejstvo pa je tudi, da so v trgovskem poslovanju na Reki poznali tudi obliko sred- njeveških trgovskih družb. Toda poleg po- datkov, ki smo jih zgoraj omenili, imamo o njih le sorazmerno malo vesti v dosedaj zna- nih virih. To nas v primerjavi npr. s Pira- nom, kjer to obliko trgovskega poslovanja bolje poznamo, vsekakor preseneča.^ V od- govor na vprašanje, zakaj tako stanje, bi mogli med drugim navesti predvsem dvoje. Morda je na tako stanje vplivalo to, da so zavoljo večje trgovske moči sklepali na Reki trgovske družbe za trgovino prek morja ozi- roma po morju predvsem le reški in itali- janski trgovci. S temi družbami pa so trgov- ci iz zaledja, ki so le bolj poredko (z Reke) prehajali v neposredno pomorsko trgovino, bili povezani zlasti kot prodajalci blaga iz slovenskih dežel. Potemtakem bi se mogle trgovske družbe, v katerih bi neposredno tr- govali tudi trgovci iz zaledja, razviti samo za trgovino z zaledjem. Tu pa sta bili kre- ditna trgovina in zlasti trgovina z vnaprej dogovorjenimi trgovskimi pogodbami po ob- segu tolikšni, da ni bilo potrebno ustvarjati trgovskih družb, s katerimi bi še povečevali tržišče in trgovski promet z najvažnejšimi vrstami blaga v obe smeri. Zavoljo tega to- rej trgovskih družb ne bi bilo in je torej dosedanje stanje virov, ki omenjajo le red- ke družbe, povsem realno. Po drugi plati pa je verjetno seveda tudi to, da se nam tako stanje kaže zgolj zavoljo tega, ker ne po- znamo vsega gradiva iz naših in italijanskih arhivov. Čeprav razpolagamo z malo gradiva, mo- remo vendar trditi, da so na Reki v tem stoletju poznali vse tri oblike srednjeveških trgovskih družb: komendo, koleganco in kompanijo. Za vse tri viri uporabljajo isti splošni termin — societas. Kdaj so se za- čele te oblike tehnike srednjeveške trgovine na Reki uporabljati, je za sedaj še težko re- či. Glede na razvitost teh trgovskih družb bi mogli trditi, da so bile uveljavljene vsaj že v vsem 14. stoletju. Ne glede na to, da so uporabljali še vedno njeno blagovno in denarno in celo tudi čisto blagovno obliko, je bila komenda na Reki zlasti glede poslovanja traktatorja že zelo razvita.i- Stans je namreč že povsem pre- puščal trgovsko poslovanje (tako glede kraja kot blaga) traktatorjevi volji in sposobnosti (»... qued dictus [tj. traktator] debeat mer- cari et traficari cum supradicta pecunie quantutate prout melius sciverit...«). Roki trajanja družb so morali biti že sorazmerno dolgi, vsekakor komenda v tem stoletju ni več nastajala zgolj za en sam trgovski po- sel (». .. quousque suprascripta societas du- rabit et erit inter eos...«). Dobiček in iz- guba sta se — vsekakor po izplačilu vlože- nih sredstev — med družabnikoma delila na polovico (»... et quidquid lucri sequetur sive damni, quod absit, dividi debeat inter eos equaliter...«). Vendar pa je v posameznih primerih socius stans priznaval traktatorju tudi polovico posameznih stroškov (»... addi- to hoc quod prefatus [tj. stans] ...solvere debeat medietatem expensarum oris solum quas faciet dictus [tj. traktator] ..., prout iustum fuerit...«; »...et similiter expense debeat inter ipsos dividi equaliter.. .«).^^ Kljub tej razvitosti komende pa na Reki — seveda po sedaj znanem gradivu — v bese- dilu sklenitve trgovske družbe ni prišlo do izraza zavestno hotenje po investiciji vlože- nih sredstev, kar se kaže drugje, npr. tudi v Piranu,'* v uporabi glagola »investire« in s terminom »rectum capital« za vložena sredstva. So pa prisotne jamstvene formule, zlasti se javlja jamstvo obeh družabnikov z vsem premoženjem (»... Pro quibus omni- bus et singulis suprascriptis sic firmiter ob- servandis, attendendis et adimplendis una pars alteri ad invicem obligavit omnia sua bona mobilia et immobilia, presentia et fu- tura .. .«).iä Tudi koleganca na Reki ni bila neznana. Vendar je — tako se zdi po edinem doku- mentu, ki ga poznamo — dobivala že neka- tere značilnosti kompanije, oziroma je po- stajala nekaka zmes ene in druge oblike. Zlatarski mojster Martin, sin Dominika iz Senja,'" ki je bil tedaj meščan na Reki in ki se je spuščal tudi v trgovske posle, je dal Fortesu, sinu Antonija iz Korčule in Ivanu Babiču iz Grobnika 23 miliari j ev in en cent železa v skupni vrednosti nad 300 dukatov pod naslednjimi pogoji v družbo: Vsak izmed družabnikov je odgovarjal za tretji del vred- nosti v družbo vloženega železa (»... quolibet ipsorum trium teneatur respondere pro te- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 11 rcia parte valoris diete quantitatis ferri ad bonam societatem...«). Železo so natovorili na karako ladjarja Paridisa iz Korčule, ki je prevoz blaga opravil na riziko vseh treh družabnikov (»... debet dictum ferrum por- tari, stare et traficare risico et periculo dic- torum trium pariter et eque...«). Kar bo posel po vrnitvi vložene vrednosti železa prinesel dobička ali izgube, se ta deli na tri enake dele (»... et quidquid lucri sive utili- tatis sequetur et dicta ferri quatitate, et investitura retractus dicti ferri debeat di- vidi inter ipsos tres equali portione, similiter et damnum quod absit...«). Ker pa sta bila Fortes in Ivan v času poslovanja dolžna Martinu plačati vsak po tretjino vrednosti železa (rok je bil določen, za prekoračitev roka je bila določena penalna kazen v vi- šini četrtine vrednosti, hkrati pa sta morala jamčiti z vsem svojim premoženjem), dobita vsak tudi po tretjino vložene vrednosti že- leza (»... hoc est vterque ipsorum terciam partem de retractu investiture diete quanti- tatis ferri...«). Poleg tega pa sta Martin in Ivan vložila v družbo še 400, to je vsak po 200 žaganih desk v skupni vrednosti 16 du- katov pod enakimi pogoji v odnosu do For- tesa. Iz vsebine se jasno vidi, da je imela družba v nekih fazah značaj kolegance in sta Fortes in Ivan nastopala kot traktatorja in sta z blagom tudi trgovala, čeprav vir o tem izrecno ne govori. V drugih fazah, zlasti še v kombinaciji v družbo vloženega lesa, pa vsebina mnogo bolj spominja na kompa- nijo z enakimi vloženimi deleži in z jam- stvom premoženja vseh družabnikov (»... Pro quibus omnibus et singulis suprascriptis sic firmiter observandis, attendendis et adin- plendis quilibet ipsorum trium vicissim unus alteri obligavit omnia sua bona ...«), kjer se tudi dobiček in izguba po izplačilu vloženih deležev delita na enake dele." Toda kakšna je bila vsebina prave kompanije na Reki v tem času, bi iz dosedaj znanega gradiva tež- ko izluščili. Vsekakor je obstajala. Med dru- gim se je skrivala vsaj deloma za bolj po- gostimi primeri obračunov družabnikov ob zaključku družbe, kjer je eden izmed njiju ostal dolžan drugi stranki. Ob taki priložnosti je družabnik, ki je bil dolžan, izdal drugemu zadolžnico, v kateri so poudarili izvor dolga, njegovo višino in rok ter obliko plačila. For- mula je bila precej splošna in se je glasila: »... et hoc pro saldo et calcullo omnium et singularum rationum, quas dictus (XY)... habuisset cum prefatis creditoribus usque ad presentem diem pro societate ...«. Kompla- niji je mogoče prištevati obračun ob koncu družbe, ki so jo sklenili Jakob Kuhar iz Ljubljane in reška meščana sodnik Jakob Mikulič in Frančišek, sin Petra iz Fana. Ku- har, ki je po obračunu ostal dolžnik reškima trgovcema, je izdal zadolžnico za vsoto 109 dukatov in 75 solidov (»... pro saldo et cal- cullo omnium et singularum rationum ... usque ad presentem diem pro societate quam prelibati creditores simul habent...«) in obljubil dolg plačati z železom iz turjaških fužin (ferrum bonum de Ospergo) po ceni 13 dukatov za miliarij.i« Morda je kompaniji pripadal tudi obračun med Pavlom Lustaler- jem (Bolničarjem) iz Ljubljane in reškim trgovcem Rafaelom iz Fossombrona.^^ Ven- dar vseh znanih obračunov ne smemo prište- vati kompanijam, ker so mogli taki obračuni nastajati tudi pri komendah in kolegancah, pri katerih je poslovanje trajalo daljšo dobo in je traktor ostal dolžan stansu večjo ali manjšo vsoto denarja, za katero je napisal zadolžnice. V zvrst kompanij bi morda mogli šteti tudi družbo, ki sta jo sklenila za 10 miliarijev lokov (arcuum preparandorum) Rado, sin Marina iz Trogira, ki je prebival na Reki, in pa Matej, sin Petra iz Splita, ki je bil prebivalec v Benetkah. Prvi se je zavezal, da bo kupil loke po čim nižji mogoči ceni (»... arcus bonos et sufficientes pro precio minori quo poterit...«), a drugi, da jih bo prodal za čim višjo (»... teneatur ipsos ven- dere pro malori precio quo poterit...«). Do- biček in izgubo sta si po pogodbi razdelila na polovico, prav tako pa tudi stroške po- slovanja. Iz tega bi sledilo, da je šlo v družbi prvenstveno za delitev dela in sta oba part- nerja v trgovskem poslu sodelovala. Rado je opravil, vsekakor z denarjem obeh družab- nikov, prvi del posla, to je nakup blaga, a Matej drugo polovico, to je prodajo blaga.^o Družbe so sklepali različni partnerji iz zaledja in dalmatinskih ter italijanskih mest z reškimi meščani oziroma prebivalci in se- veda tudi obratno. Tako je bil npr. trgovec iz Ljubljane socius stans, a drugi zopet trak- tator reškemu trgovcu. Vsekakor so družbe služile reškemu trgovskemu prometu v za- ledje in v obmorske jadranske kraje in v obratni smeri. Z njimi se je v vsakem pri- meru razširjalo tržišče tega kvarnerskega pristanišča. Družabniki, stansi in traktatorji v teh družbah so bili praviloma poklicni tr- govci ali obrtniki, ki so se na veliko ukvar- jali tudi s trgovino. V posameznih primerih nastopa isti trgovec enkrat kot stans, a dru- gič kot traktator, torej kakor mu trenutno pač ustreza. Opisane oblike tehnike trgovskega poslo- vanja na Reki torej ne zaostajajo za drugimi 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 bližnjimi mesti in hkrati s konkretnimi po- datki dokazujejo, da je mesto imelo v ob- ravnavanem času pomembno vlogo v po- sredovanju blaga iz svojega slovenskega in hrvatskega zaledja v jadranski prostor in prav tako tudi v obratni smeri. OPOMBE 1. Prim. A. Fest, Il commercio di Fium.e nel medio evo. Fiume 1900. S. Gigante, Fiume nel Quattrocento, Fiume 1913; isti. Fiume nel se- colo XV, Bullettino 3 (1913) je prevod razprave A. Festa v reviji Szazadok iz leta 1912; F. Haupt- mann, Rijeka. Od rimske Tarsatike do hrvat- sko ugarske nagodbe, Zagreb 1951, str. 35 si. Rijeka, zbornik Matice Hrvatske, Zagreb 1953; F. Gastrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem (Libri daziari del Cinquecento e Seicento in Slovenia), Ljubljana 1972, str. 25 si. — 2. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, str. 82 si. in 112 si.; P. Blaznik, Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči no- tarske knjige Antona de Renno de Mutina (1436 do 1461), LR 8 (1961), str. 75 si. — 3. Prim. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, o. c, str. 122 sL; isti, Trgovina slovenskih dežel z itali- janskimi ob koncu srednjega veka in v XVI. stoletju, ZC 29 (1975, str. 91 si. — 4. M. Zjačič, Knjiga riječkog kancelara i notara An tuna de Reno de Mutina (1436—1461), Vjesnik državnog arihva u Rijeci IV (1957), str. 221, 1454 jul. 4 /poslej Zjačič IV oziroma III in V/. — 5. Npr. Zja- čič V, str. 301, 1456 jan. 28. — 6. Npr. Zjačič IV, str. 184, 1453 sept. 11. Nekoliko pogosteje se javljajo primeri, ko posamezni partnerji ime- nujejo za izterjevanje in druge posle svoje pro- kuratorje in jim dajejo polnomočja za nastop proti svojim (prejšnjim?) partnerjem. — 7. V tej smeri je tehnika trgovine najdalj prišla v Ita- liji že stoletje prej; prim, za sliko tehnike trgo- vine in italijanskega trgovca The Cambridge Economic History of Europe III, Cambridge 1963 in tam navedeno literaturo, zlasti dela avtorjev A. Sapori Y. Renouard, J. Le Geff. — S. Prim. Zjačič IV, str. 194, 1454 jan. 3; Zjačič V, str. 264, 1455 febr. 10, str. 266, 1455 febr. 24, str. 365, 1458 jul. 21. — 9. F. Gestrin, Piranska komenda v 14. stoletju. Prispevek k problemu tehnike tr- govine v srednjem veku. Razprave I. razreda SAZU V, 1966; isti, Pomorstvo srednjeveškega Pirana (La marineria di Pirano nel Medio evo), Ljubljana 1978, str. 60 si. — 10. Tako je kam- niški meščan Juriin Seidel leta 1456 z Reke v Benetke prepeljal svoje blago: 590 govejih in konjskih kož ter 140 povezov železa; glej Zjačič V, str. 301 si., 1456 jan. 28: »... quod dictus Jur- linus Seidel de Stayn conducet a predicta Terra Fluminis Venecias pelles bovinas et equinas 590 et fassios 140 ferri...« — 11. Primerjava z raz- vojem družb v Piranu, glej op. 9. — 12. Zjačic III, str. 164, 1447 jul. 19: »... ducatos ducentos auri in prompta pecunia et rebus de comuni concordio amborum extimatis ...« ; Zjačič V, str. 319, 1456 avg. 17: »... fecerunt simul societatem pro decem milliaribus arcuum...«. ¦— 13. Zja- čič III, str. 164, 1447 jul. 19, prim, še str. 316, 1450 jul. 3. — 14. Prim. op. 9. — 15. Zjačič III, str. 316 si., 1450 jul. 3. — 16. Zjačič IV, str. 95, 1451 april 25. — 17. Zjačič III, str. 255, 1449 maj 15. — 18. Zjačič IV, str. 199, 1454 jan. 19. — 19. S. Gigante, Libri del cancelliere I. Cancelliere Antonio di Francesco de Reno, Monumenti di storia fiumana II, Reka 1912, str. 123. — 20. Zja- čič V, str. 319, 1456 avg. 17. TRGOVINA Z ŽELEZOM, ŽELEZNIMI IZDELKI IN DRUGIMI KOVINAMI NA REKI V LETIH 1527—1631 METKA NUSSDORFER Splošen gospodarski razcvet, ki ga doživ- ljajo slovenske dežele od začetka 16. stoletja dalje, se kaže v večanju proizvodnje in tudi v sorazmernem tehničnem vzponu rudarstva in železarstva na naših tleh. S tem v zvezi so prvi pojavi zgodnjega kapitalizma prav v teh dveh panogah.1 Fužinarstvo se je razvilo v 15. in 16. sto- letju zlasti močno na Kranjskem. Na Sloven- skem Koroškem, južnem Štajerskem in v Slovenskem primorju je bilo le nekaj manj- ših podjetij. Kranjske fužine so predelale letno okrog 2000 ton domačega kovnega ter litega železa in jekla. Poleg tega so fužine predelale še približno enako količino suro- vega železa, uvoženega s Koroškega.^ Manjši pomen sta imela pridobivanje in predelava svinca in bakra. Povečan gospodarski razmah (in s tem pro- izvodnja) je nujno vplival tudi na povečanje trgovine s kovinami in kovinskimi izdelki, tako lokalne kakor tudi trgovine na večje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 13 razdalje. Tu nas zanima predvsem poklicna meščanska trgovina iz slovenskih dežel na Reko. Reka je imela v tej trgovini predvsem po- sredniško vlogo, čeprav je določen del bla- ga konsumirala tudi sama. V večji meri pa je blago, ki je prihajalo iz slovenskega in hrvaškega zaledja (pa tudi iz ogrskih in tur- ških dežel — vendar v manjši meri), odšlo preko Jadranskega morja v italijanska mesta in pokrajine na zahodni obali od severne Ita- lije preko Mark vse do Apuli j e in celo na Sicilijo. Del blaga pa so z Reke vozili ob vzhodni obali Jadranskega morja prek Ši- benika in Splita do Kotora. Reka je bila v tem obdobju povezana z zaledjem s tovornimi potmi. Osrednja pot je vodila prek Ljubljane, Planine in Postojne po dolini Pivke na Knežak, Šembije, Ilirsko Bistrico, Koseze, Rupo in Klano. Pri Vrhniki se je nanjo priključila pot iz Škofje Loke, ki je tekla skozi Poljansko dolino prek Lučen.^ Promet s Kočevskega in s hrvaškega ozem- lja pa je potekal čez Gerovo.* Blago so tovo- rih v glavnem pozno spomladi, poleti in v jeseni, precej manj pa v zimskih mesecih, kajti neugodne vremenske razmere so ote- ževale potovanje, ki je trajalo v eni smeri tudi več dni (npr. iz Ljubljane na Reko pri- bližno tri dni).5 Med blagom, ki je tedaj prihajalo na Reko prvenstveno iz zaledja in odhajalo prek Ja- dranskega morja v italijanske pokrajine in v manjši meri tudi v Dalmacijo, so bile tudi kovine in kovinski izdelki. Prvo mesto je šlo trgovini z železom in železnimi izdelki kot npr.: žeblji, narbe,^ podkve, motike, železne krogle, jeklo ... Nadalje pa so bili predmeti trgovine tudi svinec, star baker in terra- getha.'^ Trgovina z železom in železnimi izdelki je v največji meri potekala v smeri zaledje — Reka—Italija. V prvi polovici 16. stoletja je bilo vse železo in so bili tudi vsi železni pro- izvodi, ki jih je zajela trgovina na Reki, samo iz kranjskih fužin. V naslednjem ob- dobju pa se javlja tudi koroško železo in izdelki iz njega. Domače železo so označe- vali kot »deželno železo« (Landteisen), ko- roško pa Carnerischer eisen. Na enak način, vendar bolj neredno, so označevali tudi že- lezne proizvode: Landtnegl (kranjski žeblji), Landthacke (kranjske motike), Khärner negi (koroški žeblji). Trgovali so s surovim (rauch eisen) in kovnim pa tudi s starim železom (allt eysen). Ločili so med boljšim (Stachel, Stahl, Stahel) in slabšim jeklom (Zwitschach), kakor tudi med domačim, tj. kranjskim (Landtstachel) in koroškim jeklom (Khär- nerstachel). Čeprav se koroško železo omenja kot bla- go trgovine v reških mitninskih knjigah so- razmerno pozno (šele v letu 1594: Anthon Sfoitenig hat herein ein meiller carnerischen eysen /gefuert/, datum: 9. Februari, 1594),* vendar lahko sklepamo, da je koroško že- lezo predmet trgovine z Italijo že pred dru- go polovico 16. stoletja. Prvič se omenja v beneškem kovaškem statutu iz leta 1271 (»de Villaco«). Ce primerjamo trgovino z železom in železnimi izdelki na poti čez Baco v Fur- lanijo (tu se omenjajo le žeblji, narbe in podkve)* s trgovino prek Reke, lahko ugo- tovimo, da je bilo slednja veliko bolj razno- lična.io Količinski obseg trgovine s kovinami in z izdelki iz kovin na Reki po posameznih le- tih, za katere so ohranjene mitninske knjige, in po vrstah blaga, prikazujeta naslednji ta- beli. Za izvoz obravnavanega blaga v zaledje imamo v mitninskih knjigah samo dva po- datka, oba za leto 1631: 21. maja izvozi Michel Zukha v zaledje 2 tovora žebljev in plača zanje 16 krajcarjev nove naklade 3. junija izvozi Lucas Peretz v zaledje 2 1/2 tovora kranjskih žebljev in plača za- nje 30 krajcarjev nove naklade.** Posebej je omeniti količine železa in že- leznih izdelkov iz leta 1586 in 1587,i5 za ka- tere so trgovci dolgovali plačilo štiridesetnine in niso vnesene v gornji tabeli: leta 1586 tr- Tabela I. UVOZ IZ ZALEDJA (podatki so v tovorih)" 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Tabela II. IZVOZ PO MORJU'2? govci niso plačali štiridesetnine za 120 sod- čkov žebljev, 2 sodčka in 1 tovor motik ter še za neznano količino železa, žebljev, jekla, motik in podkev, v letu 1587 pa za 201 1/2 sodčka žebljev, 1 sodček podkev ter še za ne- znano količino železa, jekla in žebljev. Ker sodimo, da je to blago zelo težko postaviti v pravilno tabelo, smo to količino porazdelili približno na pol in te podatke upoštevali pri računanju celotnega uvoza in izvoza na Reki. V celoti je po obstoječih podatkih prišlo na Reko po kopnem in izjemoma tudi po morju 634 tovorov raznovrstnega železa (su- rovega, starega, predelanega; narbe, noži, zakovice, železne krogle, motike, lemeži...), 505 tovorov žebljev, 90 tovorov terragethe, 44 tovorov svinca, 67 tovorov boljšega in slabšega jekla in 6 tovorov koroškega železa (glej tabelo III). Pri izračunavanju sem upo- števala tudi blago, ki je zapisano v opombi pri tabeli I, ki pa ga zaradi preglednosti ni- sem vpisala v tabelo. V istem času so z Reke izvozili po morju 584 tovorov raznega železa, 832 tovorov žeb- ljev, 137 tovorov terragethe, 38 tovorov svin- ca, 18 tovorov jekla in 1 tovor starega bakra. K izvozu spadajo tudi podatki, vpisani v opombi pri tabeli II. Tabela III. UVOZ NA REKO Tabela IV. IZVOZ Z REKE KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 15 Po podatkih, ki jih imamo na razpolago tako za posamezna leta kot tudi za celoto, moramo ugotoviti, da je bil izvoz zlasti pri žebljih in terragethi pogosto večji od uvoza, iz česar sklepamo, da je bilo blago uskladi- ščeno na Reki že iz prejšnjih let, še zlasti, če domnevamo, da so del blaga porabili tudi na Reki. Pri ostalem blagu pa je večinoma uvoz večji od izvoza, kar kaže na to, da je del blaga konsumirala Reka sama. Pri izračunavanju poprečne letne množine dovoza oziroma izvoza naletimo na precejš- nje težave, ker imamo za celoten časovni okvir 1527—1631, ki ga zajemajo mitninske knjige, podatke le za nekaj let. Za računa- nje poprečja bi potrebovali celoletne podat- ke — te pa imamo le za leta 1537, 1586/87 in 1631. Pomagali smo si tako, da smo podat- ke za zadnje četrtletje leta 1527 pomnožili s 3, podatke za prvo polovico leta 1540 z 2, podatke za maj 1586 z 12, podatke za prve tri četrtine leta 1594 pa s 4/3. Dobljeni re- zultati so seveda zelo približni, vendar pa nam ustvarjajo celotnejši pregled nad tr- govino s kovinami na Reki. Ce bi hoteli do- biti bolj realne podatke, bi morali izraču- nati obseg trgovine za vsak mesec v letu posebej, za katerega imamo celoletne po- datke in iz tega potem sklepati na posamezne mesece v ostalih letih. To pa je izredno te- žavna in zamudna naloga, končni rezultat pa ostane še vedno samo približen. Na naslednji tabeli sem skušala prikazati dviganje in padanje trgovine po posameznih mesecih v letih, za katere so se ohranili po- datki v mitninskih knjigah: Tabela V. Leto 1527 Leto 1537 Leto 1538 Leto 1540 Leto 1586 Leto 1594 Leto 1631 Bolj nazorno nam bodo obseg trgovine po posameznih mesecih prikazali naslednji dia- grami: 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 17 Diagrami jasno kažejo, da je imela trgo- vina z obravnavanim blagom na Reki naj- večji obseg v letih 1527 in 1537. V letu 1540 je opazen sorazmeren padec trgovinskega poslovanja, kar se nadaljuje tudi še do konca stoletja. Najnižji nivo zaznamujemo leta 1594. V prvi polovici 17. stol. si trgovina zo- pet opomore; diagram kaže ponoven porast, vendar pa le-ta ne doseže nivoja iz prve polovice 16. stol. Zanimiva je ugotovitev, da je bil obseg trgovine med leti 1527 in 1537 pa tudi še do leta 1540 sorazmerno velik (če pri tem upo- števamo, da je na Reko po teh podatkih pri- šlo letno le okrog 7 "/o železa, ki so ga pro- izvedle fužine v slovenskih deželah; pre- ostalih 93 "/o je šlo na druga izvozna prista- nišča, del pa so ga porabili seveda tudi naši ljudje) kljub temu, da je deželni knez leta 1520 izdal dekret, naj bi se promet z Reke zaradi turških napadov prenesel na Trst.'* To vsekakor dokazuje, da je bila navada tr- govanja na Reki zelo ukoreninjena; upošte- vati moramo tudi to, da so imeli trgovci, ki so tovorili blago na Reko, tu prav gotovo stalne odjemalce. Diagrama za leti 1527 in 1537 pa nam ob- enem tudi prikazujeta, kako se je izvoz po- krival z uvozom npr. za leto 1527: v mesecih avgust, september in oktober je bil uvoz sorazmerno velik, izvoz pa majhen; v no- vembru in decembru pa imamo ravno obrat- no situacijo — velik izvoz in majhen uvoz. Negativna razlika med izvozom in uvozom v zadnjih dveh mesecih se pokrije s pozi- tivno razliko v prvih treh mesecih. Ce se omejimo na preprostejšo metodo iz- računavanja, bi po naših izračunih prišlo na Reko poprečno na leto 208 tovorov železa, 104 tovore žebljev, 18 terragethe, 12 svinca, 18 jekla in 1,4 koroškega železa. Z Reke pa bi šlo poprečno 203 tovore železa, 191 tovo- rov žebljev, 40 terragethe, 9 svinca, 5 jekla in 0,14 tovora starega bakra. Ce vzamemo za osnovo izračunavanja še ves časovni okvir 1527—1631 — tj. 104 leta, dobimo naslednje podatke: v tem času bi na Reko prišlo okrog 21.000 tovorov železa, ok. 10.000 tovorov žebljev, ok. 1800 terragethe, ok. 1200 svinca, ok. 1800 jekla in ok. 45 to- vorov koroškega železa. V istem času pa bi z Reke odšlo ok. 21.000 tovorov železa, 19.000 tovorov žebljev, 4100 terragethe, 900 svinca, ok. 520 jekla in 14,5 tovora starega bakra. Pri primerjavi poprečnega uvoza oz. izvo- za (v enem oz. v 104 letih) lahko opazimo, kako približni in še zdaleč nerealni so ti izračuni — posebno pri primerjavi izvoza in uvoza žebljev in terragethe. Poprečen iz- voz tega blaga je namreč znatno višji od poprečnega uvoza, kar pa je v praksi zelo dvomljivo. Vzrok za tak zaključek moremo 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 iskati v nepopolnih in po količini zelo sko- pih podatkih za obdobje teh 104 let. Enaka domneva velja vsekakor tudi za naslednja opažanja, čeprav smo skušali tu podati še neke druge rešitve, nasprotja med poprečnim izvozom in uvozom: v tabeli III je označeno koroško železo kot artikel uvoza, ki pa se potem pri izvozu sploh ne omenja. Domnevati moremo, da je to železo porabila Reka sama. Ce pa sedaj pogledamo naš po- prečni izračun za čas 104 let, se lahko takoj prepričamo, da je res le približen, kajti ne- mogoče je trditi, da je vse koroško železo, ki je prišlo na Reko, porabila Reka sama, to- rej, da ni šel niti en sam tovor v izvoz v ita- lijanske pokrajine. Ne moremo pa seveda trditi, da Reka ni potrošila niti enega tovora tega železa. To bi bila ravno tako napačna trditev kot prejšnja. Resnica je nekje vmes. Imamo pa še obraten primer: v tabeli IV je označen star baker kot predmet izvoza, pri uvozu pa ga ne zasledimo. Možno je, da so ga imeli na Reki uskladiščenega že od prej ali pa je bil last reških meščanov. Prav tako je možno, da ga je na Reko pritovoril trgovec, ki se ni podvrgel plačilu štirideset- nine in ni torej nikjer zapisan. Takih pri- merov je bilo precej. Vrednost blaga, na osnovi katerega so iz- računavali mitnino in 2,5 "/o štiridesetnino oz. v letih 1594 in 1631 3,75 »/o pristojbino, so bile določene v tarifnih redih za štirideset- ninski urad na Reki oz. za mitninski postaji v Klani in v Sembijah. Na osnovi podatkov, ki nam jih dajejo mitninske knjige (količina blaga in višina pristojbine zanj), moremo približno določiti vrednost, ki jo je imelo blago. Tako dobljene vrednosti blaga po po- sameznih količinskih enotah se samo do do- ločenega procenta približujejo realnim ce- nam blaga na veliko; v precej večji meri pa se razlikujejo od cen na drobno že na sami Reki in še bolj seveda v drugih krajih, s katerimi je bila Reka v trgovskih stikih." Vrednost blaga je bila torej določena s tarifno postavko v tarifnem redu, le-ta pa se v času od leta 1527 do 1586 očitno ni spre- minjal, kajti višina pristojbine je ves ta čas stalna. Cene blaga pa so ves čas počasi rasle. Železo in žeblji so imeli v tem obdobju za iz- račun pristojbin dokaj stalno vrednost: to- vor železa je veljal 4 dukate, tovor žebljev pa 6 dukatov. Miliarij terragethe je leta 1527 ocenjen na 12 dukatov (en tovor je 4 dukate), v letih 1537 in 1540 pa le na 9 du- katov. Jeklo je bilo leta 1527 ocenjeno pri izračunu pristojbin na 4—5 dukatov, leta 1537 pa na 5 dukatov. Svinec je postopoma izgubljal na vrednosti: leta 1527 računajo tovor svinca na 6, leta 1537 le na 4 dukate, leta 1540 pa samo še na 3 dukate 62 solidov. V mitninski knjigi za leto 1594 opazimo velik skok izračunanih vrednosti blaga, kar vsekakor kaže na eni strani na spremembo tarifnega reda oziroma tarifnih postavk med leti 1586 in 1594, na drugi strani pa pridejo tu do izraza znatno višje cene blaga, ki so v resnici tudi obstajale. Cene so potem rasle še naprej; še večji dvig vrednosti opazimo v mitninskih knjigah za leto 1631. Cena železu se je od leta 1527 do 1594 pri tovoru dvignila za več kot 400 »/o (od 4 na 16,5 dukata), cena žebljev je poskočila za nekaj manj kot 400 °/o (s 6 na 23,5 dukata),^* cena podkev za manj kot 300 "/o, surovemu železu pa do leta 1631 za 500 "/0,19 kar kaže na že nastali proces »revolucije« cen. Obravnavano blago je prihajalo na Reko v glavnem iz slovenskega, le redko pa tudi iz hrvaškega zaledja; odhajalo pa je po mor- ju v italijanske pokrajine ali v mesta ob vzhodni jadranski obali. Le redko se je zgodilo, da je šlo to blago v obratni smeri. Zelo neverjetna se zdi mož- nost, da bi trgovci vozili železo na Reko iz Italije, ko pa so ga lahko dobili bliže — v zaledju. Bolj verjetna se zdi misel, da gre tu za del blaga, ki so ga pripeljali neproda- nega nazaj na Reko. Tabele nam prikazujejo, da je v tem ob- dobju igralo obravnavano blago precejšnjo vlogo v trgovini z italijanskimi pokrajinami. Seveda pa trgovina slovenskega zaledja ni bila omejena le na posredništvo Reke. V tem času je bilo namreč relativno veliko pro- metnih povezav med slovenskimi in itali- janskimi deželami. Tovorne poti so vodile tudi na Trst, Koper, Piran, Milje in drugam. Železo, železne izdelke, svinec in terra- getho so na Reko tovorili domači trgovci iz zaledja npr. Mihael Frankovič in Andrej Kaciančič iz Ljubljane, Blaže Rottenmaner iz Škofje Loke, Andrej Papier iz Kranja, Tomaž Warl (zanj nisem mogla ugotoviti po- rekla)20 ..., kakor tudi reški meščani — tr- govci npr. Nikolaj Jurkovič, Jurij Logar, Pe- ter Gausch ter v precejšnji meri tudi ita- lijanski trgovci. Le-ti so v večini primerov trgovali v smeri zaledje — Reka—Italija in seveda v obratni smeri, toda z drugim bla- gom (npr. olje, sol, vino, italijansko sukno itd.). To so bili trgovci iz Pesara (npr. Tho- mas Matzola, Francesco de Fratj — 1546 po- stane reški meščan, Alexander in Vicenco Burathelj, Francesco Sabattin), Ancone (An- drea in Nicola Ferdutz), Fana (Frantz Bru- netta — že pred 1590 postane reški meščan), Apulije (Gašper Buthonj), iz Ferma (Jeroni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 19 mo de Adam). Mnogi izmed teh italijanskih trgovcev so postali reški meščani. Reški trgovci trgujejo tako z zaledjem kot tudi z italijanskimi pokrajinami. V štiride- setninski knjigi za leto 1631 naletimo tudi na podatke o plemiški trgovini, v katero so bili vključeni kot posredniki nekateri reški trgovci: za barona Gottfrieda von Eybess- waldta iz Puštala pri Škofji Loki — trgoval je zlasti z železom in železnimi izdelki — so tedaj večkrat opravljali trgovske posle Peter Gausch, Michel Androckha ali Lov- renc Stemberger.2i Posredniški način trgo- vanja je značilen tudi za Andreja Papier j a iz Kranja, ki je deloma trgoval sicer sam, deloma pa so zanj trgovali reški trgovci Si- mon Teodorovič, Michel Androckha in A. J. Corsso. Trgoval je predvsem s kranjskimi žeblji. V katere kraje je obravnavano blago šlo z Reke, je težko ugotoviti, kajti v mitninskih knjigah ni podatkov o tem. Precej si lahko pomagamo z imeni trgovcev, ki imajo svoj izvor v raznih mestih v Markah pa tudi v južnejših delih Italije. Trgovske zveze so v tem obdobju ugotovljene z Benetkami (tu so kranjski trgovci z železom že v 15. stol. dobili pravico spravljati blago v nemškem skladišču na Železnem obrežju),^^ s Ferraro, Riminijem, Pesarom, Fanom, Senigalijo, Per- mom, Recanatijem, Pescaro, Barletto, Bari- jem, Brindisijem pa tudi s Čedadom, Bo- logno in celo z Augusto na Siciliji.^ä Verjetno je šlo v te kraje več ali manj tudi obravna- vano blago. Na to sklepamo predvsem iz dejstva, da so bili mnogi italijanski in reški trgovci (priseljeni iz Italije) z železom doma iz omenjenih krajev, oziroma je tam ostala njihova družina, sami pa so se naselili na Reki. Takšna je torej podoba, ki nam jo dajejo ohranjene reške mitninske knjige 16. in prve polovice 17. stol. o trgovanju z železom, železnimi izdelki in drugimi kovinami na Reki. Ta slika ni niti popolna, niti povsem realna, kljub temu pa nam dovolj nazorno prikazuje pomen in obseg te trgovine. OPOMBE 1. O razvoju železarstva in rudarstva ter o nahajališčih rud na Slovenskem glej: Bogo Gra- fenauer: Zgodovina slovenskega naroda, zvezek III, str. 21—27. Na splošno o razvoju železar- stva pri nas glej: J. Mohorič: Dva tisoč let že- lezarstva na Gorenjskem, knjiga I. A. Müllner: Geschichte des Eisens in Krain, Görtz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des 19. Jahrhunderts, Wien und Leipzig, 1909. — 2. B. Grafenauer, Zgod. slov. nar. III, str. 24. — 3. Pavle Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, str. 91. — 4. Ana Kastelic, Trgovina s platnom, raševino in barvili (terragetho in terrarosso) na Reki v letih 1527 do 1631, Jadranski zbornik, 1966 — VI. zvezek. — 5. P. Blaznik, Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči notarske knjige Antona de Renno de Mutina (1436—1461), Loški razgledi VIII., 1962, str. 77. — 6. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, str. 181. Narbe so uporabljali pri vratih na mestu, kjer so obe- šali ključavnice. F. Tomšič: Nemško-slovenski slovar: narba = linga (na vratih). — 7. A. Ka- stelic, Trgovina s platnom..., str. 395, op. 8: D. Kovačevič razlaga terragetho (gletho) v raz- pravi »Trgovina u srednjevekovnoj Bosni« kot svinčev glaj (belica), ki se uporablja v barvar- stvu. — 8. F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Viri za zgodovino Slovencev, knjiga V., SAZU 1972, str. 274; Arhiv SRS, vicedomski arhiv F 1/73. f 1. A. Sfoitenig je bil reški meščan — Mitn. knj. str. 213, op. 3. — 9. F. Gestrin, Mitn. knj., Mitninska proti- knjiga iz Bače za leto 1536, str. 101—126. — 10. F. Gestrin, Mitn. knj., str. 64—65. — 11. Zaradi pomanjkanja prostora in večje preglednosti ta- bel sem vse količinske enote pretvorila v tovore (Samb): 1 tovor = 2 sodčka (Lagl), 1 miliarij (meiller) = 3 tovore = 1000 funtov (phundt), 1 cent = 100 funtov. Poleg zneskov v tabelah pa je prišlo na Reko iz zaledja v letu 1594 še: za 1 dukat žebljev in za 7 dukatov nožev, v letu 1631 pa: 12 centov koroškega železa, 1 tovor koroških žebljev, 6 1/2 tovora koroških železnih naprav (eysenwerch), 1/4 tovora dragotin, na- kita (Geschmeidt). — 12. Poleg vpisanih količin pa je odšlo z Reke po morju še: v letu 1586 200 funtov starega železa za 2 dukata 114 solidov, v letu 1594: za 1 dukat železa, za 5 dukatov žebljev, za 4 dukate motik, krampov, za 7 du- katov starega železa, in 1 1/2 tovora predelanega železa; v letu 1631 pa: 1 tovor koroškega jekla, 1/4 tovora dragotin (nakita), 51/2 tovora »eysenwerch«. — 13. F. Gestrin, Mitn. knj., str. 389; Arh. Slov., vie. arh. F 1/74, f 14 Michel Zukha je bil morda iz Trsata, kjer se leta 1631 omenja neki Laurentius Zuecka di Tersalo — Mitn. knj., str. 389, op. 28. — 14. Prav tam, str. 390; Arh. Slov., vie. arh. F 1/74, f 15. Peretz je doma iz Kočevja, vendar v tem času še živi na Reki, malo pozneje pa se vrne v Kočevje — Mitn. knj., str. 280, op. 37. — 15. Prav tam, str. 221—271; Arh. Slov., vie. arh. F 1/74. — 16. Prav tam, str. 26. — 17. Prav tam, str. 95. — 18. Prav tam, glej tabelo na str. 25—26. — 19. Prav tam, str. 96. — 20. Za vse trgovce sem dobila podatke v Mitn. knj.. Osebno kazalo na str. 453. — 21. Prav tam, str. 58. — 22. J. Gašperšič: Vi- genjc, str. 52. — 23. F. Gestrin: Mitn. knj., str. 54. 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 IZ OHRANJENEGA HIŠNEGA ARHIVA PRI KEKLU V RATECAH MAGDA PETRIC Na kmetiji v Ratečah, hišna številka 42, se je ohranil hišni arhiv, ki sega še v čas podložništva, to je v čas, ko je kmetija pri- padala gospostvu Bela peč (Weissenf eis). Ohranjenih je blizu sto listin v omarici, ki nosi letnico 1852. Omarica je podobna tistim, ki so jih ponekod vzidavali v steno. Najsta- rejša listina je zadolžnica iz leta 1727. V arhivu je ohranjenih največ pobotnic in za- dolžnic, nekatere za precej visoke vsote. Ker je kot dolžnik naveden skoraj vedno lastnik kmetije, se da sklepati, da je bila kmetija vseskozi zadolžena. Eden izmed razlogov za zadolženost kmetije, ki je razviden iz samih listin, so prav gotovo dedne odpravščine, ki jih je bil prevzemnik kmetije dolžan izpla- čati ostalim dedičem v denarju. V eni izmed zadolžnic dolžnik omenja, da se je zadolžil zaradi popravila hiše. Navadno pa vzrok za- dolžitve ni naveden. Dolgovi so se odplače- vali počasi, tako da so že obresti nanesle veliko. Posojilo, ki ga je na primer dala župnijska cerkev v Ratečah leta 1803 Jakobu Petriču, takratnemu lastniku kmetije, je bilo plačano šele leta 1886. Med listinami so ohra- njene razne prošnje, prisojilne listine, tožbe, pogodbe, cenitvi, davčni knjižici in štiri iz- ročilne pogodbe, ki izpričujejo prehajanje kmetije na naslednike. Starejše listine so vse pisane v nemškem jeziku. Prva listina, napi- sana v slovenščini, je pobotnica iz leta 1885, ki nosi naslov »Rajtenga«. Po letu 1900 pre- vladujejo listine v slovenskem jeziku. Kot je bilo že omenjeno, je bila kmetija podložna zemljiškemu gospostvu Bela peč. Po smrti Veronike Deseniške naj bi si Fri- derik II. zaželel samote in je dal zgraditi belopeški grad. Leta 1431 je bil grad zgra- jen. Za Celjani so imeli grad v posesti raz- lični plemiči. 1706 so Rechbachi grad na vi- šini zapustili in zgradili graščino v Stücklu. To so pozneje prodali rodbini Segalla, ta pa rodbini Kos. Na dveh starejših listinah je podpisan Jožef Anton pl. Segalla in prav tako na testamentu iz leta 1759 in na izro- čilni pogodbi iz 1776. leta. Na kasnejših pa je podpisan Lucas Suppan (Luka Zupan) kot zakupnik gospostva. Kasneje je podpisan tudi kot vodja zemljiške knjige. Leta 1839 je na izročilni pogodbi podpisan Fr. L. Kos kot imetnik (Inhaber) gospostva. Gospostvu so bile poleg Rateč podložne še vasi Podkoren, Kranjska gora. Gozd, Dovje, Hrušica, Pla- nina, Jesenice, Javornik, Koroška Bela, Po- toki in deli Žirovnice, Zabreznice in Doslovč ter trg Bela peč. V izročilni pogodbi iz leta 1776 je ome- njen del hübe (Hubantheil), v kasnejši iz leta 1844 pa polovična huba (Halbhube). Ku- ba se je torej morala deliti že prej. O delji- vosti hübe je odločal zemljiški gospod, opi- rajoč se na svojo patrimonialno oblast. V primeru delitve so se praviloma delile par- cele po dolgem na polovico, sezidala pa se je tudi nova domačija. Hube so se le redkokdaj delile, izjema je bila Primorska. V sami vasi Rateče so primeri take delitve, za katere se pa ne ve, kdaj so se opravile. To so: Zgornji in Spodnji Brane, Zgornji in Spodnji Mneč in Zgornji in Spodnji Mežik. Večinoma pa se je obdržalo načelo nedeljivosti. Za samo vas obstajajo tudi podatki o posestno-social- nem sestavu prebivalstva iz leta 1830: 5 Zaradi načela nedeljivosti so dediči dobi- vali dedne odpravščine v denarju. Posledica nedeljivosti je bil tudi pojav kajžarjev. Polhuba, podložna gospostvu Bela peč pod urbarsko številko 391, je po sestavu svoje zemlje v bistvu ostala nespremenjena skozi dobo, kolikor so ohranjene listine. Določene spremembe pa so vendarle bile. Tako sta se še pred letom 1844 odprodali dve njivi: »Na Golobici« in »Pod stranjo«. O sami prodaji ni ohranjenega nič pisanega. V izročilni pogodbi iz leta 1844 je predmet izročitve polovična huba razen obeh njiv »No Golobici« in »Pod stranjo«, ki jih je bil Klemen Petrič prodal Janezu Kavalarju in Andreju Kersteinu. Njiva »Na Golobici« je omenjena prvič v zadolžnici iz leta 1817, ko se posojilodajalcu Primožu Plesu za 340 gol- dinarjev namesto obresti prepušča užitek njive »Na Golobici«. Verjetno ta dolg ni bil plačan in se je njiva prodala. Ohranjena pa je kupna pogodba iz leta 1881. Tega leta je Jakob Petrič, gostač (In- wohner) pri hišni številki 24, kupil travni- ško parcelo, veliko en oral in 1100 sežnjev (Ein Joch 1100 Klafter) za 230 goldinarjev. Del kupnine je bil plačan takoj, o ostalih 200 goldinarjih pa je ohranjena pobotnica v slovenskem jeziku iz leta 1885, Jakob Pe- trič je lahko kupil to parcelo, ker je bil ta čas zaposlen kot kopač v rudniku Rablju. O tem priča tudi potrdilo o sprejemu na de- lo. Ta parcela se je leta 1914 odpisala od kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1931 21 zemljišča vlož. št. 48 in pripisala k vlož. št. 35, to je k hišni številki 42. Iz leta 1877 je tudi občinski sklep. Člani občinskega sveta so sklenili prodati pašnik velik 200 klafter Jakobu Petriču, da si uredi zelnik (Kraut- acker). Zanimivo je, da niso navedli par- celne številke, temveč so opisali lego in na- vedli soseda. Po tem opisu se da sklepati, da je to parcela 1261/5, velika 17 a 26 m^, kot je vpisana v posestnem listu iz leta 1903. Le-ta je bila kasneje po izročilni pogodbi odpisana in pripisana sinu Alojzu Petriču. Za to parcelo je Jakob Petrič plačal občin- ski blagajni 32 goldinarjev. Tudi v kasnejši sodbi iz leta 1887 ni navedene parcelne šte- vilke. S to sodbo je bilo pripoznano tožniku Jakobu Petriču priposestvovanje nepremič- nine vlož. št. 48 katastrske občine Rateče. Leta 1901 sta se od nepremičnine vložek 48 prodali dve parceli: parcela št. 106, stano- vanjsko in gospodarsko poslopje Rateče 24 in travnik št. 107. Sama prodajna pogodba ni ohranjena, pač pa sklep o odpisu teh parcel in odprtju novega zemljiškoknjižnega vložka. V zemljiškoknjižnem izvlečku iz leta 1887 ni med parcelami nobene gozdne površine, čeprav je leto poprej potekala v Ratečah delitev, po kateri je dobil vsak posestnik del gozda v svojo lastnino. Kakšen je bil krite- rij pri delitvi gozdnih površin, iz ohranjenih listin ni razvideti. Po vsej verjetnosti je bila to velikost kmetije. Pri delitvi so bili upoštevani tudi kaj zarji, le da so dobili manj- še površine. To je razvidno tudi iz vabil za plačilo gozdnega davka iz leta 1893 in 1900. Od gozda pri hišni številki 18 je bilo 1 gl. 75 kr. davka, od gozda, pripadajočega kajži, hišna številka 24, pa 75 kron. Leta 1900 je bilo gozdnega davka od hišne številke 18 1 fl. in 78 kron, torej 3 krone več. V posest- nem listu, ki kaže stanje konec leta 1903, pa je vpisanih že 5 ha 23 a 63 m^ gozda. To so parcele: 1196/11, 1196/16 in 1118/3. Po sklepu iz leta 1904 je bilo od vložnih številk 173 in 174 katastrske občine Rateče (to je bil soseskin svet) odpisanih 51 parcel ter raz- deljenih med posestnike in kajžarje. Po tem sklepu je posestnik hišne številke 18 dobil naslednje parcele: pašnik 1346/54, gozd 1218/4, pašnik 1200/2 in gozd 1196/11. H kaj- ži hišna številka 24 pa so bile pripisane par- cele: pašnik 1346/40, gozd 1118/3. Tri od še- stih parcel so bile že pred tem sklepom vpi- sane v posestnem listu Jakoba Petriča, ki je bil lastnik hišne številke 18 in 24. Samo sta- novanjsko poslopje hišne številke 24 je sicer prodal, obdržal pa je ostale nepremičnine od vi. št. 48 in na te je ob delitvi dobil dve parceli. Parcela 1196/16, ki je že v posestnem Omarica, v kateri je shranjen hišni arhiv pri Keklu v Ratečah listu vpisana na Jakoba Petriča, je pri de- litvi pripadla drugemu kmetu. Vendar, ker je ta parcela še danes pri kmetiji, medtem ko parcele 1346/40 ni, je po vsej verjetnosti pri- šlo do menjave teh dveh parcel med Jako- bom Petričem in Janezom Erlahom. Parcela 1218/4 pa naj bi bila podarjena sinu Juriju Petriču. O tem ni v arhivu nič ohranjenega. Po menjalni pogodbi iz leta 1906 se je od- pisala parcela št. 868, pripisala pa parcela št. 378, njiva, velika 71 a 29 m^. Zakaj je prišlo do te menjave? Leta 1888 je večina hiš v vasi pogorela. Kmet Matevž Benet si je se- zidal novo domačijo precej daleč od vasi. Da bi imel parcele kar se da blizu, je prišlo do menjave več parcel, med njimi tudi ome- njenih. Za sklep je zanimivo, da je omenjen tudi prenos zastavne pravice glede terjatve Neže Benet iz ženitne pogodbe leta 1893 na doti po 500 fl. in zaženilu po 500 fl. Isti kmet je 1907. leta prodal Jakobu Petriču travnik, parcela št. 377, za dvesto kron. Kupni po- godbi sta priložena še odpisna dovoljenja. Leta 1914 sta Ivan Jalen in Jakob Petrič sklenila pogodbo, po kateri Jakob Petrič da- je Jalnu in njegovim dedičem pravico voziti in hoditi po že obstoječi poti po svoji par- celi, travnik št. 1018, z dovoljenjem vknjižbe služnosti vožnje in pešpota. Jalen pa odstopa 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 za odškodnino za služnost svojo parcelo 769/2, travnik, v polno in nepreklicljivo last z dovoljenjem, da se parcela odpiše in pri- piše k posestvu Jakoba Petriča. Parcela se je ocenila na 40 kron. Ohranjen je tudi sklep o odpisu parcele št. 377/2, v izmeri la 14 m^ in pripis k po- sestvu »Državnega zaklada Jugoslavije« za- radi gradnje železnice. Iz ohranjenih listin ni razvideti, ali je bila huba kupna ali zakupna in tudi nikjer ti dve besedi nista omenjeni. Zakupno je do- bil kmet zemljo od zemljiškega gospoda v za- kup do svoje smrti. Ob prejemu je moral pla- čati primščino. Glede te se je moral pogoditi z zemljiškim gospodom, navadno je znašala 15 "/o vrednosti hübe. Za očetom je dobil na- vadno sin hubo v zakup, seveda za plačilo nove primščine. Zemljiški gospod je lahko dal zemljišče tudi komu drugemu. Ugodnejša je bila kupna zemlja. Kmet je dobil hubo skoraj v popolno last. Za neznatno primščino jo je zapustil naslednikom.* Po urbarju iz leta 1636 naj bi imela v Ratečah le dva kme- ta kupno zemljo (Valentin Kuri in Gregor Kristan). Vsi drugi so po vsej verjetnosti imeli zakupno zemljo.^ Izročilna pogodba med Klemenom Petričem In njegovim sinom Jurijem Petričem iz leta 1844 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 23 Z zemljiško odvezo so se leta 1848 odpra- vila podložniška razmerja. Odškodnino so preračunali v denarno vrednost. Iz leta 1848 in 1849 ni ohranjena nobena listina, ki bi govorila o zemljiški odvezi. Pač pa je na hrbtni strani izročilne pogodbe iz leta 1887 s svinčnikom pripisano, da je komisar za zemljiško odvezo v letu 1869 ali 1870 polo- žil odkupno glavnico v korist kmetije Rateče 18. Ta odvezni kapital je znašal 80 goldinar- jev. Vprašanje je, ali je toliko znaša samo eden od obrokov, ali pa celotni odvezni ka- pital. V arhivu so ohranjene štiri izročilne po- godbe, in sicer izročilna pogodba vdovca Ju- rija Webra na njegovo hčer Mino iz leta 1776, izročilna pogodba med Klemenom Pet- ričem in njegovim sinom Jurijem Petričem iz leta 1844, izročilna pogodba med Jurijem Petričem in sinom Jakobom iz leta 1887 in izročilna pogodba med Jakobom in Janezom Petričem iz leta 1914. Z izročilno pogodbo se med živimi prepušča premoženje potom- cu ali drugemu sorodniku. Ponekod so tako pogodbo imenovali tudi »predajno« ali pa »čezdajanje«. Kmet je za časa svojega živ- ljenja izročil, predal kmetijo enemu od po- tomcev, ostalim pa je določil dedne odprav- ščine. Zase si je navadno izgovoril preuži- tek. Pri najstarejši izročilni pogodbi vdovec Jurij Weber zaradi starosti in onemoglosti ni zmogel več gospodariti, kmetija je bila tudi zelo zadolžena, zato jo je prepustil naj- starejši hčeri. Oglasil se je pri zemljiškem gospodu, da bi ta pristal na izročitev. Zem- ljiški gospod je prošnji ustregel; v dokaz te- ga je bil podpis in pečati. Pri tej pogodbi so podpisane oziroma podkrižane štiri priče, pri vseh kasnejših le dve. Podpisana nista niti izročitelj niti prevzemnica kmetije. Dru- gi izročilni pogodbi je morala dati soglasje izročiteljeva žena, ker je bila vknjižena na posestvu za doto. Na koncu pogodbe sta zato podpisana oba, izročitelj in njegova žena. Pogodba iz leta 1887 je bila že sklenjena pri notarju v Trbižu. Četrta ima v samem na- slovu napisano, da je notarski akt. Sklenjena je bila pri notarju v Kranjski gori. Pri izročilni pogodbi izročitelj prepusti prevzemniku svoje premoženje: hišo, gospo- darsko poslopje, zemljišča, živino, orodje, skratka vso kmetijsko posest. Lahko si pa pridrži užitek kakega zemljišča. V prvi iz- ročilni pogodbi je določeno samo, da se iz- roča nepolna kmetija z vsemi koristmi. Na- vedena ni niti urbarska številka. V kasnejši je predmet izročitve polovična kmetija Ra- teče št. 18, podložna gospostvu Bela peč pod urbarsko št. 391, z vsemi stanovanjskimi in gospodarskimi stavbami, s celotno opremo, vsemi zalogami in živino ter s premičnim imetjem vred. Izročeno imetje je že bolj do- ločeno in našteto. V pogodbi sta od zemljišč, ki se izročajo, izvzveti dve njivi: »Na Golo- bici« in »Pod stranjo«. Ti dve njivi je izro- čitelj prodal. Določeno je, da se prevzemni- ku izroča vse v pogodbi našteto z vsemi pra- vicami in upravičenji, kakor jih je izvrševal izročitelj in kakor jih je imel pravico izvrše- vati. Določena je tudi cenilna vrednost, ki je 1800 goldinarjev kovanega denarja. Po- dobno je opisan predmet izročitve tudi v kasnejši pogodbi iz leta 1887. Cenilna vred- nost pa je manjša in znaša le 1400 goldinar- jev. V pogodbi iz leta 1914 je premoženje še bolj natančno določeno. To so zemljišča, vložna številka 35 k. o. Rateče, s hišnim in z vsemi k temu zemljišču pripisanimi so- lastninskimi pravicami, z vsemi pritiklinami in premičninami, kakor leži in stoji, zemlji- šče vložna številka 344 k. o. Rateče in par- cela št. 1019 od zemljišča vložna številka 48. V tej pogodbi se prvič omenjajo solastnin- ske pravice. Kmetija je po izvlečku iz zem- ljiške knjige iz leta 1887 že imela 40 solast- ninskih deležev od vsega 2802 deležev. Vred- nost izročenega premoženja pa je bila oce- njena na 8000 kron. Izročitelj prepusti prevzemniku premože- nje s prevzemom dolgov, plačilom dednih odpravščin in dajanjem preužitka. Tako je v prvi izročilni pogodbi določeno, da pre- vzemnica prevzame kmetijo z vsemi koristmi in bremeni, v drugi prevzame posestnik na- se in obljubi plačati vse dolgove posestva, listinske in nezapisane. V izročilni pogodbi iz leta 1887 pa so dolgovi, ki jih prevzame posestnik, že našteti. To so: vknjižena ter- jatev rateške cerkve po zadolžnici iz leta 1803 za 20 goldinarjev in dve dedni odprav- ščini iz prejšnje izročilne pogodbe iz leta 1844 po 105 goldinarjev. Na koncu pa se v poseb- ni točki omenja, da so ostali vknjiženi dol- govi, ki jih prevzemnik ni prevzel, že plača- ni, in da se bodo izbrisali. V pogodbi iz leta 1914 so našteti vknjiženi dolgovi, ki znašajo skupaj 2400 kron. Prevzemnik se dalje zaveže plačati tudi dedne odpravščine ali dedne deleže. Ti se imenujejo Vätter und Mütterliche Hindan- förtigung ali pa älterliche Erbabfertigung. V vseh štirih izročilnih pogodbah so določene dedne odpravščine v denarju in poleg tega še v naravi. Te odpravščine so bile visoke, saj se je navadno zaradi tega kmetija za- dolžila. Tako je pri prvi prevzemnica dolžna plačati sestri 50 goldinarjev, dati eno skri- njo, dve rjuhi, eno odejo in en vzglavnik. 21 KRONIKA CASOPT3 ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 V primeru, da se sestra poroči, je dolžna napraviti gostijo. Bratu je ob njegovi polno- letnosti dolžna 150 goldinarjev in postelj- nino za eno posteljo. Drugega brata, ki je slep, je dolžna imeti pri hiši in ga oskrbovati z živežem in potrebno obleko. V drugi iz- ročilni pogodbi dobijo hčere vsaka po 100 goldinarjev, sin pa 50. Vsak dobi še odejo, dva vzglavnika iz dvojno tkanega platna s 25 funti puha, 2 para rjuh in eno plevnico. Ko se kdo poroči, mora prevzemnik napra- viti južino za pet oseb. Dokler ss ne poro- čijo, naj delajo na kmetiji, za kar bodo vzdr- ževani. Ce je vrednost celotne kmetije pra- vilno ocenjena, to je 1800 goldinarjev, zna- ša dedni delež vsake od hčera 1/18, dedni delež sina pa 1/36 vrednosti celotne kmetije. V tretji izročilni pogodbi so štirim otrokom določeni dedni deleži po 100 goldinarjev, šti- rim otrokom pa po 50. Hčeram je izročitelj spet določil za polovico večje odpravščine kot sinovom (izjema je le en sin). Vrednost vseh dednih odpravščin skupaj sega skoraj do polovice v pogodbi ocenjene vrednosti kmetije. V izročilni pogodbi iz leta 1914 je prvi primer, da dobi eden od potomcev od kmetije nepremičnine. Parcele so v izročilni pogodbi točno navedene in ocenjene. Druge dedne odpravščine so določene v denarju. Hčere dobijo vsaka po 1000 kron, sinova pa po 400 kron. V prvi pogodbi je določeno, da je prevzem- nica dolžna plačati odpravščine ob polnolet- nosti upravičencev, oziroma kadar ti zahte- vajo. Dokler ne bodo izplačani, uživajo na posestvu vzdrževanje ob obveznosti soraz- mernega prispevanja z delom. Po izplačilu torej nimajo pravice ostati na posestvu. Po- dobno je določeno tudi v drugi pogodbi. V tretji pa se do izročiteljeve smrti odprav- ščine ne morejo zahtevati od prejemnika. Po njegovi smrti pa je prejemnik dolžan te odpravščine plačati s tem, da se upošteva polletna odpoved in 5 "/o obrestovanje od iz- ročiteljeve smrti dalje. V četrti je točno do- ločen čas izplačila. Dedni odpravek umrle sestre mora prevzemnik izplačati otrokom v enem letu od sklenitve pogodbe. Terjatve ostalih pa zapadejo v plačilo po izročiteljevi smrti. Izročitelj pa si v izročilni pogodbi izgo- vori pravico do stanovanja, hrane in določe- nih priboljškov do konca življenja. Gre za določene storitve in dajatve, ki se jih s po- godbo zaveže opravljati oziroma dajati pre- vzemnik. Preužitek lahko izgovori izročitelj tudi za člane svoje družine in celo za tretje osebe. V prvi pogodbi si izročitelj ni izgo- voril stanovanja. V drugi si je z ženo izgo- voril stanovanje v kamri, ki se drži hiše. Za v sami pogodbi pa je določeno, da v prime- ru smrti enega ne ugasne polovica te pra- vice. V pogodbi iz leta 1887 pa je prevzem- nikova dolžnost urediti izročitelju in njegovi ženi stanovanje v posebni sobi, ki pa ni do- ločena. V četrti pogodbi je ta pravica zelo natančno opisana. Gre za pravico do izključne rabe vezne kamre s kuhinjo, souporabo prostora nad to kamro in kuhinjo in souporabo prostora v kleti. Izročitelj izgovori to pravico tudi svo- jim trem otrokom za primer samskega sta- nu. Določa jim prosto in brezplačno stanova- nje v vezni kamri s kuhinjo vred, souporabo prostora nad vezno kamro in kuhinjo, pra- vico do souporabe kleti za shrambo poljskih pridelkov. Gre torej za iste prostore, kot si jih je izgovoril izročitelj zase in za svojo ženo. To pravico izročitelj izgovori celo svo- jim vnukom. Omejena pa je do hčerine smr- ti: »Pri njej smejo stanovati njeni otroci do njene smrti.« Sinu pa je izgovoril posebej še pravico do rabe zunanje kamre za oprav- ljanje kolarske obrti. Preužitkar ima včasih pravico do uživa- nja določenega zemljišča. To je lahko njiva, pašnik, gozd, sadovnjak, ali pa samo drevo. Uživalcu gredo plodovi in druge koristi. Pra- vica ugasne s smrtjo upravičenca. V izročilni pogodbi iz leta 1844 se je prevzemnik zave- zal, da bo vsako leto prepustil izročitelju toliko zemlje, da bosta z ženo pridelala dva in pol mernika krompirja. Dobila sta tudi užitek na eni hruški. V kasnejši pogodbi si izročitelj in žena izgovorita sadove dveh boljših hrušk na vrtu in pravico posejati merico lanenega semena ter posaditi merico krompirja. Tako kot pri prejšnji tudi pri tej ni določeno zemljišče, po vsej verjetnosti z namenom, da bi bilo to vsako leto drugo. Po pogodbi iz leta 1914 pa se mora preužit- kar j ema vsako leto prepustiti toliko prostora, da si posadita 10 meric krompirja. Zapisano je tudi, da mora biti vsakokrat druga njiva. Imela sta tudi pravico do polovice zelnika »Pod stranjo«. Določena je bila prevzemni- kova dolžnost, da mora »zorati, pognojiti, sa- deže na njivo in pridelke z njive domov zvo- ziti«. Prevzemnik se je dalje zavezal dajati pri- pravljeno hrano ali pa določeno količino ži- vil, včasih tudi oboje. V primeru, da izro- čitelj ne bi mogel ali hotel jesti pri skupni mizi, mu bo prevzemnik dolžan določene količine živil. Prevzemnikova dolžnost je tu- di, da preskrbi izročitelju obleko in obutev, v določenih časovnih obdobjih pa mu mora dajati denar za male potrebe. Preskrbeti mu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 25 mora kurivo, mu dajati nego v primeru bo- lezni, po smrti pa oskrbeti pogreb in na- grobni kamen. Prvi izročitelj si je izgovoril vsak dan svoj obrok hrane pri mizi, poleg tega pa še vsako leto naštete pridelke: en mernik rži, en mernik ječmena, pol mernika fižola, pol mernika pšenice, tri funte slanine, dva funta masti. Poleg tega mu mora pre- vzemnik dajati še obutev in obleko, za pri- boljšek pa 17 krajcarjev. Izročitelj bo dol- žan pomagati pri delu, kolikor mu bodo se- veda dopuščale moči. Ce pa bi pomagal pri striženju ovac, mu mora še posebej plačati 1 goldinar. Pri kasnejši pogodbi iz leta 1844 si izročitelj in soproga izgovorita »dostojno vzdrževanje po določilih 672 ODZ«. Za pri- boljšek pa še vsako leto dva in pol mernika turščice, prav toliko zrnja, en mernik pše- nice, pet funtov masti, prav toliko slanine in šest funtov soli, tri funte volne in 5 gol- dinarjev. Ko eden od upravičencev umre, ugasne polovica takšnega vzdrževanja. V tret- ji pogodbi je prevzemnik dolžan dajati po- trebna drva in osvetlitev, potrebno obleko in obutev, potrebno oskrbo in postrežbo, kot tudi zdravniško pomoč. Poleg tega pa še naslednje pridelke: 12 mernikov koruze, 12 mernikov rži, četrtinko pšenice, mernik ječ- mena, pol prašiča v teži 50 funtov, eno zreje- no ovco, dva funta volne, 10 funtov soli, dnevno pol mere sladkega mleka, šest funtov zabele in deset funtov slanine, za priboljšek pa še 10 goldinarjev. Pri tej pogodbi je se- znam naštetih pridelkov obsežnejši, ker si izročitelj in žena nista izgovorila hrane pri skupni mizi kot pri prejšnjih dveh. Pri prvih dveh so za primer, da izročitelj ne bi mogel ostati pri skupni prehrani, točno določene dajatve. Pri prvi bo prevzemnica dolžna vsa- ko leto dajati 3 mernike rži, 4 in pol merni- ka ječmena, pol mernika fižola, pol mernika pšenice, pol mernika ajde, 4 funte slanine in prav toliko funtov masti. Odpade pa njena obveznost, da ga preskrbuje z obleko. Izro- čitelj pa ne bo imel dolžnosti pomagati pri delu na domačiji. Po smrti bo dolžna porav- nati pogrebne stroške in dati za štiri maše. V drugi pa je samo določena dvojna mera od naštetega priboljška, če zaradi utemelje- nega vzroka ne bi mogla ostati pri skupni prehrani. V četrti pogodbi si je izročitelj iz- govoril zase in za ženo vsak mesec šest kron (letno 72 kron), vsak dan 2 1 mleka (11 zve- čer, 11 zjutraj), vsakega četrt leta 25 kg pše- nične moke prve vrste (letno 100 kg), vsako leto 6 kg masla, 18 kg zaseke, 18 kg prašič- jega mesa, 3 birnje rži, 3 birnje turščice, eno birnjo ječmena. Imata pravico za svojo rabo jemati drva iz prevzemnikove drvarnice. Obutev in obleko si bosta preskrbela sama. Prevzemnik je dolžan preskrbeti postrežbo in zdravniško pomoč v bolezni in starosti. Ce bi izročitelj kaj zidal ali si prezidal svoje stanovanje, ima pravico vzeti pri hiši hra- njeno apno in drug zidarski material, pre- vzemnik pa mu mora vse potrebne stvari za zidanje pripeljati in odpadke zopet odpeljati. 2e pri sami izročitvi pa je izročitelj izvzel enega vola, tri prašiče in deske pod šupo. Preužitek traja do smrti upravičenca. Ce sta upravičenca dva, ob smrti enega preneha polovica preužitka (izjema je le pravica do uporabe stanovanja). V pogodbi iz leta 1914 pa je določeno, da ob smrti enega ostane preužitek nespremenjen: »Ako jeden preži- vitkarjev vmrje, ostane preživitek prežive- čemu neprikrajšan.« Preužitek se je v dveh pogodbah tudi de- narno ocenil. Ta vrednost pa je le približna, saj je trajanje preužitka odvisno od izroči- telj eve smrti. Hišni arhiv pri Keklu v Ratečah vsebuje nasled- nje listine in dokumente (navajam jih po kro- nološkem redu):* 25. 7. 1727 zadolžnica, Urban Weber, dolg 36 goldinarjev 29. 4. 1759 testament, Matheus Scheriou 16. 9. 1776 izročilna pogodba, Jurij Weber 25. 6. 1790 odpoved, Jurij Košir, dolg 150 gol- dinarjev 26. 4. 1807 pobotnica, Jakob Petrič plačal 150 goldinarjev 7. 2. 1812 zadolžnica, Klemen Petrič, dolg 469 fl. 36 kr. Ipf. 6. 3. 1817 predlog za vknjižbo, Klemen Petrič, zastavitev premoženja 9. 11. 1820 pobotnica, Gregor Sheriou, plačal 150 fl. 22. 9. 1821 pobotnica, Klemen Petrič plačal 3 fl. 58 kr. 1824 testament, Gregor Košir 19. 10. 1826 zadolžnica, Klemen Petrič, dolg 374 goldinarjev 1. 12. 1826 pobotnica in odrečenje, Klemen Pet- rič prejel 270 goldinarjev 28. 2. 1829 sodba, Jurij Košir prejme 70 gol- dinarjev 5. 5. 1829 zadolžnica, Klemen Petrič, dolg 80 florintov 31. 8. 1832 pobotnica in odrečenje, Klemen Pet- rič plačal 150 fl. 26. 6. 1833 zapisnik, cenitev travnika 11. 4. 1839 izročilna pogodba, Jurij Košir 30. 9. 1840 pobotnica, Jurij Košir plačal 16 fl. 30 kr. * Zahvaljujem se dr. Jaromiru Beranu, ki mi je pomagal pri prevajanju listin iz hišnega arhiva. 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 8. 2. 1841 odpoved glavnice, Klemen Petrič, dolg 80 fl. 25 fl. 22. 5. 1841 napoved premoženja, Tomaž Košir 28. 5. 1841 pobotnica, Janez Košir prejel 20 fl. 23 2/3 kr. 30. 5. 1842 pobotnica, Jožef Košir prejel 20 fl. 23 2/3 kr. 30. 5. 1842 pobotnica, Neža Košir prejela 20 fl. 23 2/3 kr. 30. 5. 1842 pobotnica, Neža Košir prejela 48 fl. 42 kr. 19. 1. 1844 izročilna pogodba, Klemen Petrič 24. 8. 1844 prepis in vknjižba 28. 5. 1851 pobotnica, Jurij Petrič plačal 30 fl. 2. 5. 1873 pobotnica, Jurij Petrič plačal 100 fl. 15. 7. 1875 potrdilo o sprejemu na delu, Jakob Petrič 4. 5. 1877 sklep, Jakob Petrič plačal 32 fl. 16. 9. 1880 prisojilna listina, Jurij in Mina Petrič dobita vsak 4 fl. 19. 8. 1881 izvleček, Marija Kavalar 19. 10. 1881 kupna pogodba, Jakob Petrič kupi parcelo št. 1363 19. 4. 1882 pobotnica. Mina in Jakob Petrič plačata obresti 2. 6. 1883 prošnja za zemljiškoknjižni odpis 12. 5. 1884 plačilni nalog, Jakob Petrič, davek Ifl. 75 kr. 1. 2. 1885 pobotnica, Jakob Petrič plačal 230 fl. 26. 2. 1885 pobotnica, Jurij Petrič plačal 60 fl. 31. 1. 1886 prisojilna listina, Jakob Petrič in Mina Petrič dobita nepremičnine h. št. 24 1887 plačilni nalog za zemljiški davek 89 kr. 25. 5. 1887 sodba, pridobitev nepremičnine vi. št. 48 9. 7. 1887 plačilni nalog, Jakob Petrič plača 12 fl. 25 kr. 28. 7. 1887 prošnja za vknjižbo lastninske pra- vice, Jakob Petrič 5. 10. 1887 zemljiškoknjižni izvleček, Jurij Pet- rič 8. 10. 1887 izročilna pogodba 20. 10. 1887 prošnja za vknjižbo lastninske pra- vice 1. 6. 1889 ugovor, Jakob Petrič zaradi 14 fl. 32 kr. 1. 7. 1889 pobotnica za izknjižbo, Jakob Pet- rič plačal 27 fl. 82 1/2 kr. 13. 9. 1889 izjava o izbrisu, Jakob Petrič pla- čal 100 fl. 13. 9. 1889 zemljiškoknjižna prošnja za izbris 26. 11. 1889 ugovor, Jakob Petrič 6. 12. 1889 sumarna tožba, Jakob Petrič tožen za 70 fl. 9. 8. 1890 upor, Jakob Petrič 29. 10. 1890 razsodba, Jakob Petrič prejme 3 fl. 27 kr. 20. 10. 1890 prošnja, Jakob Petrič 10. 5. 1892 pobotnica, Jakob Petrič plačal 100 fl. sestri 31. 8. 1893 izbris iz zemljiške knjige 23. 4. 1894 vabilo, Jakob Petrič 4. 7. 1894 Jakob Petrič plača za ureditev po- toka Trbiže 14. 12. 1896 prisojilna listina, Jakob Petrič dobi 15 fl. 20 kr. 10. 6. 1898 izpisek iz matične knjige 6. 4. 1900 sklep o izbrisu zastavne pravice 25. 6. 1900 zavrnitev prošnje za stavbno do- voljenje 1901 davčna knjižica do leta 1911 22. 7. 1901 sklep, Jakob Petrič proda parceli 106 in 107 30. 10. 1901 pobotnica, Jakob Petrič plača bratu 50 fl. 4. 12. 1901 pobotnica, Jakob Petrič plača sestri 200 kr. 22. 1. 1902 pravdna zadeva soseske Podkoren proti posestnikom Rateč 1903 posestni list, Jakob Petrič 20. 12. 1904 sklep, Jakob Petrič dobi parcele 1346/54, 1218/4, 1200/2, 1196/11 1118/3 in 1346/40 12. 1. 1905 pobotnica, Jakob Petrič plačal 50 fl. ali 100 kron 7. 2. 1905 potrdilo, Jakob Petrič plačal 100 kr. 20. 2. 1905 pobotnica, Jakob Petrič plačal 36 kr. 12. 6. 1905 sklep, Jakob Petrič 7. 2. 1906 pobotnica, Jakob Petrič plačal 114 kron 28. 10. 1906 sklep, Jakob Petrič zamenjal parce- lo št. 368 za parcelo št. 378 9. 1. 1907 začasna pobotnica, Jakob Petrič plačal 76 kron 19. U. 1907 kupna pogodba, Jakob Petrič kupi parcelo 377 30. 11. 1908 sklep, Jakob Petrič prepiše parceli 1019 in 1261/5 k hišni št. 42 14. 6. 1909 tožba, Jakob Petrič tožen zaradi priznanja lastninske pravice Beneta 6. 7. 1909 pobotnica, Jakob Petrič plača 33 k. 72 h. za pravdne stroške 1912 davčna knjižica 25. 5. 1914 sodba, Ivan Petrič tožen zaradi pri- poznanja očetovstva 8. 1. 1913 dolžno pismo, Jakob Petrič dolguje 497 fl. 87 kr. 7. 5. 1913. plačilni nalog, Janez Petrič, 2 kroni 50 vinarjev 4. 4. 1914 pogodba, Jakob Petrič pridobi par- celo 769/2 4. 4. 1914 izročilna pogodba, Jakob Petrič 4. 9. 1915 sklep o vknjižbi izbrisa zastavne pravice, Janez Petrič plačal 166 kron 67 1/2 v. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 27 30. 6. 1917 prisojilno pismo 26. 10. 1917 sklep o vknjižbi lastninske pravice, Janez Petrič 1. 7. 1920 register deležnih pravic 16. 3. 1923 sodba, Janez Petrič 9. 5. 1932 potrdilo, Janez Petrič dal 1500 din za zemljišče v Snitah 4. 5. 1933 sklep o odpisu parcele 377/2 24. 8. 1938 odlok VIRI IN LITERATURA: 1. Hišni arhiv. — 2. J. Vole, Kronika vasi Kranjska gora, rokopis 1938. — 3. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1963 (str. 266). — 4. A. Novak, Kmečko gospodarstvo v Dolini. — 5. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slo- vencev, Ljubljana 1963 (str. 181). — 6. J. Vole, Kronika vasi Kranjska gora, rokopis 1938. LJUBLJANSKE CENE KRUHA IN MESA V PREDMARČNI DOBI VASILIJ MELIK V predmarčni dobi (1813—1848) je bil v naših krajih denarna enota goldinar ali fo- rint (kratica: gld, ft), ki se je delil na 60 krajcarjev (kr). Ta goldinar imenujemo gol- dinar konvencijske veljave. Goldinar kon- vencij ske veljave, ki se je držala od leta 1753 do 1858, moramo ločiti od goldinarja poznejše avstrijske veljave, ki je gospodo- vala v letih 1858—1892, in od goldinarja du- najske veljave, papirnatega denarja iz časa francoskih vojn, ki je bil vreden v predmarč- ni dobi le dve petini konvencij skega goldi- narja. Konvencij ski in dunajski denar sta krožila istočasno, zato moramo biti pri bra- nju denarnih zneskov iz predmarčne dobe zelo previdni, saj se nekje navajajo zneski v konvencijski veljavi (kratice CW, CM, MM = = Metal Münze), drugje pa v dunajski (kra- tica: WW). Na Štajerskem je bilo denarja dunajske veljave veliko, na ozemlju nekda- njih Ilirskih provinc pa ne, vendar se zne- ski tudi tu kdaj pa kdaj navajajo v dunajski veljavi. V tem članku bomo vseskozi govorili samo o goldinarju konvencijske veljave. Konvencijska veljava ima svoje ime po do- govoru (konvenciji) med Avstrijo in Bavar- sko iz leta 1753, ki so mu pozneje pristopile še nekatere druge države. Po tem dogovoru so iz kölnske marke (na Dunaju 0,23389 kg) čistega srebra nakovali 20 goldinarjev. En goldinar je imel torej 11,6945 gramov srebra. Tiskali so bankovce po 1000, 100, 50 in 10 gld, kovali srebrnike po 2 in po 1 gld, 20, 10, 5 in 3 krajcarje in bakren drobiž po 1 kr, pol in četrt krajcarja. Beseda goldinar seveda današnjemu člove- ku nič ne pove. Vsakdo bi hotel vedeti, koli- ko je to v sedanjem denarju. Odgovor na to ni lahek, ne samo zato, ker danes denar tako naglo spreminja svojo vrednost, da pri- merjava, ki si jo zapisal v rokopisu, ne velja več, ko publikacija izide. Odgovor je težak tudi zato, ker se je temeljito spremenilo vrednotenje predmetov in storitev. Pečene piske, nekdanji simbol vsega dobrega, danes ne predstavljajo nič posebnega. Najodličnej- ša hrana izpred stopetdesetih let bi danes doživela obsodbo zdravnikov, češ da je ne- zdrava. Tudi mentaliteta ljudi se je temeljito spremenila, da ne govorimo o povsem drugi razredni strukturi družbe. Naši predniki so mnogo bolj kot mi cenili vsako malenkost, pa naj je bil to košček kruha ali novčič za četrt krajcarja. Danes je marsikdaj težko do- biti človeka za tako imenovana »nižja« fi- zična opravila, včasih si dobil za to ljudi, kolikor si jih hotel. Revščine, uboštva in po- manjkanja je bilo pred stopetdesetimi leti prav gotovo mnogo več kakor danes, bilo pa ni nekaterih problemov, ki nas tarejo zdaj, na primer tragedije starih ljudi na kmetijah, ki so jih vsi mladi zapustili. Med živilske artikle, ki so še nekako naj- bolj ohranili svojo veljavo, sodi prav gotovo kruh, čeprav nas danes svarijo, naj ga ne jemo preveč. Seveda se moramo zavedati, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja ve- čina prebivalcev jedla doma pečen kruh. Ku- povali so ga le v redkih neagrarnih krajih in v mestih. Mestni peki so bili po stari tradi- ciji pod stalnim nadzorstvom oblasti. V Ljub- ljani so v prvi polovici 19. stoletja na podlagi žitnih cen za vsak mesec vnaprej določili, kolikšne morajo biti zemlje in hlebci ali štru- ce kruha. Danes je teža, ali pravilno rečeno, masa kruha in žemelj stalna, spreminjajo pa se cene — takrat pa je bilo ravno narobe. Zemlje so bile od junija 1818 naprej po pol krajcarja in po krajcar, štruce po 3 in 6 krajcarjev, maso jim je vsak mesec vnaprej 28 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i določila posebna komisija, mestni magistrat pa je predpis razglasil. Preden pa o tem naprej govorimo, poglejmo, kakšne masne mere so tedaj veljale pri nas. To so bili funt ali natančneje, dunajski funt (0,56006 kg), lot (0,01750187 kg) in kvint (kvintič, kvin- teljc, nemško Quent, Quentchen, 4,375467 g). Funt je imel 32 lotov, lot 4 kvinte. V krušnih predpisih ljubljanskega magistrata je govor tudi še o četrtinkah kvinta (1,093866 g) Ljubljanski magistralni predpisi so ves čas premarčne dobe veljali za dve vrsti zemlje: iz boljše (čile, cvetne) moke in navadne zemlje, in za dve vrsti kruha: za pšenični in za soržični kruh. Obe vrsti kruha so od ja- nuarja 1829 naprej natančneje opredeljevali: pšenični kruh kot pšenični kruh iz testa za navadne zemlje, soržični kruh pa kot kruh iz treh četrtin ržene in ene četrtine pšenične moke. Od septembra 1833 naprej so ga ime- novali »soržični pravzaprav rženi kruh« (Sorschitschenbröt eigentlich Rockenbrot). Pozneje so uvedli še dve novi kategoriji kruha: aprila 1829 kruh iz zadnje moke, ja- nuarja 1832 pa pšenični kruh iz testa za bolj- še zemlje (Weizenbrot aus Mundsemmelteig). Mesečni razglasi »tarife za kruh in meso«, ki so ohranjeni v Zgodovinskem arhivu Ljubljane, imajo v predmarčni dobi vseskozi samo nemško besedilo.' Kruh iz zadnje mo- ke ali posevnik, posevnjak, posevčnik (te iz- raze najdemo pri Pleteršniku. novi Slovar slovenskega knjižnega jezika jih nima več) so najprej imenovali Brodgattung aus Oblas oder Nachmehlteige, nato (1830—1833) Ob- lasbrot aus Nachmehlteige, potem pa Oblas- brot aus Nachmehlteig, vulgo Sorschitz ge- nannt. Teža kruha se je spreminjala od meseca do meseca, vendar ne vedno. V letih 1820, 1830, 1840 in 1850, ki smo jih za soržični kruh v preglednici 1 vzeli za primerjavo, je ostala neizpremenjena največ 5 mesecev. Kažejo se nam različni tipi let. V letih 1820 in 1830 je Preglednica 1 Preglednica 2 bil kruh v prvi polovici leta cenejši, se pravi, da se ga je za isti denar več dobilo, v drugi polovici leta pa je bil zaradi slabe letine dražji, predpisana masa torej manjša. De- cembrski kruh je bil obakrat najdražji. Naj- cenejši je bil leta 1820 od marca do julija, leta 1830 januarja in junija. Za 3 krajcarje so Ljubljančani leta 1820 dobili v najcenenj- ših mesecih dober kilogram soržičnega kru- ha (1068 g), v najdražjem decembru pa samo 591 g — razlika je bila torej skoraj pol ki- lograma (477 g). Ce preračunamo te podatke tako, da nam povedo, koliko je stal kilogram soržičnega kruha, bomo videli, da je bilo treba zanj plačati največ 5,1 krajcarja, naj- manj 2,8 krajcarja. Razlika je bila 2,3 kraj- carja. Leta 1830 je bila ta razlika precej manjša; manj kot četrt kg kruha (217 g) ali 1,6 krajcarja. Leta 1840 je bil kruh v prvi polovici leta dražji, v drugi polovici zaradi dobre letine cenejši. Najdražji je bil junija, najcenejši od septembra do decembra. Razlika med naj- težjim in najlažjim ali najcenejšim in naj- dražjim kruhom je bila prav taka kot leta 1830. Leta 1850 je bil kruh najcenejši od ju- nija do septembra, dražji pa je bil v prvih in zadnjih mesecih z viškom v novembru. Raz- lika med cenami oziroma masami kruha je bila v tem na splošno dragem letu zelo maj h- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 29 na: samo 61 g je bil najtežji hlebec težji od najlažjega, samo za 0,6 krajcarja je bil kilo- gram najdražjega kruha dražji od najcenej- šega. Vlado Valenčič, ki je žitni trgovini in ljubljanskim žitnim cenam posvetil zanimi- vo in kvalitetno monografijo, je ugotovil, da so bile v obdobju 1801/2—1860/1 najnižje cene žita največkrat, to se pravi, skoraj v tretjini let (32,3 "/o) meseca avgusta, nato sep- tembra (24,2 0/0), julija (12,9 «/d), junija in maja (po 8,1 "/o), v ostalih sedmih mesecih od oktobra do aprila pa le malokrat, vse- ga skupaj v eni sedmini let (14,4 "/o). »Pri najvišjih cenah so bile razlike med posamez- nimi meseci manjše. Ni nobenega meseca, ki bi z visokim odstotkom tako močno iz- stopal med drugimi, kot izstopa avgust pri mesecih z najnižjimi cenami,« pravi Valen- čič.i^Vistem obdobju so bile cene največkrat najvišje v mesecu februarju (13,4 "/o), nato v marcu (11,9 Vo), decembru, januarju in av- gustu (po 10,4 Vo), še manjkrat v oktobru, no- vembru, aprilu in juliju (po 7,5 "/o), nato ju- nija (6Vo) in maju (4,5 "/o), najmanjkrat pa v septembru (3 "/o). Pri primerjavi žitnih in krušnih cen moramo seveda računati s ča- sovno razliko: žitne cene prejšnjega so bile podlaga za krušne cene naslednjega meseca. Za naš pregled krušnih cen nismo upošte- vali mesečnih cen (za vsak mesec ima podat- ke o žitnih cenah Valenčič), ne povprečnih Mesečni razglas o cenah kruha in mesa za mesec februar 1815 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 letnih cen, ki bi jih iz mesečnih lahko izra- čunali. Omejili smo se na cene, kakor so jih določili vsako leto za mesec september. Leta 1820 in 1830 je bila septembra cena soržič- nega kruha nekako v sredi med najvišjo in najnižjo mesečno ceno in nekoliko višja od povprečne letne cene (1820 september 4,0 kr za kg, letno povprečje 3,4 kr — 1830 sep- tember 4,7 kr, letno povprečje 4,4 kr), leta 1840 in 1850 pa je bila septembrska cena obenem tudi najnižja (1840 september 4,0 kr, letno povprečje 4,7 kr — 1850 september 5,3 kr, letno povprečje 5,5 kr). Razen za kruh so ljubljanski mestni pred- pisi določali mesečne cene tudi za meso. Ne za vse vrste mesa, temveč samo za govedino. Teletino, koštrunovo, svinjsko in druge vr- ste mesa so očividno prodajali po prostih cenah. Mesne tarife predmarčne dobe ne go- vorijo o boljših ali slabših delih govedine ali o kvalitetnih razredih. Take določbe na- stanejo šele pozneje. V predmarčni dobi do- ločajo predpisi samo ceno za funt govedine, od julija 1832 še natančneje: brez privage. Od julija 1824 do julija 1832 so razlikovali meso pri mestnih in meso pri podeželskih mesarjih. Mesu podeželskih mesarjev je bila navadno predpisana za pol krajcarja nižja cena. V začetku petdesetih let so se pojavile tri kategorije govedine: prvič, meso pitanih volov, drugič, meso vprežnih volov, krav in bikov, tretjič, govedina z dežele. Druga ka- tegorija je bila za krajcar cenejša od prve, govedina z dežele še za krajcar cenejša od dru- ge kategorije. V naših računih smo upoštevali povsod ceno za mestne mesarje in za prvo kategorijo (pitane vole). V fasciklih ljubljan- skega Zgodovinskega arhiva, kjer so ohra- njeni ti razglasi cen, so od februarja 1835 naprej spravljeni tudi razglasi gorenjskega kresijskega urada, ki tudi določajo ceno go- vedine. Za Kranj, Skofjo Loko in Železnike določena cena je navadno za poldrug krajcar nižja od ljubljanske, za druge kraje pa velja še za pol krajcarja nižja. Od julija 1832 do marca 1847 so predpisovali v Ljubljani tudi cene za različne vrste drobovino. Kako je ta sistem deloval, kakšna je bila kvaliteta mesa, kolikšna je bila preskrblje- nost z mesom? Zdravnik Lipič, ki je leta 1834 izdal zelo podroben opis Ljubljane, piše, da je pred francosko dobo smelo prodajati meso v Ljubljani samo sedem meščanskih mesarjev. Pod Francozi pa so dovolili tudi podeželskim mesarjem po nižji ceni sekati in prodajati v mestu in vsakdo je lahko svobodno uvažal meso naprodaj. Tako je ostalo tudi po obnovi avstrijske oblasti. Ta svoboda je po Lipiču pomenila propadanje ljubljanskih mesarjev, slabšanje kvalitete mesa in tudi dražje mestno meso.^ Lipičevo gledanje je gotovo pristransko — kako pa je bilo v resnici? Predpisane cene mesa so se od meseca do meseca manj spreminjale kakor krušne cene. Primerjajmo spet leta 1820, 1830, 1840 in 1850 (preglednica 2)! V letu 1820 so bile cene me- sa vse mesece enake. Leta 1830 je bila raz- lika med najnižjo in najvišjo ceno za funt govedine 1 krajcar, leta 1840 pol krajcarja, leta 1850 pa 2 K krajcarja. Ta manjša spre- menljivost cen mesa je deloma tudi posle- dica načina za določanje cen. Pri kruhu so določali maso — masne (utežne) mere pa so mogle zajeti zelo majhne razlike. Septembra 1821 je morala tehtati soržična štruca za 3 krajcarje 1 funt in 6 lotov, leta 1831 pa 1 funt, 6 lotov in pol kvinta; razlika je znašala torej vsega samo dva grama. Pri mesu pa so se spreminjale cene. Najmanjša sprememba je znašala vselej vsaj pol krajcarja. Tudi pri mesu bomo, kakor pri kruhu, pri- merjali septembrske cene. Preglednica 3 nam kaže cene za 1 kg vsakokratnega najcenejše- ga kruha in za 1 kg govedine v mesecu sep- tembru od leta 1815 do 1858. Najcenejši kruh je bil najprej soržnik. Ko pa so leta 1829 uvedli kruh iz zadnje moke, je bil cenejši zdaj ta zdaj oni: dvanajstkrat posevnik, se- demnajstkrat soržnik. Letnico 1815 smo iz- brali za začetek prikazovanja zato, ker za prvi september po obnovi avstrijske oblasti v Ljubljani (1814) v Zgodovinskem arhivu na žalost manjkajo podatki. Čeprav velja na- še zanimanje predmarčni dobi, smo vendarle segli prek nje še v petdeseta leta. Leto 1858 smo izbrali za konec primerjave zato, ker je bil 1. novembra tega leta dokončen ko- nec konvencijske veljave in je v celoti na- stopila avstrijska veljava z drugačnimi gol- dinarji in krajcarji. Kakor vidimo, so se tudi septembrske cene kruha močno spreminjale. Vendar je v 33 letih predmarčne dobe kar štirinajst- krat, torej v 42*/o vseh let, tehtala septem- brska štruca za 3 krajcarje 700—800 gramov. Dvanajstkrat (36 "/o) je bila štruca težja in cenejša, samo sedemkrat (21 "/o) pa lažja in dražja. Če nekoliko poenostavimo, bi torej lahko rekli, da je navadno tehtala septem- brska štruca najcenejšega kruha za 3 kraj- carje 750 gramov, ali, da je kilogram kruha stal 4 krajcarje, kar pomeni, da se je za en takratni goldinar navadno dobilo 15 kg kru- ha. Razpon med najdražjim in najcenejšim kruhom predmarčne dobe je bil 4:1. Naj- dražji je bil septembrski kruh leta 1816. Takrat je stal kilogram 9,9 kr in se je za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 31 goldinar dobilo samo 6 kg kruha. Najcenejši je bil septembrski kruh v letih 1824 in 1825. Takrat je stal kilogram samo 2,4 kr, torej se je dalo za goldinar kupiti kar 25 kg kruha. Preglednica 3 A: masa najcenejše štruce za 3 kr v kg — B: najcenejši kruh: s: soržnik, p: posevnik — C: cena kilograma najcenejšega kruha v kraj- carjih — D: cena funta govedine v krajcarjih — E: cena kilograma govedine v krajcarjih. Funt govedine je stal v večini predmarč- nih septembrov (osemnajstkrat) 7—8 kraj- carjev, trinajstkrat je bil cenejši, samo dva- krat pa dražji. Spet poenostavljeno: navad- na cena kilograma govedine je bila 13 1/2 krajcarja, za goldinar pa se je dobilo slabe 4 1/2 kg. Najnižja cena mesa, ki pa je v dvaj- setih letih prevladovala, je bila 5 1/2 kr za funt (9,8 kr za kilogram), to se pravi, da se je za goldinar dobilo dobrih 6 kg govedine. Dvakrat (1836, 1847) je stal funt 81/2 kr (15,2 kr kilogram), to se pravi, da se je za goldinar dalo kupiti slabe 4 kg govedine. Razpon med ceno najdražjega in najcenej- šega mesa je bil v predmarčni dobi samo 1,5 : 1. V prvem petletju (1815—1819) so prevlado- vale navadne cene mesa (7—8 kr za funt), s kruhom pa je bilo povsem drugače. Leta 1815, 1816 in 1817 so bile septembrske cene najvišje v vsej predmarčni dobi. V to ob- dobje spada tudi lakota iz leta 1817, zadnja v vrsti »srednjeveških« lakot na Slovenskem. Ljudem je ostala izredno dolgo v spominu.^ Bila je višek hudih časov, ki so se začeli že leta 1813. Letine so bile slabe, zlasti leta 1816. Pa naj govorimo z besedami Josipa Mala: »Vreme leta 1816 je bilo mrzlo in de- ževno. Zima se takrat kar ni mogla poslo- viti. Ves april je bil tako mrzel kakor febru- ar, majnik pa ni bil dosti boljši. Radi ved- nega deževja niso mogli kmetje ne orati in ne sejati. Posamezne njive, pa tudi cela po- lja so ostala prečesto neobdelana in prazna. In če je kdo kar posili kaj vsej al, ni mogla setev rasti. Seno, ki so ga pokosili, je veči- noma segnilo že v redeh; prav tako žalostno je bilo z žetvijo ... Črni oblaki so se torej jeli zbirati nad deželo že jeseni 1816, čeprav je bilo še kaj ostankov od pretekle letine. Sredi zime je pomanjkanje trkalo že splošno na vrata, spomladi 1817 pa so ljudje stradali tako, kakor že dolgo ne. Da je bila stiska še večja, je v aprilu pritisnilo še neugodno vre- Preglednica 4 A: masa soržične štruce za 12kr v kg — B: masa soržične štruce za 3 kr v gramih—-C: cena kilograma soržičnega kruha v krajcarjih. i 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Preglednica 5 Povprečne petletne septembrske cene za kilo- gram najcenejšega kruha in govedine v kraj- carjih me z dežjem in snegom ... Stradaj očim so razdeljevali razna živila, največkrat pa neko juho iz vode, soli, kisa, krompirja, graha, ječmena in kruha, ki so jo zabelili po mož- nosti še s slanino ali pa s tem, da so kuhali v njej kaj mesa ali kosti ali pa prilili ne- koliko krvi.«* Korec, s katerim so v Stra- žišču pri Kranju delili to rumfordsko juho med ljudi, so za spomin shranili v cerkvi in postavili zraven spominsko ploščo z nem- škim in slovenskim besedilom. »V lejtu 1816 je bila zemla toko nerodovitna, de so reuni ludje v lejtu 1817 toko stradali, de so po več krajih travo in otrobe jedli in od lakote mrli«,5 je zapisano v začetku. Poglejmo si ta čas pomanjkanja in lakote s podatki o cenah soržičnega kruha v Ljub- ljani za vsak mesec od septembra 1815 do oktobra 1817. V tem času so bile zemlje po en krajcar, štruce pšeničnega kruha po 8, soržičnega pa po 8 in 12 krajcarjev. V pre- glednici 4 navajamo velikost soržičnih štruc po 12 krajcarjev, da pa bi bila primerljivost s poznejšimi štrucami za 3 krajcarje lažja, navajamo tudi maso, ki bi jo imele trikraj- carske štruce, če bi jih že takrat pekli. Štru- ca za 12 kr je oktobra 1815 zadnjikrat tehtala več kot 3 funte. V naslednjih 21 mesecih je bila (s petimi izjemami) vsak mesec lažja, se pravi dražja. Julija 1816 je prvič tehtala manj kot 2 funta. Leto dni pozneje, julija 1817, je dosegla kriza višek. Struca je tehtala 1 funt 19 lotov in poldrug kvint (899 gramov), cena za kilogram kruha pa zrasla na 13,3 kr. Za goldinar se je dobilo tedaj le 41/2 kg soržnika. Že avgusta si je zaradi dobre letine štruca opomogla na 2 funta, cena za kilo- gram pa je padla kar za tri krajcarje (na 10,3 kr). Predpisane cene govedine ne kažejo v vsem tem času nobenih posebnih spre- memb. Ves čas je stal funt govedine, kakor smo rekli, 7 ali 8 krajcarjev. Julija 1817 sta bila torej kruh in govedina skoraj enako vredna: kilogram soržičnega kruha je stal 13,3 kr, kilogram govedine pa 14,3 kr. Dvajseta leta so bila poceni tako za meso kot za kruh. Septembra 1819 in 1823—1826 je bil hlebec za 3 kr težji od kilograma, v letih 1824 in 1825 je stal kilogram soržnika, kakor smo že omenili, samo 2,4 kr. Tako niz- kih cen ni bilo odtlej nikdar več. Nizke so bile tudi cene mesa: v dvanajstih letih 1819 —1830 je bil funt govedine vse septembre po 5 1/2 in 6 kr, v posameznih drugih me- secih celo po 5 kr. V tridesetih letih in v prvi polovici štiri- desetih so prevladovale navadne cene kruha in mesa (kg kruha 4 kr, kg govedine 13,5 kr), le da je bilo meso najcenejše v prvi polovici tridesetih let, kruh pa v drugi. Z letom 1846 se je začela za kruh, z letom 1847 pa za meso daljša doba višjih cen. Pri kruhu je dosegla svoj višek v letih 1854 in 1855 s ceno 7,4 in 8,6 kr za kilogram, kar pa je še vedno zaostajalo za draginjo iz let 1816—1817. Cena mesa je dosegla prvi vi- šek leta 1850. Prvega maja 1850 je »upravlja- juči odbor« zagrebške županije, v skrbeh za- radi cen mesa v Zagrebu, poslal raznim mestom, med njimi tudi Ljubljani, naslednje pismo: »Pošto se ovdašnji gradski mesari ustežuju občinstvo dovoljnom kolikočom me- sa providjati, samo da tim načinom poveča- nje ciene mesa izposluju, premda je ista ciena nečuveno za isti grad na 20 kr šajna podignuta, nadjosmo za potrebito pravo me- sarenja u naj am dati i da tu sverhu tim se- gumie za najamnika i občinstvo koliko mo- guče pravedno postignemo, potrebito nam je znati cienu govedine u pograničnih gradovih i po znamenitiih mestih. Radi toga obračamo se i na Vas zvanično i najuljudnie Vas pozi- vajuci, da se nebi uskratili nama cienu me- sa, kako je u Vašem području obična prijaviti i zajedno nama priobčiti uvete, pod kojima se pravo mesarenja derži.«* Ljubljana je na to (z nemškim dopisom) odgovorila 15. maja. Odgovor navaja ljubljanske cene zadnjega časa (do marca 8,5 kr, od aprila 9,5 kr za funt) in pravi: »Tukajšnji mesarji s to ceno tudi niso zadovoljni in so nedavno oddali vlogo za primerno zvišanje iste.«^ Res je že junija cena poskočila na 10 kr, julija pa na U kr za funt, 19,6 kr za kilogram. Tako dra- go ni bilo meso nikdar v predmarčni dobi. Druga, še večja draginja, je nastopila čez nekaj let. Septembra 1855 in 1856 je bilo meso znova po 11 krajcarjev, septembra 1857 je stalo že 11 1/2 kr, septembra 1858 12 1/2 kr (22,3 kr za kilogram). Za goldinar se je te- daj dobilo: 2,7 kg mesa pitanih volov, 2,9 kg mesa vprežnih volov in 3,2 kg govedine z dežele. Tudi cene tretje kategorije so bile mnogo višje od vseh predmarčnih. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 33 Preglednica 6 Povprečna petletna septembrska teža navad- nih žemljic po pol krajcarja v gramih Od soržnika ali posevnika je bil navadni pšenični kruh približno za polovico dražji. Kadar je torej stal kilogram najcenejšega kruha 4 kr, je stal kilogram navadnega pše- ničnega kruha 6 kr in se je za goldinar dobilo 10 kg takega kruha. Navadne zemlje so stale prav toliko kot navaden pšeničen kruh. Ob ceni 6 kr za kilogram takega kruha je teh- tala navadna zemlja za pol krajcarja 83 gramov (nekako 4 lote in 3 kvinte), velika zemlja za krajcar pa 167 gramov. Povprečno petletno septembrsko težo navadnih malih žemljic za pol krajcarja nam kaže pregled- nica 6. Najmanjše septembrske žemljice v vsem obdobju so bile leta 1855 s 35 grami, največje leta 1825 s 138 grami. Boljši pšenični kruh iz cvetne moke je bil približno dvakrat dražji od najcenejšega kruha (192 "/o 1825, 2050/0 1830, 206 0/0 1831, 2130/0 1820). Po enaki ceni so se prodajale boljše zemlje. Kadar je torej stal kilogram najcenejšega kruha 4 kr, je bil pešenični kruh iz cvetne moke po 8 kr. Za goldinar se je to- rej dobilo 7 1/2 kg. Meso je bilo navadno trikrat do štirikrat dražje od najcenejšega kruha. V posameznih letih so bile te razlike tudi dosti manjše. V času izredne draginje kruha, kakor smo videli, je bila ta razlika prav malenkostna.. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJ, mesto Ljubljana, Reg. 1/219, 304, 438, 574; razen v za- četku so objavljali te razglase tudi v Lalbacher Zeitung okrog prvega vsakega meseca. —• la. Vlado Valenčič: 2itna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, Ljubljana 1977 (Raz- prave SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede X, 4), str. 118 (358). — 2. Wilhelm Lippich: Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Lai- bach, Laibach 1834, str. 91. — 3. Poleg dela, navedenega v naslednji opombi, glej zlasti Ivo Pirkovič: Netek v zgodovini in bajki, Naša so- dobnost 7, 1959, str. 811—827 in tam navedeno literaturo. — 4. Josip Mal: Zgodovina sloven- skega naroda, str. 504—506. — 5. Po sliki v Ma- lovi Zgodovini, str. 509. — 6. Zgod. arhiv Ljub- ljana, kot v op. 1, fase. 574, fol. 240. — 7. Prav tam. i ZLET »SVOBOD« V CELJU IN NJEGOV ODMEV V ČASOPISJU tatjana cepic Ob petnajsti obletnici svojega delovanja — 7. julija 1935 — je pripravila centrala de- lavskega izobraževalnega društva »Svoboda« v sodelovanju s svojimi podružnicami velik zlet svojih članov v Celju. Celje je bilo iz- brano zaradi svoje močne tradicije delavske- ga središča pa tudi zaradi ugodne geograf- ske lege. O celjskem delavskem gibanju je socialdemokratski časopis »Delavska politi- ka« zapisal, da sodi celjsko okrožje med najaktivnejša delavska okrožja: redkokje je delavsko gibanje tako močno razvito in ima tolikšen vpliv kot prav v Celju in njegovi okolici. Zanimivo je, da nacionalistični val predlanskim v Celje ni mogel prodreti: rde- če organizacije so tiste, okoli katerih se zbi- rajo delavci. Za vse to se moramo zahvaliti požrtvovalnim sodrugom celjskega okrožja, njihovi marljivosti in idealizmu. Zato je tudi prav, da se prvi zlet »Svobode« vrši prav v Celju, da da tamošnjemu gibanju novih po- bud in novega elana.' Nadalje našteva po- družnice v okolici Celja in pripominja, da se bo v kratkem pridružilo številnim že obsto- ječim še troje novih v Trnovi j ah, Ostrožnem in v Vojniku. V različnih strokovnih organi- zacijah je bilo organiziranih v Celju preko 2000 delavcev, najmočneje v Zvezi kovinar- skih delavcev. Vseslovenski zlet sta pripravljali dve stra- ni: uradno so ga organizirali v Svobodini Centrali socialdemokrati, nanj pa so se pri- pravljali tudi komunisti, ki so imeli močne pozicije v skoraj vseh podružnicah. Social- demokrati so želeli izkoristiti zlet za zahtevo po obnovitvi socialistične stranke pod no- 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 vim imenom Socialistična zveza delovnih lju- di, ki je bila ukinjena s sestojanuarsko dik- taturo, komunisti pa so želeli usmeriti mno- žice v demonstracije proti fašistični nevar- nosti in za zahteve po demokratičnih svo- boščinah. Sestojanuarska diktatura je močno udarila po Komunistični partiji Jugoslavije in uspe- lo ji je zelo omrtvičiti njeno delo. Večina partijskih kadrov je bila po zaporih, v naj- večji meri pa je krivdo za to stanje nosilo takratno partijsko vodstvo v tujini zaradi napačnih direktiv in nepoznavanja razmer v domovini. Partija je začela oživljati v letih 1931, 1932 in ta leta pomenijo tudi prelom v smeri njenega delovanja. Svojo pot je za- čela z novim vodstvom, v globoki ilegali, počasi, vendar vztrajno, ob marljivem delo- vanju tovarišev, ki so se vrnili v tem času iz zapora. Obnavljanju partijske organizaci- je v Sloveniji sta se takoj po vrnitvi iz za- pora najbolj posvetila Boris Kidrič in Ed- vard Kardelj. Ustanovljen je bil tudi prvi Pokrajinski komite za Slovenijo. Miha Ma- rinko navaja, da je obenem partijska orga- nizacija vzpostavila solidne postojanke tudi v URS sindikatih. »V tem pogledu je opra- vil pomembno delo zlasti tovariš Leskošek, ki je bil tedaj funkcionar kovinarskega sin- dikata in ,Strokovne komisije za Slovenijo' in je kot tak po eni strani neposredno orga- niziral množične delavske akcije, po drugi strani pa ustvarjal partijske zveze z borbe- nimi delavci v sindikalnih organizacijah in pomagal osvobajati sindikate oportunistič- nega vpliva in vodstva.«^ Obnovljena par- tijska organizacija v Sloveniji si je zastavila dve nalogi: prvič, povezati se z ljudskimi množicami širše, voditi in stopnjevati nji- hovo borbo tako za njihove ekonomske zah- teve, kakor neposredno proti monarhofašis- tični diktaturi, in drugič, marksistično osvet- liti ekonomske, družbene, politične in kul- turne probleme v Sloveniji.^ V skladu s temi načeli so začeli komunisti uporabljati vsa legalna sredstva za popula- rizacijo marksistične teorije med slovenskim narodom. Pokrajinski komite je leta 1934 or- ganiziral konferenco v Goričanah, katere se je udeležil tudi Josip Broz kot predstavnik CK KPJ. Med drugim si je zadala konferenca nalogo usmeriti partijo na »ustvarjanje enot- ne fronte delavskega razreda in na enotno demokratično gibanje ljudskih množic proti diktaturi, za demokratične in nacionalne pravice«.* Obenem je konferenca v Goriča- nah dala tudi osnovo za ustanovitev nacio- nalnih komunističnih partij Slovenije, Hr- vatske in tudi Makedonije v okviru KPJ. Uspeh, ki ga je dosegla Partija s svojim delovanjem med delavskimi množicami, pa najbolje kaže zlet »Svobod« v Celju. Organizirane priprave na zlet so se za- čele že v začetku leta 1935, od maja 1935 da- lje pa so se v slovenskem časopisju vrstila razna obvestila o zletu. Priprave je najbolj budno spremljala »Delavska politika«, čas- nik socialdemokratov. Obvestila so zavzeto pozivala delavstvo, naj se udeleži zleta in s tem pokaže svojo zavednost in svojo moč. O tem najbolj značilno govori članek v so- cialdemokratskem »Delavcu«: »Vsi se spo- minjamo iz zgodovine naših velikih tabo- rov, na katerih se je zbiral slovenski narod, da je manifestiral svoj materinski jezik in da je glasno in mogočno izrazil svojo željo in zahtevo po narodni svobodi in samostoj- nosti. Danes smemo povsod govoriti, pisati, peti in se učiti v materinskem jeziku. Prišlo pa je nad naše ljudstvo novo gorje, gorje neusmiljenega kapitalističnega izmozgava- nja, ki spreminja delavca v berača, uradni- ka v potepuha, obrtnika v najslabše plača- nega delavca, kmeta v proletarca, mladino v ljudi, ki so obupali nad življenjem, še pre- den so začeli živeti. Naša zemlja rodi kakor prej, rokodelci so spretni in marljivi kakor vselej, tovarne obratujejo, število delovnih rok se je po- množilo — v zadovoljstvu bi morali živeti, pa umiramo v pomanjkanju. Zakaj? Samo zaradi tega, ker je kapitalizem zasužnjil na- rod, ker hoče delati zase neomejene dobičke in še namenoma ustvarja revščino, da bi ljudje začeli delati zastonj, kakor so v dav- nih časih delali sužnji. Temu se da, mora napraviti konec. Delovno ljudstvo se mora predramiti, se mora zbrati in povedati, da tako ne gre več dalje. Pred vso javnostjo mora to povedati. Zato priredi delavska kul- turna zveza .Svoboda' za Jugoslavijo v ne- deljo, 7. julija 1.1. v Celju velik zlet vseh ,Svobod'. Zlet, ki naj se spremeni v pravi tabor delovnih množic mest in vasi, bo mani- festacija za delavsko kulturo in za tesnejše sodelovanje našega kulturnega in strokov- nega poleta.. .«5 Ta borbeni članek prikazuje razredno raz- položenje med slovenskim delavstvom. De- lavcem je prekipelo ob neprestanem brez- obzirnem izkoriščanju in veliki brezposel- nosti, ki je bila posledica hude svetovne go- spodarske krize. Ta najhujša gospodarska kriza kapitalizma do tedaj, ki je izbruhnila oktobra 1929 v Združenih državah Amerike in se hitro razširila v Evropo, je kot članico Male antante hudo prizadela tudi Jugosla- vijo. V njej sta imeli največ vloženega ka- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 35 Začetek sprevoda po Celju pitala Francija in Anglija, ki sta bili dolž- nici ZDA. Posledice krize so prizadele de- lavce, kmete in nekatere malomeščanske slo- je. Brezposelnost se je širila. Največ brez- poselnih je bilo leta 1933, kar 27.987, kar je predstavljalo 27 "/o vseh zaposlenih v Slove- niji. Ce bi upoštevali še dotok nove delovne sile, pogojene po naravnem prirastku in pro- padanje kmeta, bi bila številka mnogo višja, leta 1934 približno 44.688.« V naslednjih letih se je ponovno začel po- časen dvig gospodarstva. Število odpuščenih delavcev ni več doseglo števila iz leta 1933, vendar je še nadalje ostajalo visoko. V teh letih so delavske družine stradale in delova- nje javne borze, ki je izplačevala podpore iz lastnih sredstev, še zdaleč ni moglo zado- stiti vseh potreb. Ce pri tem težkem ekonom- skem položaju prištejemo še politično krizo in pritisk sestojanuarske diktature, ki se je z vsemi sredstvi nasilja trudila zadušiti vsak odpor naprednih sil, vidimo brezupnost po- ložaja delavskega razreda. Razbita je bila tudi komunistična partija, ki pa je bila edi- na realna sila, ki bi bila, seveda sama moč- na in strnjena, sposobna povezati delavstvo in vse napredne družbene sile v enotno fronto. Položaj pa se je začel spreminjati od leta 1933. Komunistična partija je bila na poti konsolidiranja, utrjevala je svoje sile in ko- munisti so začeli aktivno sodelovati v legal- nih delavskih organizacijah, posebno še po prelomni partijski konferenci v Goričanah leta 1934. Podkrepljeni z marksistično teo- rijo in spoznanji iz življenja, so začeli njena načela izvajati v praksi. Prvi vidni znaki de- lavskega stopanja na plan in uspešnega delo- vanja komunistov so se izrazili v stavkov- nem valu, ki je zajel vso Slovenijo v letih 1935, 1936 in ki je pokazal enotnost delav- skega razreda. Uspele stavke so delavcem močno dvignile samozavest in okrepile nji- hovo revolucionarnost. Prebujanje delavske- ga razreda in vpliv Partije na njegovo mi- selnost in življenje pa je odseval zlet v Ce- lju, ki je prestrašil oblasti in jih opozoril, da bodo morale od tega trenutka dalje računati na strnjene delavske vrste kot na močan de- javnik v življenju Jugoslavije. Obenem je zlet razgalil lažne obljube režima in Stojadi- noviceve vlade o uvedbi demokracije v jav- no življenje. ZLET Celjski pripravljalni odbor je uspešno opra- vil vse potrebne priprave za zlet 7. julija 1935. 2e navsezgodaj zjutraj so se začele zgrinjati množice ljudi v Celje. Posebni vlaki so pripeljali svobodaše z Jesenic, iz Kranja, Ljubljane, Maribora in Prevalj. Mnogi iz bližnjih krajev so se pripeljali z lepo okraše- nimi vozovi, celo na konjih, nekaj udeležen- cev iz revirjev pa je prišlo peš čez Mrzlico. Vsi vlaki so bili slovesno okrašeni z zelenjem, spletenim v vence. Udeležence sa na celjski postaji pričakali gostitelji, ki so jih nato vo- dili na vnaprej določene izletniške točke (ko- panje v Savinji, obisk celjskega Starega gradu, izlet na Miklavžev hrib, promenada po celjskem parku s koncertom železničar ske godbe, športne prireditve na Glaziji...). Od 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 desete ure dalje so bili na različnih krajih koncerti delavskih godb, katerih je prišlo v Celje kar dvanajst. Celjski župan dr. Go- ričan je pozval Celjane, naj izobesijo po hi- šah zastave, kar je še dodatno pripomoglo k slovesnosti zleta. Vodstvo zleta je odklonilo pomoč policije, ki je želela pomagati pri vzdrževanju pri- reditve, prireditelji so sami prevzeli odgovornost za red, za kar so skrbeli Svo- bodini redarji. Sprevod članov Svobod je krenil skozi mesto, pri čemer so jih pozdrav- ljali Celjani, ki so svobodašem napravili špa- lir. Na začetku sprevoda je jahalo enajst konjenikov, med njimi tudi Bratko Kreft. Za njimi so se zvrstili kolesarji, katerih ko- lesa so bila prepletena z rdečimi trakovi. Oblast organizatorjem ni dovolila v sprevo- du nositi rdečih zastav, vendar so si priredi- telji pomagali tako, da so manifestanti po- zdravljali z rdečimi papirnatimi zastavicami. V sprevodu so bili tudi društveni prapori, za katere so dobili organizatorji dovoljenje od oblasti šele po dolgem prepričevanju. No- sili so jih stari delavski borci. V sprevodu so korakale tudi številne delavske godbe iz različnih krajev in delavski pevski zbori, ki so prepevali delavske pesmi, tako domače kot internacionalne. Številni udeleženci so nosili transparente s kulturnimi in političnimi gesli ter vzklikali v pozdrav sovjetski Rusiji, Leninu in proti fašizmu, terorju. Parada, ki je trajala več kot eno uro, se je končala na športnem igrišču Glazija. Urad- no so bili predvideni trije govorniki: pred- sednik Zveze Svobod prof. Bogo Teply iz Maribora, Alojz Sede j in vodja jugoslovan- skih socialdemokratov dr. Zivko Topalovič iz Beograda. Po govorih naj bi bil kulturni del zleta. Predsednik Teply je orisal zgodo- vino dela »Svobode« in delovanja njene pred- hodnice »Vzajemnosti« ter naštel uspehe de- lavstva v vseh letih njunega delovanja. O kulturi, meščanski in delavski pa je de- jal, da danes meščanski razred zapušča pra- por kulture, ko je že prej iz profitarskih raz- logov poteptal vsa velika gesla francoske revolucije in svojih prvih ideologov. Naj- zgovornejši dokaz za to, da meščanski raz- red zapušča kulturo, so kresovi in grmade, na katerih je zgorelo vse, kar je človeški duh najglobljega in naj plemenitejšega do- mislil. In tako je prišla vrsta na proletariat, da zgrabi baklo, ki razsvetljuje temo, in jo ponese v nove svetove. Mi smo dediči vse dosedanje kulture, dediči vsega tistega, kar je bilo velikega ustvarjenega doslej in to kulturo bomo razvili dalje, kakor nam uka- zujejo železni zakoni zgodovinskega razvoja. Delavski razred se kot avantgarda delovnega ljudstva bori za podružbljanje proizvajalnih sredstev, za brezrazredno družbo, za družbo, v kateri ne bo izkoriščevalcev in ne izko- riščanih. Bori se za to človeštvo v najbolj- šem pomenu besede, bori se za človeka. Ce pravi nemški filozof Friderik Nietzsche, da je današnji človek most od človeka k nad- človeku, moramo reči mi, da je šele most od živali k človeku. Prav zato imata naša borba in naša kultura, ki jo kolektivno ustvarjamo v Svobodi, občečloveški značaj. To je treba enkrat za vselej poudariti, kajti samo borba za boljšega človeka nas opravičuje, da sme- mo in moramo zahtevati žrtve, ki padajo na naši poti navzgor, da smemo in moramo zah- tevati vse tisto, kar je potrebno, da se že enkrat konča barbarska doba človeštva, da prestopimo prag, ki vodi iz predzgodovinske dobe v zgodovino.'' Borbeni govor je imel tudi Alojz Sede j iz Ljubljane, ki je zahteval politično svobodo in napovedal da »ta množica, ki je tukaj zbrana, bo storila smrt današnjemu družbe- nemu redu«. Zahteval je amnestijo političnih kaznjencev ter ukinitev zakona o zaščiti dr- žave. Postavil je tudi zahtevo po drugačni državni ureditvi, razpustu Narodne skupšči- ne in po razpisu novih volitev. Ta nastop Sedeja je tudi oblast ocenila kot protidrža- ven in hujskaški in zoper družbeni red. Govoril je tudi dr. Živko Topalovič, ki je imel sicer govor politične vsebine, katerega prvenstveni namen je bil pripraviti prisot- ne, da bi navdušeno sprejeli predlog o po- novni ustanovitvi socialistične stranke, ki jo je tudi prepovedala sestojanuarska kraljevo- vojaška diktatura januarja leta 1929. Na za- četku govora je napadel režim dr. Milana Stojadinoviča, misleč da bo s tem potegnil množico za sabo. Ko pa je omenil, da bodo v novo socialistično stranko »blagohotno sprejeti tudi naši bratje z levice«,* je povzro- čil negodovanje in ogorčenje med občin- stvom, ki mu ni pustilo nadaljevati. Ze na dopoldanskem sestanku, ki so ga imeli komunisti, so se dogovorili, da bodo zahtevali kot govornika Franca Leskoška, ki je bil takrat predsednik strokovne komisije in pri oblasteh še ni bil znan kot komunist. Množica je zahtevala njegov govor in vod- stvo zborovanja se je moralo ukloniti tej so- glasni zahtevi. Med drugim je Leskošek go- voril o mednarodnem položaju, o boju za mir in zoper fašizem, za priznanje Sovjetske zveze ter za izboljšanje socialnih razmer de- lavstva, za svobodo tiska, za svobodo govora, za 40-urni delavnik. O »Svobodah« pa je de- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 37 Sprevod po mestu jal, da se v njih delavci izobražujejo v mark- sističnem duhu. Leskoškov govor je poslu- šalce tako razvnel, da niso mogli več zadr- ževati svojih čustev in so se od vsepovsod razlegali klici kot: »Živela enotna fronta de- lavskega ljudstva!«, »Živela Sovjetska zve- za!«, »Živel Lenin!« in razne splošne zahteve kot amnestija političnih zapornikov, svoboda tiska, svoboda govora in podobno. Po tem govoru je množica zahtevala še go- vor predstavnika jeseniške Enakosti.^ V nje- nem imenu je govoril Vencelj Perko. Vendar pa je vodstvo zleta že prej izključilo mikro- fone in je Perko govoril brez njih. Govor je začela tudi Marija Vilhar kot predstavnica študentov, ni pa ga končala, ker so redarji prej prevrnili tribuno. V kulturnem programu, ki je sledil, je združeni pevski zbor zapel nekaj delavskih- pesmi: Delavski pozdrav, Oj, čujte delavskih množic korak. Bratje le k soncu. Mi hočemo pesmi... SLOVENSKO ČASOPISJE O ZLETU Zlet je vzbudil precej odmeva v časopisju in končno tudi reakcijo oblasti, ki je teden dni kasneje prepovedala in razpustila »Svo- bodo«, tako zvezo kot vse njene podružnice. »Slovenec«, uradni list Slovenske ljudske stranke, je bil v izjavah in komentarjih poln kritike, kar je razumljivo, glede na to, da je bil tedanji notranji minister Stojadinovi- čeve vlade dr. Anton Korošec, šef klerikalne SLS. Že v ponedeljek, 8. julija, »Slovenec« za- piše v rubriki »Domači odmevi«: »Dr. Topa- lovič napovedal ustanovitev marksistične stranke.« Pisec članka je posvetil največjo pozornost nastopu dr. Živka Topalovica, predvsem pa tistemu delu, v katerem je ne- kaj besed posvetil tudi dr. Korošcu, notra- njemu m.inistru, za katerega je rekel, da pričakuje od njega delovno ljudstvo čimveč svobode. Poudaril je, da ni dovolj, če je pri- šel dr. Korošec iz internacije, če je še mnogo delovnih ljudi po zaporih. »Slovenec« je opo- zoril, da mu ni znano, da bi bil zaprt kakšen Topalovičev pristaš in da »noben drug pokret v državi, še celo pa ne v Sloveniji« ne uživa toliko svobode kot socialdemokrati. Poudaril je, da se morajo zahvaliti prav Korošcu, da lahko prirejajo shode, kakršni prej niso bili mogoči. »Slovenec« pa je nave- del, da so zlet »izrabili skrajno levo orienti- rani marksisti« in da disciplina in red pri sprevodu nista bila na višku in pripomnil, da »bi prirediteljem nikakor ne škodovalo, če bi si teden dni prej ogledali vzoren red, ki je vladal pri evharističnem kongresu v Ljubljani«.10 V tem članku se je »Slovenec« postavil trd- no v bran svojega voditelja dr. Korošca in očitno mu je poleg splošne kritike to edini namen, ker se poslužuje tudi neresničnih in- formacij. Tako je po pričevanjih udeležencev na zletu v Celju vladal vzoren red, pisec te- ga članka pa se ni niti prepričal o tem, ali pri »Svobodi« še deluje telovadna podzveza. Ostalo je namreč samo ime, pod- zveza pa je bila ukinjena z nastopom šesto- januarske diktature. Prav je imel »Slovenec« samo v tem, da je bilo na zletu malo prista- šev dr. Topalovica. Centrala »Svobode« je zahtevala v zvezi z neresnično informacijo o telovadni podzvezi popravek in ga tudi dosegla. Odmeve na zlet je objavila tudi »Delavska politika«. V član- 38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 ku Z dne 10. julija 1935 poroča, kako je o zletu pisala beograjska »Politika«. Ta je po- dala objektivno poročilo, omenja tudi delav- ce iz Zagreba, Sarajeva in Beograda, ki so se udeležili zleta. Celje opisuje kot mesto v znamenju rdeče barve, omenja tudi veliko število intelektualcev, književnikov in jav- nih delavcev, ki vodijo v okviru »Svobode« vse delavsko kulturno gibanje in ki so bili udeleženci tega zleta. Zanimivo je, da se po- ročevalec »Politike« čudi vzorni disciplini, ki je vladala na zletu. »Delavska politika« je komentirala ta članek kot primer pisanja, kakršnega ni mogoče pričakovati od sloven- skega časopisja. V isti številki iz 10. julija »Delavska politika« pove tudi o razpustu te- lovadne podzveze »Svobode« pod naslovom »Slovenec ima slab spomin«. Se na enem mestu odgovarja »Slovencu«, in sicer, kako je bil vesel, ko je slišal na zletu vzklikati nezrele mladeniče in kot na- tolcevanje jemlje besede o maloštevilnih pri- staših dr. Topaloviča. To je bilo v skladu s takratnim stališčem slovenskih socialdemo- kratov, katerih glasilo je »Delavska politika« bila. Poročila o zletu so objavili tudi »Glas na- roda«, ki je bil glasilo frakcije gibanja dr. Marušičeve smeri v JNS in »Ljudska pra- vica«, legalni partijski list. »Ljudska pravi- ca« je ta zlet ocenila kot »mejnik v življe- nju slovenskega delavstva, ki je ta dan po dolgem času mogočno manifestiralo za sku- pen nastop, za svobodo, za mir in napre- dek.«" RAZPUST »SVOBODE« IN ODMEV NA RAZPUST Ze teden dni po zletu je oblast pokazala svoj pravi obraz. Banska uprava je z odlokom 13. julija 1935 prepovedala delovanje »Svo- bode«, policija pa je zaprla precejšnje število udeležencev zleta. Z raznimi podti- kanji so skušali razdvojiti delavske vrste, češ da so komunisti provocirali, zato je »Svo- boda« razpuščena. V odloku o razpustu je tudi zapisano, da je prireditev zavzela po- polnoma protidržavni in komunistični značaj. Kraljevska banska uprava Dravske bano- vine je izdala odločbo, s katero je bilo dru- štvo »Svoboda«, delavsko kulturna in telo- vadna zveza Jugoslavije razpuščena »zaradi ravnanja zoper državni družbeni red in za- radi prekoračenja statutarnega delokroga«. Razpuščena je bila centrala v Ljubljani ter tudi vse njene podružnice na ozemlju Drav- ske banovine. V odločbi je bilo navedeno, da je »Svoboda« iz svojega delokroga delova- nja, ki je bil duševna in telesna vzgoja de- lavstva, se začela usmerjati »na poseben po- udarek delavskega razreda in gojitev eks- tremno socialističnih teženj, ki so prehajale že na komunistično polje«. To se je po mne- nju kraljevske banske uprave Dravske bano- vine pokazalo na prireditvi 7. julija leta 1935 v Celju, ko je zavzela »popolnoma proti- državni in komunistični značaj«, čeprav je bila najavljena kot kulturni delavski dan. V odločbi o razpustu je navedeno tudi, da »obseg izgredov pa kaže tudi, da je moralo biti delovanje društva in podružnic, ki so bile pri celjski prireditvi v velikem številu za- stopane, že prej usmerjeno v tem pravcu, sicer bi v Celju do take kršitve državnega reda ne bilo moglo priti.«^- Ze 16. julija je »Slovenec« objavil vest o razpustu »Svobode«, naslednji dan pa je iz- šel v njem članek, v katerem se posredno opravičuje za zlonamerno pisanje in ugotav- lja, da to poročanje nikakor ni pripomoglo k temu odloku. Med drugim pa tudi ugo- tavlja, da nadalje čujemo iz vrst socialnih demokratov, da so razpust že nekaj časa pri- čakovali, ker so se v »Svobodo« vrinili mlaj- ši, po večini ekstremni elementi, ki so ofi- cialnim socialistom nagajali, kar se je izka- zalo pri zadnjem socialističnem zborovanju v Celju, da so starejši socialisti sami razpust »Svobode« v takih okoliščinah želeli in si sedaj oddahnili.13 Brez dvoma je ta vest pre- tirana, vendar brez kančka resnice gotovo ni. V razvoju zadnjih nekaj let delovanja »Svobode« se opazi vedno bolj zavzeto de- lovanje mladih, na komunističnih pozicijah stoječih ljudi, ki so zavzemali čedalje vid- nejše položaje v delovanju Svobodnih po- družnic. Konservativni socialdemokrati so držali v svojih rokah več ali manj samo Svobodino centralo v Ljubljani. Njihova ne- prilagodljivost in šibkost se izvrstno ilustri- ra v sporu s podružnico na Jesenicah. Kljub temu ne bi mogli trditi, da so si so- cialdemokrati želeli razpust »Svobode«. »Delavska politika« kot uradni list social- demokratov je javno distancirala »Svobodo« od poteka zleta, češ da ni kot organizacija naročila niti enega govornika, ki je imel po- litični govor, da nima niti najmanjše zveze s konferenco, ki je bila dopoldne (tu mislijo) konferenco socialdemokratov, saj je bil se- stanek komunistov tajen na skritem mestu ob Savinji), ogromna množica ljudi, ki so prišli na zlet, ni imela nič skupnega z nekaj desetin plačanih in najetih provokatorjev. Delavci namreč niso imeli niti najmanjšega namena demonstrirati proti državi, »Svobo- de« pa očitek protidržavnosti ne more za- deti.i* »Slovenec« je to opravičilo takoj iz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 39 Delavski prapori na zborovalnera prostoru rabil kot dokaz o svoji trditvi o želji social- demokratov po razpustitvi društva.^a Drugi meščanski časniki so več ali manj objektivno poročali o zletu, vendar po od- ločbi o razpustu »Svobod« zleta niso omenja- li razen »Slovenca«, ki je moral še nekaj- krat popravljati svoje neresnične vesti, še zlasti v zvezi z Leskovškovim in Sedejevim govorom, ter liberalnega »Jutra«, ki se je neposredno strinjalo z razpustom. Zanimiv je piker članek časnika »Pohod«i^ pod naslovom »Celje-Bravo!« »Ah, ti Celjani! Vedno in vedno jih je tre- ba bičati. Ko je imelo narodno delavstvo svoj kongres v Celju, je bilo videti par zastav viseti raz hiš, 7. julija pa so zborovali tisoči Svobodašev v Celju. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, da še nikdar tako, niti ob dr- žavnih praznikih. Na hiši Ljubljanske kre- ditne banke in na Glavnem trgu št. 16 smo ^ opazili celo hrvatske zastave v čast gostom. Mesto je bilo torej okrašeno kot še nikdar, na čast gostom, ki so vzklikali »Živela so- vjetska Jugoslavija! Živela sovjetska Rusija! Živijo L jenin (čeprav je že umrl). Dol z vla- do! itd. Za hišo, v kateri bivajo, pa niso našli besede. Bravo Celjani! Ostanete pač vedno isti .Celjani'. Družnost!«'^ Zanimivo pa je, da o celjskem zletu niso objavili nobene vesti liberalni »Slovenski Narod«, socialistični »Ljudski glas«, kleri- kalni list »Straža v viharju« in »Obrtni vest- nik.« POMEN ZLETA Revolucionarnost množice, ki se je zbrala 7. julija 1935 v Celju, je presenetila tako uradne prireditelje socialdemokrate pa tudi komuniste. Pokazala je, da vsi pritiski šesto-. 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 januarske diktature in nevzdržni socialni položaj delavstva niso pokopali revolucio- narnosti delavskega razreda. Nasprotno: po- kazalo se je, da je borbenost in pripravlje- nost rušiti buržoazni družbeni red večja kot kdajkoli prej. Partija je bila pripravljena prevzeti vodstvo in revolucionarnost pravil- no usmeriti. Komunisti so se pred zletom zavedali, da v Celju ne smejo nastopiti s preveč bojevitimi komunističnimi gesli, da ne bi dajali s tem režimu povoda za repre- salije. Za komuniste naj bi zlet pomenil uveljavi- tev, izrabili pa naj bi ga kot demonstracijo proti fašizmu in za začetek uresničevanja sklepov splitskega plenuma Centralnega ko- miteja Komunistične partije Jugoslavije z dne 9. in 10. junija 1935. Ta plenum je spre- jel sklep o ustanovitvi Ljudske fronte. Sto- jadinovicev režim je že od začetka pokazal, kam se bo v bodočnosti usmeril, Stojadino- vič sam pa ni nikoli niti najmanj skrival svojega občudovanja do fašistične Italije, še bolj pa do nacistične Nemčije in obeh dik- tatorjev. Delavskemu razredu pa je bilo jas- no, kaj pomeni fašizem za demokracijo, kar lepo prikaže članek Rudolfa Golouha v re- viji »Svoboda« leta 1934: »Fašizem ni ideja, ni program, ni težnja k višjemu, popolnej- šemu, fašizem je golo nasilje in oblastiželj- nost. On bi se mogel izčrpati zgolj v eksplo- ataciji lastnega naroda, v plenjenju že ustvar- jene narodne in državne imovine, če ne bi bil primoran, v svrho ohranitve svoje moči neprestano razburkavati neuko maso in de- klasirane elemente iz propadajočega me- ščanstva in zbeganega intelektualstva s to- pim poveličevanjem lastnega naroda in nje- gove misije. To pa mora končno privesti do kolektivne psihoze, do besnega sovraštva do drugih narodov, do nacionalne megaloma- nije, do tega, kar je potem le nujna in lo- gična posledica take primitivne politike: do vojne. Da: fašizem je vojna!'^ Slovensko delavstvo se je torej prav na celjskem zletu opredelilo proti fašizmu in za enotno fronto proti njemu. V naslednjih letih se je množična Ljudska fronta krepila in dosegla svoj vrh v aprilu 1941. leta z ustanovitvijo Protiimperialistične, kasneje Osvobodilne fronte. Celjski zlet leta 1935 ni bil le veličastna kulturna manifestacija ob 15-letnici zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda«, am- pak izbruh revolucionarne zavesti sloven- skega delavskega razreda in drugih delovnih slojev. Izrazil je voljo za enotno fronto proti porajajočemu se fašizmu v Jugoslaviji. Ta izbruh je toliko pomembnejši, ker je sledil letom prisilnega molka in brezpravja delav- skega razreda. Kljub brezobzirnemu terorju sestoj anuarske diktature je sprožil vzpon borbenega poleta slovenskega ljudstva, ki ga niso mogli več zadušiti še tako težki udarci komunistični partiji. Celjski zlet pomeni za- četek Ljudske fronte pri nas, ki je postala dragocena podlaga Osvobodilni fronti v tre- nutku, ko se je Komunistična partija uspo- sobila za svojo zgodovinsko vlogo v narodno- osvobodilni borbi in socialistični revoluciji.^* OPOMBE 1. Delavska politika, 7. julij 1935. — 2. Miha Marinko, Politično poročilo CK KPS na II. kon- gresu KP Slovenije, II. kongres KPS, Cankar- jeva založba, Ljubljana 1948, str. 39. — 3. Prav tam, str. 40. — 4. Prav tam, str. 45. — 5. Dela- vec, 10. maj 1935 — 6. Dr. France Kresal, Oris gospodarskega razvoja Slovenije in ekonomski položaj delavstva 1918—1941, Delavsko gibanje v Sloveniji 1918—1941, Murska Sobota, str. 107. — 7. Bogo Teply, Govor o pomenu delavske kulture (7. julij 1935), 40-letnica zleta Svobod, str. 68, 69, ponatis iz revije »Svoboda« 1935/julij, avgust. — S. Miha Marinko, Komunistična par- tija v Sloveniji prva leta sestoj anuarske dikta- ture in zlet Svobod v Celju, Komunist, 2. junij 1975, št. 23. — 9. Jeseniška podružnica »Svobo- de« je bila po letu 1930 oziroma 1931 skoraj po- vsem v rokah komunistov. Centrala »Svobode« je leta 1933 razpustila jeseniško podružnico in zaplenila vse njeno imetje, češ da je vzrok za to komunistična miselnost, ki vlada v Svobodi na Jesenicah. Leta 1934 so na Jesenicah ustanovili novo delavsko kulturno društvo »Enakost«, ka- tere idejni in umetniški vodja je bil pisatelj Tone Cufar. Člani jeseniške »Enakosti« so se v velikem številu udeležili zleta »Svobod« v Ce- lju. — 10. Slovenec, 8. julij 1935. — 11. Ljudska pravica, 20. julij 1935. — 12. Odločba o razpustu »Svobode«, ki jo je 13. julija 1935 izdala Kra- ljevska banska uprava dravske banovine (II/2 No. 361/57), ZA CK ZKS. — 13. Slovenec, 17. ju- lij 1935. — 14. Delavska politika, 17. julij 1935. — 15. Slovenec, 19. julij 1935. — 16. Pohod, gla- silo pokreta nacionalistov; izhajalo od 10. sep- tembra 1932 do 18. decembra 1937. — 17. Pohod, 3. avgust 1935. — 18. Svoboda, januar 1934. — 19. Miha Marinko, Začetek vzpona Ijudsko- frontnega gibanja, Komunist, 26. maj 1975, št. 21. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1931 41 PESNICA 1946 janez j. svajncer Ob pripravah na razstavo Oblikovanja in znaki na Slovenskem nam je bilo veliko do tega, da bi pokazali tudi znak Pesnica 1946. Vedeli smo zanj, žal pa ga ni bilo v nobeni od zbirk, ki so bile pripravljene prispevati gradivo za razstavo. Tako je tudi slikovni del kataloga ob razstavi ostal brez slike pes- niškega znaka. Te vrstice imajo namen za- polniti takratno vrzel. Nerazumljivo je, da je znak brigadirjev z regulacije Pesnice leta 1946 tako redek. Kot se spominjajo udeleženci akcije, naj bi ga dobili vsi, ki so takrat delali na Pesnici. Vemo, da jih je bilo okrog 1500. Ali je bilo razdeljenih tudi toliko znakov? Kakorkoli že, znak Pesnica 1946 je redek in zanimiv. Ce bi bilo treba tehtati, ali je pomembnejše prvo ali drugo, bi se bilo treba odločiti za drugo — za njegovo zanimivost. Ne gre to- liko za košček lepo izoblikovane kovine, kot gre za vse, kar ta znak nosi s seboj. Prav vsebina pripovedi posameznega odlikovanja ali znaka pa je najmikavnejše področje v faleristiki. Preden se je lotimo, je treba za- pisati, da je znak Pesnica 1946 razmeroma bogato narejen. Izdelan je iz močnega brona, posrebren in zvezda na njem je celo rdeče emaj Urana. S tako bogato izvedbo se ni mo- gel pohvaliti znak udeležencev pri gradnji Mladinske proge Brčko—Banoviči, ki je bil samo iz pločevine in brez vsakega emajla. Kaj je tisto, kar je tako zanimivo na zna- ku Pesnica 1946? Popreproščeno bi se dalo reči, da gre za odličje mladincev, ki so še včeraj morali klicati Heil Hitler ali Éljen, na Pesnici pa so dokončno stopili v čisto drug svet. Od svobode je minilo že leto dni, toda iz časov po osvoboditvi ni bilo ničesar, kar bi se dekletom in fantom na Štajerskem ter v Prekmurju tako zarezalo v spomin kot dela na Pesnici 1946. Ob tem pa dela pri re- gulaciji Pesnice sploh niso bila prva dela, kjer bi mladi sodelovali. Že od osvoboditve dalje je mladina sodelovala pri odsitranjeva- nju ruševin in raznih drugih oblikah prosto- voljnega dela. S I. in II. mladinsko delovno brigado so leta 1946 odšli na Mladinsko pro- go Brčko—Banoviči najbolj predani mladinci v zrelih mladinskih letih iz mariborskega okrožja, in že dejstvo, da je bila povprečna starost udeležencev del na Pesnici med pet- najstimi in šestnajstimi leti, nam dovolj zgo- vorno pove, koga je zajelo sodelovanje na tej akciji. Čeprav te povprečne starosti ne smemo jemati dobesedno — povprečje je vendarle sa- mo povprečje — je večina fantov in deklet le bila stara samo šestnajst let (iz Ljubljane je prišla celo pionirska četa). Ta leta pa so po svoje zelo zanimiva. V primeru štajerskih in prekmurskih mladincev nam namreč pri- povedujejo o generaciji mladih Slovencev, ki so bili v najbolj občutljivih letih dozoreva- nja med desetim in štirinajstim letom izpo- stavljeni najhujšemu okupatorskemu potuj- čevanju. Na Štajerskem je bil teror tako dognan, ljudje tako prestrašeni in nekateri prepričani skoraj do samega konca, da bo rajh ostal, da je bilo že najbolj skromno opredeljevanje za slovenstvo (kaj šele za na- rodnoosvobodilni boj) veliko tveganje. Za šestnajstletnike s Pesnice 1946, seveda za tiste iz štajerskih brigad, pa lahko sklepam.o, da so bili med okupacijo v večini prav go- tovo v organizaciji Deutsche Jugend. Torej so bili ob vsem drugem izpostavljeni še tej obliki ponemčevalnega pritiska. Spomine na te čase pripadniki Deutsche Jugend zelo ali pa sploh neradi obujajo, kot da bi se more- biti podzavestno čutili krive za nekaj, čemur pa se sploh niso mogli izogniti. Zgovorna je bila ocena enega izmed njih, ko je dejal, da laže, kdor pravi, da ni bil v tej organizaciji, razen če je sodil pod »zaščitence« (o tej ka- tegoriji prebivalstva z »belimi« legitimaci- Propagandnl letak za Pesnico 1946 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 jami je bilo že dovolj aapisanega in je ni treba posebej razlagati). Na »Spodnještajerskem« Nemci niso uve- dli vseh oblik organiziranja, ki so mladino različnih let povezovale v rajhu. Ustanovili so enotno organizacijo Deutsche Jugend. Njeno delovanje je zajemalo fante med de- setim in osemnajstim letom ter dekleta med desetim in enaindvajsetim letom. Pripadniki DJ niso nosili na rokavu rdečega traku s kljukastim križem kot pripadniki Hitler Ju- gend, marveč v zeleni barvi. Pripadniki Hitler Jugend, ki so delovali kot voditelji v DJ na »Spodnještajerskem«, so še vedno nosili svo- je rdeče trakove. Pripadniki DJ so bili se- veda tudi uniformirani, vprašanje uniformi- ranosti pa bi terjalo posebno obdelavo. Član- stvo v DJ je bilo obvezno. Izogibanje obvez- nostim organizacije je pomenilo izgubo pra- vice do kart za hrano. Dejavnost DJ je bila dosti bolj živahna v mestih in trgih kot na podeželju. Eden izmed nekdanjih pripadni- kov DJ se spominja, da tri mesece ni dobil nobenih kart za hrano, ko je zaradi tvorov predčasno zapustil tabor Deutsche Jugend. Pripadniki DJ so imeli vsak teden zbor — apel. Korakali so in prepevali nemške pesmi. Opravljali so pohode, ki niso bili niti tako kratki, na primer od Maribora do Radgone. Poleti so bila taborjenja. Za mlajše fante so bila dolga okrog teden dni, več kot štirinajst let stari pa so morali že na enomesečne ta- bore. Tak tabor za starejše je bil pri Pra- gerskem. Sliko z urjenja v tem taboru je objavil Untersteirischer Kalender^ za leto 1943. Na fotografiji je videti veliko naselje belih trikotnih šotorov. Mladinci se urijo v streljanju s puškami. Vsi so goli do pasu in v kratkih hlačkah. Ti tabori so bili dejan- sko oblika predvojaške vzgoje. Vaditelji so bili nemški vojaki — invalidi s front (brez rok in podobno). Bili so zelo ostri. Ce fant po vaditeljevem mnenju ni dovolj dobro legel s puško, mu je le-ta kar z nogo stopil na križ. Kot se ti mladinci spominjajo, tako ostrega vojaškega urjenja niso kasneje imeli niti med služenjem vojaškega roka v JA, s tem, da so se v taborih DJ že vsega naučili. Po spominih nekdanjih pripadnikov DJ je pripadnost organizaciji navajala bolj k slepi pokorščini kot k politični indoktrinaciji. Po- litična vzgoja je bila stalno ponavljanje Hi- tlerjevega življenjepisa in učenje nemških koračnic. Cesa drugega pa se nekdanji pri- padniki DJ že več ne spomnijo ob že omenje- nih apelih, taborih, športu, korakanju z bob- ni, sodelovanju pri Winterhilfe in drugem, kar je našlo svoj prostor tudi v številkah Marburger Zeitung. Uniformirani fantje in dekleta so bili potreben del vseh proslav in prireditev. Njim je tudi pripadala vloga okraševalcev prireditvenih prostorov in dvo- ran. Proti koncu vojne so morali mladinci h kopanju strelskih in protitankovskih jar- kov, toda tudi tistim, ki so ostali na primer v Mariboru, ni bilo nič prihranjeno. Mari- bor je bil proti koncu 1944 in v vojnih me- secih 1945 tarča pogostih in hudih napadov angloameriških bombnikov. Pomemben je je bil zaradi svoje industrije, kljub temu pa je vprašanje, če je bilo treba na to slovensko mesto zmetati toliko bomb. Oddaljeno brne- nje letalskih motorjev je z bombnimi eksplo- zijami ustvarjalo na zemlji enotno skupnost prestrašenih ljudi, ki je v sebi združevala najhujše naciste s Slovenci, ki so komaj čakali svobodo in so Nemcem prav gotovo privoščili vse najslabše. Bombe niso izbirale ciljev in tako je lahko Marburger Zeitung redno prinašal črno uokvirjene spiske ubitih z bombami. Na njih so se običajno pojav- ljala imena po dveh ali več pripadnikov iste družine, ki so skupno našli smrt. Ob imenu in priimku je bila vedno letnica rojstva, ki je povedala, da so bombe ubile, na primer, mater s sedemletno hčerko, štiriletnega fant- ka, osemdesetletno ženico in podobno. Le- talska napada na Maribor in Celje prvega in četrtega marca 1945 sta terjala kar 69 mrtvih. Objavljeni priimki nam povedo, da je šlo v veliki večini za Slovence. Nacistični tisk je te zavezniške napade spretno izkoriščal v svoje propagandne namene, kar mu je bilo zaradi ubitih tudi razmeroma lahko. Enake tone je ubiral pri navajanju »banditskih« grozodejstev, še posebej »zločinov« na že osvobojenem ozemlju Jugoslavije. Tako je hotel vse, ki so nestrpno pričakovali svo- bodo, prestrašiti s tem, kaj jih čaka pod »ko- munističnim terorjem«. Ob tem pa so bili v spodbudo skoraj v vsaki številki Marburger Zeitung in Štajerskega gospodarja objavljeni priimki odlikovanih »Spodnještajercev«, ki so si na raznih bojiščih prislužili železne križce in druga odličja. Po pisanju Marbur- ger Zeitungä bi naj bilo že do novembra 1944 odlikovanih za hrabrost kar okrog tisoč » Spodnj eštaj ercev«. Vse našteto in še veliko drugega je pred- stavljalo svet slovenskih otrok na Štajer- skem leta 1944 in 1945, ki pa ga je dopolnje- vala vedno večja partizanska dejavnost. Na podeželju so postajala srečanja s partizani in terenci pogosta, sploh pa po prihodu XIV. divizije na Štajersko. Toda otrokom Maribo- ra, Celja, Ptuja in drugih mest ni bilo dano, da bi se neposredno srečali z borci za svo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 43 bodo. Mariborski otroci so poslušali poke strelov V sodnih zaporih sredi mesta, toda za mnoge je bilo prvo srečanje s partizani šele leta 1943, ko so Nemci razstavili na da- našnji Partizanski cesti fotografije ubitih borcev Pohorskega bataljona. Po Ptuju so Nemci vodili zvezanega in pretepenega Lac- ka, v Celju so razstavili ujete borce z Do- brovelj — kuštrave, poraščene, bose, s sra- motilnimi napisi. Ob teh grozljivih in zastra- šujočih podobah je nemška propaganda ves čas bila v ušesa o banditih, ravbarjih, moril- cih in tako dalje. Sramotila in poniževala je borca-partizana, ki je bil simbol odpora. Tam, kjer partizanov niso poznali dovolj, je nemška propaganda dosegla, da so se neka- teri partizanov podzavestno tudi bali, ker jih pač niso poznali, niti niso vedeli dovolj o narodnoosvobodilnem boju, niti o tem, kakšni ljudje so to. Tudi med tistimi, ki so sode- lovali v narodnoosvobodilnem gibanju, je bil doma strah pred legendarno groznim »Pu- klastim Mihom« in njemu podobnimi na Po- horju. Pohorski dogodki iz leta 1943 so pustili hude sledove, nad vsem pa je kraljeval stra- hovit nacistični teror z vso silo okupatorskega sistema in okupatorskimi sodelavci. Teh nekaj sličic, ki so res samo drobci iz nekega obdobja bodočih brigadirjev na Pes- nici, je vendarle potrebnih za ilustracijo in v podkrepitev, zakaj so bili začetki prosto- voljnega dela po mariborskih ruševinah in zakaj je bila zlasti Pesnica 46 tako pomemb- na v političnem smislu. Nemogoče si je bilo namreč privoščiti, da bi na eno stran posta- vili otroke, ki so bili pod okupacijo zajeti v dejavnosti Deutsche Jugend, in na drugo, svetlo stran, druge, na primer otroke izse- ljenih in »zaščitence«, ki so bili brez made- ža. Tako pa so iz vrst nekdanjih pripadni- kov DJ zrasli dobri državljani nove družbe in prostovoljno delo s Pesnico 1946 je bilo njihova najboljša šola. Prav tam se je izobli- kovalo nekaj kasneje vidnih družbenopoli- tičnih delavcev, bivših pripadnikov DJ. Treba je reči tudi nekaj besed o Prek- murju, od koder je prišla na Pesnico najbolj prizadevna brigada, ki je postala celo naj- boljša med vsemi slovenskimi brigadami le- ta 1946. Tudi ti fantje in dekleta so bili v vojnem času izpostavljeni potujčevalnemu pritisku, ne nemškemu, temveč madžarske- mu. Vsi so morali biti vključeni v madžar- sko mladinsko organizacijo »Levente«, ki so jo vodili učitelji. Vsako nedeljo so imeli mla- dinsko mašo, kamor je bilo treba obvezno priti. Politična vzgoja se je uresničevala z učenjem Hortyjevega življenjepisa ter s pet- jem madžarskih pesmi. Vedno znova so po- navljali (seveda v madžarščini): »Rdeče, belo, zeleno, to je madžarska zemlja« — kot se spo- minjajo nekdanji pripadniki Levente. Učili so se korakati in peti. Korakali so za madžar- sko zastavo. O slovenskem boju za svobodo niso prekmurski otroci vedeli skoraj nič ali pa sploh nič in ni treba ponavljati znanih dejstev o NOB v Prekmurju. Svoboda je ven- darle napočila prej zanje, kot za njihove vrstnike v Slovenskih goricah in drugod na Štajerskem. Prinesli so jo sovjetski vojaki na svojih tankih. Tako so mladi Prekmurci spoznali zaveznike drugače kot mladi Mari- borčani pod bombami, seveda pa se ne bi dalo reči, da so svobodo pričakali politično pripravljeni. Poletne številke Vestnika mariborskega okrožja leta 1946 so precej zgovorna slika o regulaciji Pesnice 1946. V Vestniku^ je bil že 28. junija težiščni in precej obširen sestavek, namenjen temi Pesnica. Nosil je naslov »Re- gulacija Pesnice — nov doprinos slovenske mladine v obnovi«. Že 12. julija je bil v Vestniku* spet posvečen precej obširen čla- nek regulaciji Pesnice, pesniški dolini in njenim težavam. Obširno je bil naveden po- tek želja po regulaciji Pesnice in njihovo uresničevanje. Predstavljen je bil načrt bodo- čih del. S posebej poudarjenimi črkami je bil natisnjen odstavek: »Da je tu naša nova država videla regulacijo Pesnice kot eno izmed najbolj rentabilnih del, ki ga do danes nobena vladajoča oblast ni predvidela, bo pri regulacijskih delih pripomogla v prvi vrsti mladina, ki bo vso dobo počitnic žrtvo- vala za izboljšanje doline, to je zavedna slo- venska mladina, in s tem je pokazala trdno voljo pomagati ter urediti naše kmetijske gospodarske probleme.« Tako je bil v teh prvih časopisnih člankih dan poudarek od- nosu nove oblasti do kmeta, ki ga je med samo akcijo zamenjalo pisanje o mladincih v delovnih brigadah. V skladu z načeli, obi- čajnimi v povojnih letih, je bilo javnosti sporočeno, da je dala pobudo za regulacijo Pesnice ptujska mladina, ne kak organ te mladine, toda da se upoštevati primerjava z drugimi podobnimi pobudami, kjer je bil »pobudnik« dejansko samo uresničevalec vo- lje pravega pobudnika. Sploh pa je iz ta- kratnega časopisja razvidno, da je bil kot pobudnik raznih tekmovanj in akcij skoraj vedno imenovan kolektiv (na primer: kmetje radgonskega okraja so napovedali drugim okrajem tekmovanje v gradnji zadružnih do- mov) in ne vodstvo. Na ta način se je navz- ven ohranjala formalnost o demokraciji od- ločanja množice. Vsekakor pa je bila pobuda za regulacijo Pesnice upravičena in tudi izraz 44 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Želja in potreb. Napovedano je bilo,^ da se bodo dela pričela desetega julija in da bo prišlo okrog 1500 mladincev. Glavni štab se je že pred tem dnem nastanil v dornavskem gradu in je že delal. Napovedano je bilo, da bodo prišle na Pesnico tri ljubljanske delov- ne brigade, ena celjska, ena mariborska in ena murskosoboška. Organizirana je bila vodna zadruga, za katero je bilo predvideno, da bo zajela vso pesniško dolino. Vodna za- druga je bila pristojna za vsa dela, za pomoč pri delih, za oskrbo z materialom in za pla- čilo anuitet. Vso tehnično izvedbo je pre- vzela Vodna uprava iz Ptuja. Dokončne pri- prave sta vodila inženir Cvahte in hidroteh- nik Bartol. Tako se je od osmega do desetega julija v Domavi res zbralo okrog 1200 mladincev, ki so pričeli z deli 11. julija. Brigade so bile nekoliko drugačne od napovedanih. Novinar- ski poročevalec^ je zapisal, da so prišle po ena ljubljanska, celjska, murskosoboška, ptujska in mariborska brigada. Sploh pa je natančno poimenovanje delovnih brigad na Pesnici precej zamotano. Na občinski kon- ferenci ZSMS Maribor pravijo, da nimajo dokumentacije s Pesnice ter da je ni tudi v Pokrajinskem arhivu, kjer so jo že sami iskali. Tako se je treba zanašati na časopisna poročila, ki pa so prav gotovo precej pod vplivom večje ali manjše skrbi novinarja po doslednosti. Ko je Vestnik poročal, da je začelo delati 1200 mladincev, je Mladina^ zapisala, da je začelo delati 1300 mladincev in mladink. V poročilu^ o proslavi, ki je bila v nedeljo, 21. julija, v Domavi, je bilo za- pisano, da je v paradi vse divizije korakalo več kot tisoč mladincev iz sedmih delovnih brigad. V vabilu^ javnosti mesec dni kasne- je pa je bilo zapisano, »da 1600 mladincev, ki delajo na Pesnici...«. Tako se bo številka najverjetneje ustavila na okrog 1500 briga- dirjih. Upoštevati je treba, da vse brigade niso bile enako dolgo na Pesnici. Ob koncu akcije je bil objavljen^** pregled opravljenih del na Pesnici. Navedimo ga. Ob vsaki brigadi je v oklepaju dodan naj- prej čas, prebit na Pesnici, druga številka pa pove število delovnih dni. Navedene so: Prekmurska brigada (11. VII.—24. VIII., 3822 del. dni), II. Mariborska brigada (2. VII.— 24. VIII., 5996), III. Ptujska brigada 11. VII. —20.VII. in 5. VIII.—24. VIII., 2920), IV. Celjska brigada (11. VIL—24. VIII., 5027), delovna skupina Brčko (11. VII.—20. VII.,52) VI. Mariborska brigada (11. VIL—24. VIIL, 4756), VIL Celjska brigada (11. VIL—24. VIIL, 4159), XI. Ljubljanska brigada (11. VIL —24. VIIL, 6135), LŠM (1. VIIL—24. VIIL, 734) in VIIL Ptujska brigada (5. VIIL—24. VIIL, 418). Zmeda okrog poimenovanja teh brigad v časopisih je bila res temeljita, ker so bralci samo nekaj dni kasneje spet dobiliii drugačno podobo o brigadah. Po tem poro- čilu bi se naj na končni proslavi v Mariboru zbrale naslednje pesniške brigade: I. Prek- murska brigada Štefana Kovača, Ljubljan- ska brigada, Mariborska brigada Bojana Ili- cha. Ptujska »leteča« brigada, Celjska bri- gada, Pesniška brigada in IV. Mariborska brigada Marice Kerenčič. Ta brigada ni bila na Pesnici, pač pa je bila ustanovljena za odstranjevanje ruševin v Mariboru (I. Mari- borska mladinska delovna brigada je odšla Delo na Pesnici KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 45 leta 1946 na progo Brčko—Banoviči, tudi 11. Mariborska mladinska delovna brigada Sla- va Klavora je odšla tja. Na Pesnici je bila tako III. Mariborska mladinska delovna bri- gada Bojana Ilicha in omenjena četrta pri odstranjevanju ruševin v Mariboru. Brigada Marice Kerenčič se je spet pojavila leta 1947, vendar ne več kot četrta, pač pa kot V. Ma- riborska mladinska delovna brigada Marice Kerenčič. Dva meseca je v gozdovih okrog Črne na Koroškem gradila gozdne ceste). K zmedi okrog imen pesniških brigad pa je že prej prispevala tudi Mladina,!^ ki je na- štela, da sodelujejo na Pesnici: Prekmurska brigada Štefana Kovača, Ptujska III. delov- na brigada Dušana Kvedra-Tomaža, Celjska delovna brigada, četa ljubljanske univerze, IV. Celjska delovna brigada, Ljubljanska II. delovna brigada. Mariborska II. delovna bri- gada Bojana Ilicha in Mariborska VI. de- lovna brigada Marjana Bantana. Težko bi trdili, da so bili za vso to zmedo okrog šte- vila brigad in njihovih imen krivi samo no- vinarji. Verjetno je vodstvo na sami akciji poskušalo s kakšnimi reorganizacijami, vse- kakor pa drži, da se je težko odločiti v tej zmešnjavi. Dodajmo še, da je iz pohvale Glavnega odbora LMS po končanih delih razvidno,'^ da so bile ob najboljši brigadi — I. udarni prekmurski brigadi Štefana Kovača — proglašene za udarne še I. Ptujska briga- da, II. Ljubljanska brigada in 2. četa VII. Celjske brigade Slavka Šlandra. Tako se po- javljajo vedno nova imena. Težko je tudi razvozlati prej omenjeno kratico LŠM — najverjetneje se nanaša na študente. Enako je težko zapisati vsaj nekoliko več tudi o prej navedeni »Pesniški« brigadi. Drži pa, da je šlo pri vseh teh poimenovanjih za iste ljudi in njihove brigade. Vrnimo se spet k trenutkom, ko so se fant- je in dekleta v vročih julijskih dneh pripe- ljali z vlakom do postaje Moškanjci. Od tam je bilo treba peš do Dornave in do Mezgov- cev. Brigadirski štab je bil v starem dornav- skem gradu, brigadirji pa so se po brigadah nastanili deloma v gradu, v osnovni šoli ter po kmetijah. Tako je bil del mariborskih mladincev v prazni kmečki hiši. Dekleta so spala v hiši, fantje pa na skednju ali na senu. Res je, da so brigadirji Pesnice 46 imeli tudi nekaj žimnic, toda velika večina je oba me- seca prespala na slami. Tudi v gradu in v šoli so bile spalnice za dekleta in fante ločene. Pogled v takratno sobo prekmurske brigade bi nam pokazal ob stenah po tleh slamnato ležišče ob ležišču, na stenah so visele obleke, čez vso sobo so se križale štiri vrvice, na katerih se je sušilo perilo. _ Tudi obleka brigadirjev je bila precej pi- sana. Enotnih uniform ni bilo in vsak je imel oblečeno, kar je pač prinesel s seboj. Ker je bilo poletje, so fantje delali v telovadnih hlačkah, enako tudi dekleta. Dan se jim je začenjal v začetku akcije manj, potem pa vedno bolj zgodaj. Tekmovalni duh je silil brigade k temu, da so mladinci vstajali celo ob štirih zjutraj in odhajali po umivanju, jutranji telovadbi in zajtrku na delo. Pravi- loma bi naj delo trajalo samo šest ur, od sedmih do enih in za drugo izmeno enako dolgo popoldan. Želje po uspehih pa so vpli- vale na podaljšanje tega časa. Zjutraj je bila jutranja telovadba in umivanje. Glede pre- hrane je treba zapisati, da je nekdanji ude- leženci regulacije Pesnice nimajo v slabem spominu, kot to velja za gradnji obeh prog 1946 in 1947. Dodajmo še nekaj besed o ka- ranteni, ki je doletela Ljubljansko in del Ptujske brigade. Štirinajst dni je bilo okrog dvesto mladincev zaprtih v drugem nad- stropju dornavskega gradu. Nihče ni smel k njim. Nosili so jim hrano ter odnašali blato in podobno. Do karantene je prišlo zaradi suma škrlatinke. Nihče ni zbolel, zato pa je prišlo skoraj do hude nesreče, ko so skozi okna zmetali slamo, na kateri so med karan- teno spali brigadirji. Med kurjenjem te sla- me so začela goreti tudi grajska okna in ogenj se je že bližal sodu z bencinom. Takrat je Intendant Franc Osole, ki je eno roko izgubil med vojno v nemški vojski, nevarni sod sam nekako rešil pred ognjem. Drugače bi skoraj gotovo zgorel ves grad. Delo pri urejanju struge Pesnice je bilo težko. Treba je bilo veliko kopati, odvažati zemljo in graditi nasipe. Površno gledano lahko rečemo, da so si fantje in dekleta delo porazdelili. Dekleta so samokolnice nalagala, fantje pa so jih vozili. Dekleta so tudi po- lagala nazaj na nasip vrhnjo, prej sneto ze- meljsko plast, da prst ne bi drsela. Z deli so brigadirji pričeli pri mezgovškem mostu, kjer se je končala stara avstrijska regulacija. Od tam so napredovali proti toku navzgor. V zahvalnih besedah brigadirjem ob koncu del na Pesnici" je Vlado Peteršič-Janko, poveljnik pesniških brigadirjev, dejal, da so brigadirji za okoli 1040 metrov nasipa iz- kopali 39.500 kubičnih metrov zemlje. Tež- ko bi bilo reči, koliko je vsak posameznik prispeval k celoti, vsekakor pa je zanimiva slika o obeh najboljših brigadirjih. Ob kon- cu del sta bila za najboljša proglašena Anton Gajšek in Borislav Batic. Anton Gajšek je bil 18-letni delavec Westnove tovarne v Ce- lju in je delal na Pesnici v III. Celjski bri- gadi Borisa Vinterja (spet novo ime med bri- 46 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i gadami!) Ze prvi dan je zvozil 452 samokol- nic, naslednji dan je dvignil to število na 908. Ves čas je dajal pobudo za udarniško tekmovanje. Pridobil je 18-letnega študenta Borislava Batiča in začela sta delati skupaj. Ves čas sta dosegala od 350 do 450 odstotkov nad delovno normo.Navedene številke, zla- sti tisto o 908 samokolnicah, si je težko raz- lagati. Sicer je vprašanje, kako daleč je vo- zil te samokolnice, toda če bi skušali ugibati, da je za vsako samokolnico porabil na pri- mer eno minuto (kar pa je skoraj neverjetno malo), bi za 908 samokolnic to zneslo že 908 minut. Bolje, da se ne vprašamo, kako bi bilo videti število minut, če bi dopustili, da sta bili za vsako samokolnico potrebni dve mi- nuti. Upoštevajmo, da je bil za javnost de- lavnik na Pesnici dolg šest ur na dan. Življenje na Pesnici je potekalo v zname- nju dela, kljub temu pa je ta delovni tok prekinilo nekaj dogodkov, ki so popestrili pesniške dni. Prvi te vrste je bil velik miting, ki je bil v nedeljo, 21. julija. Ze v soboto je bilo delo izjemoma končano ob petih po- poldan. Preostali čas je bil namenjen čišče- nju prostorov in vaji za nedeljsko priredi- tev. Z večernim vlakom so se pripeljali tudi gostje iz Maribora in Ljubljane. V nedeljo dopoldne so najprej mariborski in celjski mladinci odigrali nogometno tekmo, v ka- teri je zmagalo mariborsko moštvo. Zgodaj zjutraj je prispel dr. Marijan Ahčin, minister za zdravstvo v slovenski vladi, brigadirje pa so prišli obiskat tudi nekateri od staršev. Slovesen nedeljski dopoldan je začel motiti dež. Ob treh popoldne je bila velika fiz- kulturna parada. V imenu okrožja je pozdra- vil zbrane mladince dr. Jože Potrč in jih spodbujal k nadaljnjim uspehom. Prekmur- ski prigadi je bila kot prvi podeljena pre- hodna zastava zmagovalne brigade. Med pa- rado so prišli še predsednik vlade Miha Ma- rinko, podpredsednik dr. Marjan Brecelj in sekretar okrožnega odbora OF Maribor Vik- tor Avbelj. Odšli so na posebno tribuno, ki je imela ograjo spleteno iz vej in smrečja. Miha Marinko je zbranim mladincem tudi govoril. Zal pa ni bilo ozvočenja in so tako govor slišali samo tisti, ki so bili na tribuni ali tik ob njej. Tudi ni nihče napovedal pri- hoda predsednika vlade in tako večina bri- gadirjev sploh ni vedela, kdo jim govori. Njegov govor so prekinjali z vzklikanjem »Nočemo odmora, dokler traja obnova« ter z vzkliki maršalu Titu, generalisimu Stalinu, članom slovenske vlade, komunistični par- tiji, primorskemu ljudstvu in Trstu. Del go- vora Mihe Marinka je bil kasneje objavljen v Mladini.1'5 Iz tega zapisa je razvidno, da je tovariš Marinko govoril med drugim o tr- žaškem — takrat zelo bolečem vprašanju. O mladinskem delu je dejal: »Ni važno samo to, da bo proga zgrajena, tok reguliran, važ- no je, da bomo s svojim delom pokazali vsem malodušnim, kaj zmore slovensko ljudstvo.« Dodal je, da je »takšen polet mogoč poleg Sovjetske zveze le v naši državi, pri naši mladini, ki ima lepo bodočnost pred seboj«. Med nastopajočimi sta bila tudi Janez Zmavc iz Celja in Dušan Mevlja iz Maribor- ske brigade, ki sta recitirala svoje pesmi. Nastopal je Mladinski pevski zbor iz Ruš, člani mariborskega opernega zbora, mladin- ski jazz orkester Kaj uh in četa iz Brčkega. Zbrani so slišali tudi himno Prekmurske brigade, ki so jo uglasbili in ji tudi sami napisali besedilo brigadirji Filo, Sedenja in Benčik. Pela sta zbora iz Mariborske in Ptuj- ske brigade, nastopili pa so še recitatorji iz Ljubljanske brigade, govorni zbor Celjske brigade in kvartet Prekmurske brigade. Za brigadirje na Pesnici je bil velik do- godek obisk primorskih brigadirjev. Osme- ga avgusta zvečer se je na poti z mladinske proge Brčko—Banoviči ustavila pri Pesni- čanih primorska brigada Janka Premrla- Vojka. S seboj je prinesla prehodno zastavo kot najboljša med stotimi drugimi brigadami na progi. Prišlo je 291 mladih iz Tolmina, Idrije, Postojne, Kopra, Vipave in Ilirske Bistrice.i^ Julija so pesniški brigadirji sodelovali v danes že pozabljeni Kardeljevi štafeti. Ed- vard Kardelj se je takrat odpravljal v Pariz na pogajanja in njemu je bila namenjena posebna štafeta. V njej je sodelovalo tudi osem mladincev iz Prekmurske brigade na Pesnici. Štafeta je potekala iz Maribora po Dravski dolini do Slovenj Gradca in naprej skozi celjsko okrožje. Mladinci s Pesnice so tekli s štafeto skozi Radlje v skupini, ki je bila sestavljena iz dveh motoristov, petih konjenikov in okrog 50 tekačev v športnih krojih. Zraven je bila tudi skupina kolesar- jev z okrašenimi kolesi. Na križišču pod Mu- to je tekače pričakala pionirska počitniška kolonija z Mute, ki je mladince obsipala s cvetjem. Tudi ti pionirji so poslali Edvardu Kardelju resolucijo, ki so jo vsi podpisali. Kovinarji z Mute so tovarišu Kardelju poleg resolucije poslali v dar še motiko. Maribor- ska štafeta je pritekla v Dravograd istočasno s koroško, ki je prišla iz Črne, Mežice, Pre- valj in Guštanja (Raven). Korošci so imeli s seboj lepo izdelano štafetno palico z vre- zano in pobarvano zibelko. Okoli nje je bilo cvetje, pod njim pa napis »Svobodna Koro- ška — tovarišu Kardelju na pot v Pariz«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 47 Znak »Pesnica 1946 Velik dogodek na Pesnici, do katerega pa sploh ni prišlo, bi bil pričakovani obisk pred- sednika Tita. Avgusta 1946 je bil predsednik Tito v Sloveniji in pričakovali so, da bo obiskal tudi pesniške brigadirje. V Ptujski brigadi so v pričakovanju Titovega prihoda na brigadni konferenci sklenili (verjetno ni bilo nič drugače v drugih brigadah), da bodo obdržali dnevno 200-odstotno preseganje norme. V Vestniku** je izšel članek pod na- slovom »Mladina hoče Tita na Pesnico«. Bri- gadirji so se mrzlično pripravljali na njegov obisk, čistili so bivališča in postavljali sla- voloke. Grajsko streho in gasilski stolp so okrasili s Titovim imenom. Ze obledele pa- role so zamenjali z novimi. Mlad Prekmu- rec je napisal pesem, ki jo je sklenil z be- sedami: »Tito, Tito, pridi k nam!« Pričako- vanja se niso uresničila. S CK KPS so spo- ročili, naj pride komandant brigad z dvema udarnikoma takoj na Brdo po maršala. Po prihodu v Ljubljano so jih nemudoma posa- dili v avto in odpeljali na Brdo. Tam jih je pričakal adjutant, ki jim je povedal, da je maršal pred eno uro odpotoval v Beograd. Pojasnil je, da je prišlo do zapleta v medna- rodni situaciji, ker so naši sestrelili ameriško letalo. Kljub temu lahko zapišemo, da je Pesnico 1946 obiskalo veliko pomembnih gostov. Med njimi so bili Miha Marinko, predsednik ta- kratne slovenske vlade, minister za prosveto vlade LRS Ferdo Kozak, sekretar glavnega odbora LMS Janez Vipotnik, slovenski pisa- telji Miško Kranjec, Peter Leveč in Anton Ingolič ter hrvaški pisatelj Miroslav Krleža.^« Tolikšno zanimanje za Pesnico 46 je razum- ljivo, ker je šlo za največjo mladinsko de- lovno akcijo leta 1946 v Sloveniji. Se leta 1945 so mladinske delovne akcije potekale po Sloveniji v dosti večji anonimnosti in to se da — glede na pisanje po časopisih — reči celo za prvo izmeno na progi Brčko—Bano- viči. Prav poletje 1946 je značilno po tem, da je že organizirano stekel propagandni in ves ostali proces, ki je v bodoče spremljal mladinsko delo. Premalo imamo podatkov, da bi bilo mo- goče vsaj nekoliko več napisati o zanimivo napovedani prireditvi, ki bi naj bila — in je verjetno tudi bila — 25. avgusta 1946. Kar poglejmo besedilo v časopisu objavljenega vabila.21 »Vabilo. Tisoč šeststo mladincev, ki dela na regulaciji Pesnice, vabi vašo orga- nizacijo, da se udeleži velike fizkultume in kulturno-prosvetne prireditve, ki se bo vr- šila v nedeljo, 25. avgusta 1946, v dornav- skem gradu. Spored: ob deseti uri parada delovnih brigad in predaja prehodne zasta- vice najboljši brigadi, ob 15. uri fizkulturni nastop in tekme, ob 17. uri bo igral pevski zbor LMS Linhartovo Zupanovo Micko. Za prehrano in prosto zabavo je poskrbljeno. Organizirana je tudi vinska trgatev in sre- čelov.« Zal v kasnejšem poročilu o tej pri- reditvi ni nič zapisanega o Zupanovi Micki, prosti zabavi, vinski trgatvi in sreče- lovu. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je prišlo do spodrsljaja samo pri vabilu ali pa se je res odgirala ta nenavadna in z brigadirskim de- lom težko združljiva veselica. Zadnja prireditev ob koncu del na Pesnici je bila v nedeljo, prvega septembra, v Ma- riboru. Brigadirjem se je zahvalil tudi ko- mandant pesniških brigad Vlado Peteršič- Janko. Z zborovanja je mladina poslala brzo- javne resolucije maršalu Titu, Mihi Marin- ku, Edvardu Kardelju ter brzojavki Glav- nemu odboru LMS in primorski mladini. Po- tem so mladi brigadirji prepevajoč korakali po Mariboru. Zbrali so se spet zvečer v dvo- rani TD Maribor (Unionska dvorana), kjer je bila slavnostna kulturna prireditev vseh brigad. Pod vodstvom Marjana Dolinarja, člana mariborske drame, in s pomočjo diri- genta Radovana Gobca je okrog 200 mladin- cev s Pesnice skupaj s pevskim zborom ŠLM (Študentovske ljudske mladine) predstavilo z recitiranjem in petjem zgodovino sloven- skega naroda od kmečkih puntov do del na Pesnici. S tem se je mladinska delovna akcija Pes- nica 1946 poslovila tudi od naših časopisov. Le oktobra je Vestnik^^ še zapisal v članku »Uspehi naše finančne politike v maribor- skem okrožju«, da je bilo za regulacijo Pes- nice leta 1946 izdanih 5 milijonov dinarjev. Denar je bil iz obnovitvenega fonda države, ob čemer je člankar dodal še nekaj podatkov o pomoči, ki jo je Slovenija dobivala od fe- deracije. Koledar23 Osvobodilne fronte Slovenije za leto 1947 je predstavil vse akcije slovenske 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 mladine leta 1946 in med njimi tudi pesni- ško. Natanko je navedeno, koliko kubičnih metrov prsti so mladinci izkopali, nasipali, koliko so položili ruše in tako dalje. Ob tem je kot posebna zanimivost naveden porast delovnih učinkov od prvih dni do konca ak- cije. Takole piše: »V prvih dneh je znašala storilnost brigad 102 odstotka mladinske norme (mladinska norma je bila za 33 odstot- kov manjša od delavske). V zadnjem tednu pa se je dvignila storilnost na 302 odstotka. To se pravi, da je bila povprečna storilnost 184 odstotkov.« Ob tako ustvarjeni podobi uspešnosti mladinskega dela se je treba ne- koliko ustaviti. Ali so mladinci res nenado- ma pričeli delati s tolikšno zagnanostjo? Od- govor bi lahko dali le dokumenti s Pesnice. Ti bi nam edini lahko odgovorili, kako je bilo merjeno brigadirsko delo. Ali je do vseh odstotkov presežkov norme prišlo zaradi več- jega naprezanja mladincev, kar javnosti po- nujajo objavljene številke v Koledarju OF, ali pa je šlo za posledico nečesa drugega, kar pa je bilo zamolčano ob poudarjanju odstot- kov pri dvigu delovnega učinka nad normo. Navedli smo že, da je Mladina zapisala, kako delo poteka v dveh izmenah in da dela po- lovica brigadirjev šest ur dopoldne in druga polovica šest ur popoldne. V začetku je res bilo tako, a kot se spominjajo pesniški bri- gadirji, je vedno pogosteje prihajalo do tega, da so delali dopoldne in popoldne. Potem je tak celodnevni delavnik v celoti prevladal. Ob tem ne smemo prezreti časopisnih zapi- sov, ki so poročali, da brigadirji vstajajo že ob štirih zjutraj. Ob tako podaljšanem delov- nem dnevu je razumljivo, zakaj je lahko pri- hajalo do tolikšnega preseganja norme. Ob tem pa je treba znova poudariti, da so mla- dinci dejansko delali zelo pridno. Gotovo je objavljanje številk o odstotkih mladinske pridnosti imelo svoj namen. Spodbujevalno naj bi vplivalo na delavce, obenem pa do- kazovalo, s kakšno predanostjo sodeluje mla- dina v novi družbeni ureditvi. Ob delu je bila tudi vzgoja pomembna pr- vina Pesnice 46. Tako so bili brigadirji za- posleni tudi takrat, ko niso delali. Oblika politične vzgoje so bile politične ure. Na teh političnih urah so največ obravnavali knjigo Edvarda Kardelja: Pot nove Jugoslavije. Ena od brigadirk mariborske brigade se spomi- nja,^'' kako je imela brigada politične ure v senci za cerkvijo. V spominu ji je ostal pri- petljaj, do katerega je prišlo pri prebiranju Iljinove knjige Kako je človek postal ve- likan. Iz Maribora je prišel predavatelj in povedal — vsaj tako so razumeli mladinci — da je človek nastal iz opice. Vsi so se zasme- jal! in ga vprašali, zakaj še zdaj ne nasta- jajo ljudje iz opic, če so nekoč. Opozoril jih je, naj bodo resni in da vse skupaj sploh ni šala. Mlada brigadirka je sklenila, da tega o opicah in človeku raje ne bo povedala do- ma, ker je mama drugič gotovo ne bi več pustila v brigado. K politični vzgoji so sodili tudi stenčasi. Stenski časopis mariborske brigade je bil pred dornavsko šolo. Na njem se je dalo pre- brati tudi to, kako so se raztreseni in pozab- Ijivi brigadirji učili reda. Nekateri so puščali žlice kjerkoli. Njihov komandant pa je te žlice zbral in jih vrnil lastnikom — za pla- čilo petih dinarjev.^ä Vodstvo akcije je ra- čunalo tudi na vzgojni pomen knjig. Vsaka brigada je imela svojo knjižnico. V knjižni- cah Mariborske in Ljubljanske brigade so imeli po 300 knjig. Javnosti je bilo namenje- no sporočilo, da mladinci najraje berejo knji- go sovjetskega pisca Ostrovskega Kako se je kalilo jeklo. Treba je omeniti tudi razne oblike prosto- voljnih dejavnosti. Marjan Tršar z Akade- mije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je vodil slikarske krožke. V Mladini je bilo zapisano, »kako se je neki mladinec postavil v pozo težaka in so ga vsi portretirali«. Med risarji in sploh umetniki na Pesnici je bil tu- di jVIiha Remec, zaradi risarskega talenta imenovan »Packa«. Dva mecesa je bil v prvi izmeni na progi Brčko—Banoviči, potem pri- šel na Pesnico in napisal pesem, posvečeno delu na Pesnici: Z jutranjo zarjo vstaja mlada četa, / ko dan premagal sile je noči... / Na delo, na delo, na delo / mladina gre strugo gradit... / Pevske krožke je vodil tovariš Drčar, član orkestra mariborskega gledališča. Po njego- vem mnenju je dobro uspeval pevski krožek Celjske brigade, ni pa bil zadovoljen s pevci iz Ljubljanske brigade. Dramske krožke je vodil Dušan Mevlja, mariborski gledališki igralec. Za srednješolce, ki so imeli poprav- ne izpite, je bilo obvezno obiskovanje krož- ka za srednješolce, ki ga je vodil profesor Lovše. Mladina^e je slovenski javnosti tudi sporočila, da »kaže mladina ogromno zani- manje za krožke ruskega jezika«. Ob tem pa vendarle lahko dodamo, vsaj tako je ostalo zapisano v spominu nekaterih brigadirjev, da velika večina brigadirjev ni sodelovala v nobeni od naštetih oblik, razen pri obvez- nih urah. Brigadirji, ki so kasneje odšli na progo Šamac—Sarajevo, so šele tam spozna- li, kako je mogoče brigadirje resnično zapo- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 49 Brigadirji pri kosilu siiti. Na Pesnici so imeli proste vse nedelj- ske popoldneve, ki so jih preležali v prijetni senci. Treba je dodati, da časopisni zapisi in tudi obujanja spominov nekdanjih brigadir- jev ne pripovedujejo o predvojaški vzgoji na delovni akciji. Na progi Brčko—-Banoviči je bila takrat predvojaška vzgoja že zelo te- meljita, tudi s korakanjem in streljanjem. Vodili so jo pripadniki vojske. Najverjetneje tega na Pesnici res ni bilo. Prav je, da se ustavimo tudi ob medseboj- nih odnosih. Gibalo dela je bilo tekmovanje. Med seboj so tekmovale čete, zlasti pa bri- gade. Tekmovanje je spodbujalo vodstvo in najbolj zavzeti mladinci. Z delom so briga- dirji pričeli U. julija in takrat se je začelo tudi prvo sedemdnevno tekmovalno obdobje za prehodno zastavico. Od 11. julija do 24. avgusta je bilo šest sedemdnevnih tekmoval- nih obdobij. Trikrat je prehodno zastavo di- vizije osvojila Prekmurska brigada, dvakrat Ljubljanska in po enkrat Ptujska ter Celj- ska. Mladinci Prekmurske brigade so celo napovedali tekmovanje vsem drugim sloven- skim mladinskim delovnim brigadam. Izzva- li so jih^' k tekmovanju v fizičnem delu, kulturnoprosvetnem delu, fizkulturi, higieni ter administraciji in statistiki. Sad tega tek- movanja je bil, kot smo že omenili, da je bila Prekmurska brigada razglašena za najboljšo slovensko mladinsko brigado leta 1946. Ko- mandant Prekmurske brigade je bil Vinko Bavčar iz Murske Sobote. V brigadi so vzkli- kali: »Čigava je zastava? — Naša! Čigava bo? — Naša!« Gospodinjska šola iz Piakičana je poslala še posebno rdečo zastavico »Naj- boljši četi brigade Štefana Kovača«. Ali so bile po brigadah kakšne težave z disciplino? Časopisni zapisi povedo zelo ma- lo o tem. Izjema je bilo poročilo,-* kjer je bilo zapisano, da Ptujska brigada vstaja zjut- raj ob štirih, zaspance, ki ne vstanejo, poli- jejo z mrzlo vodo. V Mariborski brigadi so poznali tudi poseben način kaznovanja s pre- tepanjem pod kocem. Zvečer je bilo spanje določeno za pol deseto uro. Kdor se je odlo- čil za nočni potep, je moral računati na to, da ga bodo ob vrnitvi tovariši pričakali v te- mi, vrgli nanj koc in ga pretepli. Takih pri- merov je bilo več. Drugo jutro so fantje na račun pretepenega zbijali šale, marsikomu pa se je to pretepanje upiralo.^^ jsfg prva in ne druga oblika discipliniranja verjetno nista bili doma samo v omenjenih brigadah. Vendar stroga disciplina ni bila vzrok dob- remu uspehu in delu. Prvi žulji so se kmalu zacelili in mladinci so radi delali. Spodbu- jalo jih je prej omenjeno tekmovanje. K de- lu je spodbujal tudi občutek pripadnosti do- ločenemu kraju ali šoli, ki se je ne sme osra- motiti. Brigade namreč niso bile mešano se- stavljene. Ime brigade je povedalo, da so v njej samo brigadirji z določenega območja. Tudi razdelitev po četah je bila podobna. Tako je na primer Celjska brigada imela četo pedagoškega tečaja, celjsko, konjiško in trboveljsko četo. Enako je bilo po drugih brigadah. V spominih nekdanjih brigadirjev je ostalo zapisano, da je bilo med brigadami zelo malo stikov. Vsaka zase so hitele na delo in z dela. Taborni ogenj je gorel le ob so- botah in nedeljah zvečer. Ob njem so se zbi- rali brigadirji iz vseh brigad. Ne vemo, ali so imeli po vseh brigadah svoje himne, kot 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 jo je imela Prekmurska brigada, vemo pa za himno delovnih brigad s Pesnice. »Po širni domovini vsej, / razlega pesem se vesela. / Tovariš, vsem ljudem povej, / to pesem juna- kov je dela,« je pela ta himna. Tudi na Pes- nici 46 je bil šport najbolj priljubljena oblika dejavnosti ob delu. Čeprav je bil prvi av- gust določen po vsej Jugoslaviji kot začetek tekmovanja za športno značko ZREN (Za re- publiko naprej), je do prvega tekmovanja ZREN prišlo v Sloveniji šele 15. septembra 1946 v Ljubljani. Tako to tekmovanje še ni seglo do mladincev na Pesnici. Na travniku pri gradu je bilo telovadišče z orodjem, pre- vladovale pa so športne igre. Te so bile, kot smo že omenili, tudi del vseh prireditev. Ob koncu del so brigadirji s Pesnice v nedeljo, 25. avgusta, odigrali nogometno tekmo z moštvom Geodetske šole JA iz Beograda. Zmagali so gostje s 4 proti 3. Ne moremo mimo tega, da si ne bi skušali odgovoriti tudi na vprašanje, kakšni so bili odnosi med brigadirji in kmeti domačini. Ob prihodu je mladina čutila dvomeče po- glede domačinovj^" kar pa ni trajalo dolgo. Ob delu so se nekateri brigadirji znali s kme- ti spoprijateljiti in si na ta način tudi po- pestriti jedilnik. Zanimiv način »odnosa« med brigadirji in domačimi fanti nam je ohra- nil časopisni poročevalec.^i Zapisal je, kako fantje iz Ptujske brigade spijo na senu. Vsak večer pa gredo skozi vas domači fantje in prepevajo ljubezenske pesmi. Na to jim od- govarja s senikov delovna mladina z borbe- nimi pesmimi, ki kličejo k obnovi... Ob tem ne smemo pozabiti, da je bilo leto 1946 eno od tistih let, ki so na Štajerskem po vaseh minevala v znamenju težav s kri- žarji, ki so jim pomagali ali se jim pridru- ževali z ukrepi nove oblasti nezadovoljni ali do nove oblasti povsem sovražno razpoloženi kmetje. Dva meseca pred prihodom briga- dirjev je bil v Domavi ubit poveljnik narod- ne zaščite Franc Kramberger. Ponoči je po- trkalo na vrata, nekdo je v imenu milice zahteval, naj odpre, in ko je odprl, je padel pod streli. Tako je bilo treba ob delovni ak- ciji Pesnica 46 misliti tudi na varnost. Za varovanje brigadirjev je bila ustanovljena posebna miličniška četa, ki so jo sestavljali brigadirji sami. Oboroženi so bili s puškami in brzostrelkami, imeli so tudi eno lahko strojnico. Kljub temu je bilo poslanih še 25 vojakov KNOJ. Nekoč pa je ponoči patrola brigadirske straže v temi srečala patrolo še- stih knojevcev. »Stoj! Roke kvišku! Odvrzi orožje!« so zaklicali brigadirji. Vojaki so puške res odvrgli in zbežali. Naslednje jutro je brigadirsko poveljstvo pohitelo in o noč- nem dogodku po telefonu obvestilo koman- danta enote KNOJ. »P ... v ... m, ako ste tako hrabri, čuvajte se sami!« je dejal pol- kovnik in takoj odpoklical svoje vojake. Ta- ko je varnost ostala samo v brigadirskih ro- kah. Ob tej nočni dogodivščini je treba ome- niti tudi tri izrazitejše kršitve reda, ki jih je obravnavalo brigadirsko poveljstvo. Eden izmed njih se je zgodil ponoči dežurnemu med obhodom spalnic. V grajski viteški dvo- rani, kjer so spale Ljubljančanke, se je bri- gadir nepričakovano čutil od ene seksualno ogrožen. Dekle je prijavil in že naslednji dan so jo poslali domov. Drug primer se je zgo- dil, ko je ponoči eden izmed štabovcev našel zunaj fanta in dekle iz skupine medicincev. Izstrelil je rafal iz brzostrelke in ju odpe- ljal v štab. Fanta so poslali domov, dekle pa je spilo lizol in so ji na Ptuju komaj rešili življenje. Tretji primer je bil drugačne nara- ve. Vodstvo akcije je imelo dvakrat pogovor z brigadirjem, ki so ga tovariši prijavili, da govori prozahodno in proti tovarišu Titu. Do drugih posledic ni prišlo, ker je šlo za brigadirja — Žida, ki so ga med vojno pre- ganjali Nemci.32 OPOMBE 1. Untersteirischer Kalender 1943, Herausge- geben von der Bundesführung des Steirischen Heimatbundes, Führungsamt II. — 2. Marbur- ger Zeitung, 18./19. XI. 1944, str. 4. — 3. Vestnik mariborskega okrožja, 28. VI. 1946. — 4. Vest- nik mariborskega okrožja, 12. VII. 1946. — 5. Regulacija Pesnice — nov doprinos slovenske mladine v obnovi, Vestnik mariborskega okrož- ja, 28. VI. 1946, str. 1. — 6. Mladina je pričela z regulacijo Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 12. VII. 1946, str. 6. — 7. Na bregovih Pesnice, Mladina, 19. VII. 1946, str. 4. — 8. Mi- ting delovnih brigad na Pesnici, Vestnik mari- borskega okrožja, 26. VII. 1946, str. 3. — 9. Vest- nik mariborskega okrožja, 23. VIII. 1946, str. 3. — 10. Mladinske brigade se vračajo s Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 30. VIII, 1946, str. 3. — 11. Mladina se je vrnila s Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 6. IX. 1946, str. 3. — 12. Mladina, 9. VIII. 1946. — 13. Odlok št. 8, Mladina, 14. IX. 1946. — 14. Slovenski poroče- valec, 3. IX. 1946. — 15. Slovenski poročevalec, 4. IX. 1946. — 16. Mladina, 25. VII. 1946. — 17. Prihod primorske mladine na Pesnico, Vestnik mariborskega okrožja, 16. VIII. 1946. — 18. S Kardeljevo štafeto od Maribora do Slovenj Gradca, Vestnik mariborskega okrožja, 2. VIII. 1946. — 19. Mladina hoče Tita na Pesnico, Vest- nik mariborskega okrožja, 30. VIII. 1946, str. 3. — 20. Vestnik mariborskega okrožja, 30. VIII. 1946, str. 3. — 21. Vestnik mariborskega okrožja, 23. VIII. 1946. — 22. Vestnik mariborskega okrož- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 51 ja, 18. X. 1946, str. 8. — 23. B. Zupančič: Ljud- ska mladina Slovenije, obnova in gradnja naše domovine v letu 1946, Koledar Osvobodilne fron- te Slovenije za leto 1947, str. 162—166. Izdal in založil Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. — 24. Minca Vaupotič, ustna izjava piscu. — 25. Na bregovih Pesnice, Madina, 19. VII. 1946. — 26. Mladina, 19. VII. 1946. — 27. Mladina, 19. VII. 1946. — 28. Vestnik mariborskega okrožja, 23. VIII. 1946. — 29. Minca Vaupotič, ustna iz- java piscu. — 30. Mladinske delovne brigade se vračajo s Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 30. VIII. 1946, str. 3. — 31. Vestnik mariborske- gaokrožja, 23. VIII. 1946, str. 3. — 32. Vlado Pe- teršič-Janko, poveljnik brigadirjev na Pesnici, ustna izjava piscu. K PRAVILNEMU PISANJU LEDINE »V LAJHU« (KRANJ — LAJH) drasko josipovič Narodni muzej v Ljubljani je sredi leta 1980 izdal v svoji seriji Katalogi in mono- grafije težko pričakovano delo o veliki ne- kropoli iz časa preseljevanja ljudstev v Kra- nju (V. Stare, Kranj. Nekropola iz časa pre- seljevanja ljudstev [s prispevkoma: Z. Vin- ski, Ovrednotenje grobnih pridatkov in I. Kiszely, Antropološki pogledi]. Katalogi in monografije 18 [Ljubljana 1980]; cf. tudi M. Slabe, Delo, let. 22, št. 213 [11. 9. 1980] pri- loga Književni listi). Ta nekropola je le eno izmed številnih arheoloških najdišč na ožjem območju Kranja (cf. T. Knific, Kronika 19, 1971, 70 ss. Za Kranj z okolico cf. Arheolo- ška najdišča Slovenije [Ljubljana 1975] 169 ss). Gradivo, izkopano na tem grobišču, je v določeni meri že ovrednoteno (cf. J. Wer- ner, Die Langobarden in Pannonien, Ab- handlungen d. Bayer. Akad. d. Wiss. NF 55 [München 1962] in predvsem Z. Vinski, Ovrednotenje grobnih pridatkov, v: V. Sta- re, o. C, 17 ss), v prihodnosti pa lahko pri- čakujemo še bolj podrobno kulturno-zgodo- vinsko opredelitev posameznih grobov. Pod izpostavljenim Pungrtom^ je več, za- radi posodabljanj cest in novogradenj da- nes že slabo vidnih rečnih teras.^ Tam so raziskovanja potekala na ledini »v Lajhu«.^ V literaturi pred drugo svetovno vojno se ta ledina (grobišče) redno navaja z imenom »v Lajhu« (im Lajh)* in nikoli »na Lajhu« (kar bi v nemščini ustrezalo auf dem Lajh) kot je splošno privzeto danes.» Pripomniti mo- ramo, da je ime »Lajh« (sploh pa »v Lajhu«) med današnjimi prebivalci Kranja v veliki meri pozabljeno.« Izjema so seveda najsta- rejši Kranjčani.^ Le-ti se spominjajo, da so vedno govorili »v Lajhu«. V Lajhu so pre- živeli tudi del svoje mladosti. Pozimi so se tam sankali, poleti igrali in bili tako nepo- sredno povezani z Lajhom. Menimo, da bi bilo edino prav in pravično (tako do Kranj- čanov kot do najstarejših raziskovalcev Laj- ha in s tem do naše kulturno-zgodovinske dediščine), da v prihodnosti ponovno pra- vilno uporabljamo ime »v Lajhu« (morda tudi samo »Lajh«), kot je že od nekdaj v navadi med Kranjčani.* Avtorjem, ki so pi- sali »na Laj^u«, ne )smemo zameriti, saj niso bili podrobneje seznanjeni s Kranjem.^ Odkod sploh to ledinsko ime? Najbrž bi bilo zmotno izvajati Lajh iz nemškega die Leiche (truplo), kot bi nehote na hitro po- mislili. Trenutno tudi še ne moremo pove- zovati Lajha z Lahom oziroma Vlahom (sta- roslovansko poimenovanje staroselca), prav tako je še odprto vprašanje nekropoli pripa- dajoče naselbine (njene točne lokacije).!" OPOMBE 1. Pungrt, po domače »Pungrat«, redkeje Pun- gert ali Pungart (= nem. Baumgarten = sadov- njak), je skrajni južni konec kranjskega pomo- la, kjer stojita cerkev sv. Roka in srednjeveški obrambni stolp, ostanek mestnega obzidja. — 2. Tam bi lahko bile analogne terase postgla- cialne starosti na desnem bregu Save med Go- renjo Savo in železniško postajo (cf. S. Ilešič, Geografski vestnik 11, 1935, 132 ss; P. Oblak, Geografski zbornik 1, 1952 121 ss). Na teh te- rasah sta bili izkopani staroslovanska (cf. T. Knific, Loški razgledi 22, 1975, U ss) in pred- slovansko — staroslovanska nekropola (cf. M. Sagadin, Varstvo spomenikov 22, 1979, 319 ss). Grobišče, izkopano leta 1929 pri nekdanji Jugo- bruni (danes Tekstilindus) na Gorenji Savi, je bilo sploh prvo v Kranju odkrito staroslovan- sko najdišče. — 3. Za zgodovino izkopavanj »v Lajhu« cf. V. Stare, o. c, 7 ss. Staretova ne omenja ročnega mlina, ki naj bi bil »v Lajhu« izkopan jeseni 1935 in shranjen v mestni hiši 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 (cf. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja [Ljub- ljana 1939] 431). Kje ročni mlin hranijo danes, iz novejše literature ni znano. Vsekakor so se izkopavanja oziroma naključne najdbe nadaljevale tudi v trideseta leta. — V. Stare, o. C, na načrtih uporablja nominativ imena (Kranj — Lajh), v tekstu pa dosledno »na Laj- hu«. V nominativu (Lajh) je ime prav tako zapisano na franciscejskem katastrskem načrtu iz leta 1826. — 4. Cf. J. Zmavc, Jahrbuch d. k. k. Zentr. Komm. NF 2, 1904, 233 ss; J. Zontar, o. c, — Dr. Jakob Zmavc je bil v letih 1896 do 1905 profesor na kranjski gimnaziji, kjer je poučeval geografijo, zgodovino in propedevtiko (cf. O. Janša, Kranjski zbornik 1970 [Kranj 1970] 349 ss) ter je najbrž dobro poznal Kranj z okolico. Dr. Valter Smid (Walter Schmid), ki je za Zon- tarja napisal poglavje »Kranj v davnini« (J. Zontar, o. c, 3 ss), je bil rojen na Gašteju (= nem. Gehsteig = pešpot) (v predmestju Kranja na desnem bregu Save) in je prav tako pisal »v Lajhu«. Obema lahko torej glede avtentič- nosti navajanja ledinskega imena v lokativu zaupamo. — 5. Cf. S. Gabrovec, v: 900 let Kra- nja [Kranj 1960] 11 ss; J. Kastelic, ibidem, 38 ss. Svetla izjema v tem zborniku je članek C. Avguština (161 ss: pravilno piše »v Lajhu«). — 6. Za ta del uporabljajo ime »Sejmišče«, kar je napačno, saj je »Sejmišče« malo nad Lajhom (J. Zontar, o. c, 9). — 7. Npr. C. Jezeršek, prof. v p., rojen leta 1904. Prof. Jezeršek je izdelal morfološki opis Kranja, po katerem nekatere podatke povzema Zontar (cf. J. Zontar, o. c, 431). Za nekaj pojasnil se prof. C. Jezeršku za- hvaljujem. — 8. Med drugim tako označuje zemljišče franciscejski katastrski načrt iz leta 1826. V prihodnje naj torej velja ali »Kranj — v Lajhu« ali pa »Kranj — Lajh« in nikakor ne več »na Lajhu«, kot pišejo tudi v poljudnem tisku (cf. A. Valič, Arheološki spomeniki Go- renjske, Kulturni in naravni spomeniki Slove- nije 76 [Ljubljana 1977]; M. Sagadin, Glas, let. 30, št. 95 [13. 12. 1977] priloga Snovanja 11/6, 99 ss). Za primer: D. Vuga (Arheološki vestnik 25, 1974, 424 ss), ki je v tem članku pisal »na Lajhu«, je kasneje na predlog M. Aljančiča iz Kranja to popravil in pisal »v Lajhu« (Pionir 34, 1978/1979, 135 ss). — 9. Včasih prihaja do pravih protislovij, ko nekateri avtorji pišejo »na Laj- hu« in hkrati citirajo Zmavca (o. c, 233 ss), ki piše dosledno samo »v Lajhu« (im Lajh). — Da- našnje stanje Lajha: Zakladi Slovenije [Ljub- ljana 1979] 210, barvna fotografija. Cf. tudi J. Zontar, o. c, si. 80; V. Stare, o. c, 8 ss, si. 5; franciscejski katastrski načrt iz leta 1826. — 10. Glede staroslovanske oznake za staroselca cf. M. Kos, Glasnik muzejskega društva za Slove- nijo 20, 1939, 226 ss. — Prof. dr. F. Bezlaj (za ustno sporočilo z dne 6. 2. 1981 se mu zahva- ljujem) izvaja ime Lajh iz nemškega der Leim (Knochenleim) — klej (kostni klej). Pod Lajhom je na prelomu stoletja delovala namreč Polla- kova tovarna usnja. Pri strojenju kož so rabili kostni klej in za pripravo le-tega potrebovali precej kosti. Tako naj bi sčasoma iz »Leim« nastal »Lajh« (?). Proti temu priča že omenjeni katastrski načrt iz časov, ko tovarne še ni bilo. — Za mnenja o legi naselbine (= »Carnium«) cf. J. Kastelic, v: 900 let Kranja [Kranj 1960] 38 ss; A. Valič, Arheološki vestnik 21-22, 1970/ 1971, 288 ss; C. Avguštin, Kranjski zbornik 1975 [Kranj 1975] 168 ss. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 53 IN MEMORIAM DR. MIROSLAVU PAHORJU ferdo gestrin Ze nekaj mesecev smo pričakovali žalost- no vest o smrti zgodovinarja dr. Miroslava Pahorja. V neizprosnem boju s hudo bolez- nijo je omagal mnogo prezgodaj, 25. aprila, še ne 59 let star. Padel je kakor osamljen kraški bor pod sunki neustavljive burje. Usoda je bila močnejša od njegove volje po življenju in želje po uresničenju vsega, kar si je postavil za cilj. Z njim smo izgubili enega pomembnih kulturnih delavcev v Slo- venskem primorju in še posebej v Piranu, delavca, ki mu je bilo delo načelo življenja. Kraševec po rodu (rodil se je 5. novembra 1922 v Novelu pri Temenici) je doživljal vse tegobe fašističnega režima. Nevesela mladost je kovala njegov značaj, kar ga je v narodno zavedni in za družbene krivice občutljivi sredini še kot mladeniča pripeljalo v tajno protifašistično organizacijo TIGR in leta 1942 med mladinske aktiviste OF v Gorici in nazadnje, čeprav je bil invalid, med bor- ce NOB. Po osvoboditvi, ko je opravljal razne funk- cije v obnovi domovine, ga je želja po zna- nju kmalu pripeljala na študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub delu v študentski organizaciji in udeležbi na vseh takratnih mladinskih delovnih akcijah je v zanj značilni zagnanosti diplomiral v red- nem roku in po krajših zaposlitvah v za- četku leta 1951 se je začela njegova dejav- nost na obalnem področju, v Kopru in Pira- nu. Poklicnemu, strokovnemu delu se je po- svetil z vso zavzetostjo in vanj je vlagal svo- je vedno bogatejše znanje in organizacijske sposobnosti. V Kopru je v nekaj letih polo- žil temelje in organizacijsko utrdil Studijsko knjižnico, ki je do danes prerasla v izredno pomembno kulturno ustanovo v tem delu Slovenskega primerja. V Piranu pa je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, ki ga je nato z dolgoletnim delom — zbiranjem gradiva doma in na tujem, restavriranjem in ureja- njem — prepričan v pravilnost pomorske koncepcije v slovenskem okolju in kljub naj- različnejšim oviram spreminjal v Pomorski muzej, specializirano ustanovo republiškega in še širšega družbenega pomena. Muzej si je zamislil kot centralno ustanovo s poseb- nimi dislociranimi oddelki za solinarstvo, ri- bištvo in povojno slovensko brodarstvo, za kar je dobil podporo delovnih organizacij obalnega pasu. Uresničiti je utegnil le po- slednje. Ob podpori Splošne plovbe in so- delovanju dela slovenskih občin je v Porto- rožu na zelo izviren način ustvaril muzejsko zbirko o razvoju povojnega pomorstva in Splošne plovbe. V povezavi s strokovnim delom in pomorsko koncepcijo se je nepre- stano spoprijemal s še vedno močno ustalje- no celinsko usmerjenostjo v slovenski zave- sti in je z izostrenim posluhom reagiral na mnoge probleme obalnega področja. Pri tem je dal mnogo pobud in sodeloval pri raznih tovrstnih akcijah. Zavedajoč se, da je ena izmed spodbud v širjenju pomorske usmerjenosti tudi dobro poznavanje zgodovinskega razvoja Sloven- ske Istre in njenega pomorstva, se je začel že neposredno po diplomi poglabljati v zgo- dovinske raziskave in vanje vložil ob stro- kovnem delu — lahko rečemo — trideset let trdega in vztrajnega dela. Ze leta 1951 je objavil prve tovrstne prispevke. Leta 1953 je uredil Zgodovinski zbornik STO in v njem objavil več razprav, ocen in poročil. Nato srečujemo leto za letom rezultate njegovega znanstvenega dela vse do smrti v raznih lo- kalnih časopisih in zbornikih (Primorski dnevnik. Pomorstvo, Obala, Informator, gla- silo delovne skupnosti Splošne plovbe. Slo- 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 venski pomorski zbornik, Slovensko morje in zaledje), ki so nastajali tudi po njegovi zamisli in jih pomagal urejevati. Prav tako pa je pogosto objavljal tudi v republiških glasilih zgodovinarjev: Zgodovinskem časo- pisu in zlasti v Kroniki, kjer je njegovih razprav za kar zajetno knjigo. Na osnovi te- ga dela je leta 1965 promoviral, postal po- zneje znanstveni (1971) in nato višji znan- stveni sodelavec (1978) ter je pred smrtjo imel vse pogoje za naziv znanstvenega svet- nika. Njegovo znanstveno delo se je usmerjalo predvsem na dvoje področij. Po eni strani ga je pritegovala zgodovina slovenskega obalnega pasu in še posebej mest od Pirana do Trsta s težiščem na prvem. Časovno je zajel dobo od zgodnjega srednjega veka da- lje do konca fevdalizma v slovenskih deže- lah, v posameznih razpravah pa je segel vse do najnovejšega časa. V vsebinskem pogle- du pa je posebno zanimanje pokazal za vpra- šanja mestne uprave, mestnih oblastnih or- ganov, mestnih statutov, za problematiko družbenih razmer in socialnih bojev pa tudi za posamezne veje gospodarstva. Ob prouče- vanju zgodovine mestnih komun v sloven- ski Istri je največ pisal o Piranu. Proučil je zgodnjo dobo razvoja piranskega komunal- nega sistema oblasti in uprave od konca 12. do zadnje četrtine 13. stoletja. Analiziral je ostanke besedila najstarejšega mestnega statuta iz leta 1274 in ugotovil, v kakšnih gospodarskih razmerah in družbenih na- sprotjih je nastal ta statutarni spomenik v Piranu. Kratek zgodovinski pregled Pirana (22 str.), ki ga je napisal za delo M. Pahor — T. Mikeln, Piran, Portorož 1972, je nastal sicer iz praktičnih namenov, je pa prvi sintetični pregled zgodovine mesta v naši historiografiji. Posebej je tu omeniti dvoje njegovih dosedaj tiskanih obsežnejših samo- stojnih publikacij o Piranu. Prva je knjiga »Stare piranske soline«, Ljubljana 1963, ki jo je napisal s tudi že pokojno etnologinjo T. Poberajevo; vendar pripada njemu večji del besedila. V njej poleg zgodovinskega pre- gleda solinarstva avtorja dajeta rezultate etnografskih proučevanj solin. Pahor je s študijem te panoge gospodarstva v Piranu nadaljeval vse do svoje smrti in prišel na podlagi beneških katastrskih map piranskih solin iz konca 16. in druge polovice 17. sto- letja do zelo važnih rezultatov, a so njegove študije ostale nedokončane. Drugo, doslej najobsežnejše tiskano njegovo delo, je knjiga »Socialni boji v občini Piran od 15. do 18. stoletja«. Besedilo presega vse, kar je bilo do- .slej napisanega o družbenem in deloma tudi o gospodarskem razvoju mesta v obravna- vanem času. Posegal je z vrsto razprav v sta- rejšo zgodovino Izole, o kateri imamo zavoljo pomanjkanja virov zelo skromno historio- graf ij o, dalje Kopra in Trsta. V razpravi »Constitutio Mimiliani v letih 1521—1535« pa je posegel v problematiko istrskega po- deželja; v njej je prikazal gospodarstvo, po- ložaj in obveznosti kmetov na področju Momjana. Po drugi plati pa se je vse bolj usmerjal tudi v proučevanje slovenskega pomorstva, še posebej novejšega obdobja do druge svetov- ne vojne, in to v tolikšni meri, da je postal eden redkih slovenskih zgodovinarjev, ki so se načrtno ukvarjali s temi vprašanji. Na eni strani je sistematično raziskoval v po- morstvo vključeni kader iz slovenskih dežel na trgovski in vojni mornarici v habsburški monarhiji, pri čemer je na veliko črpal iz dunajskih arhivov. Dalje je na podlagi do- slej neznanih virov prikazal v več ali manj sintetični obliki razvoj slovenskega ladjar- stva v letih 1841 do 1941. V posameznih, predvsem strokovnih člankih je obravnaval tudi važne dogodke iz boja naših pomorcev v času NOB. Na drugi strani pa je že vrsto let s terenskim raziskovanjem sledil tradi- ciji o povezavah slovenskega zaledja, pred- vsem podeželja, z morjem in pomorskimi de- javnostmi. Rezultati tega dela so izredno zanimivi, zlasti glede oskrbovanja ladjedel- niške proizvodnje v Trstu s surovinami (le- som, jambori, vrvmi, smolo itd.), glede vklju- čevanja slovenskih ljudi v pomorstvo in gle- de vplivov vsega tega na mišljenje in kulturo preprostega slovenskega kmečkega človeka. Posamezne razprave, objavljene v zadnjih letih, dajejo konkretno sliko o vsem tem. Posebej pa je o tem govoril na okrogli mizi jugoslovanskih gospodarskih zgodovinarjev. Sintezo tega proučevanja, ki jo je z veliko ljubeznijo in s pravo kraško vztrajnostjo pripravil za tisk pod naslovom »Jamborna pot« zavoljo neizprosne usode, žal, avtor ni dočakal; izšla pa bo konec letošnjega leta. Podoben primer je deloma tudi knjiga o pi- ranskih statutih, katerih kritično izdajo ja pripravljal kot zunanji sodelavec akademij- skega inštituta M. Kosa za SAZU. Napisati bi moral samo še edicijski uvod in urediti besedila statutov; to bo moral sedaj opraviti nekdo drug. Z njegovo smrtjo pa je žal za- stalo tudi skupinsko delo na zelo široko za- snovani zgodovini Pirana, o kateri so že na- stajala prva temeljna besedila. Težko je reči, če bo sedaj kmalu prišlo do uresničenja tega načrta, ki bi bil sicer lahko končan v nekaj letih. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 55 Kljub intenzivnemu strokovnemu in znan- stvenemu delu so ga napredna miselnost, so- delovanje v NOB in v študentskih akcijah na fakulteti tako povezali z našo stvarnostjo, da je bil tudi družbeno zelo aktiven. Do zad- njega je opravljal najrazličnejše funkcije v okvirih stroke in tudi v družbenopolitičnih in samoupravnih organih v lokalnem in prav tako na republiškem nivoju, še posebej na področju kulture, šolstva in prosvete ter muzealstva. Povsod je uveljavljal napredna stališča in vztrajal pri njih domišljeno in uporno, pogostokrat tudi zelo vehementno, celo za ceno priljubljenosti in ostrih kritik, ki pa jih je tem laže prenašal, čim bolj je praksa vsakdanjega življenja potrjevala nje- gove poglede. Čeprav bo življenje teklo dalje, bo vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo v kulturni sre- dini Pirana, še dolgo nezapolnjena. Manjkal bo človek, ki je z vsem svojim bitjem stal za stvarmi, ki jih je ustvarjal in gradil, ki je vedel, kaj hoče in ki se je za vse to tudi znal bojevati. Morda je tudi to izčrpavalo njegove telesne sile, da je mnogo prezgodaj omahnil v smrt. Toda ostalo bo njegovo delo, znanstveni in strokovni rezultati tega dela. Z vsem tem pa bo ostal spomin nanj pri vseh, ki so z njim delali, ga poznali in cenili v Piranu in obalnem pasu ter pri vseh sloven-' skih zgodovinarjih in muzealcih. 56 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV ŠTAJERSKA NA STEREODIAPOZITIVIH mirko kambic Sodobni televizijski snemalci so pravi no- madi. S svojimi nenasitnimi kamerami po- tujejo po domovini in tujini. Dejansko so potomci tistih nemirnih in neutrudnih foto- grafov 19. in 20. stoletja, ki so z velikimi sto- jali in mehovkami potovali peš, s konjsko vprego, z nosači in pomočniki, z vlakom in z ladjami v vse dele sveta. Včasih pa so se zaljubljeno potikali po težko dostopnih in malo znanih kotičkih svoje domovine in lo- vili tudi bolj skromne, toda domače motive. Vodilo jih je veselje do fotografiranja, v ve- liki meri pa tudi načrtovani zaslužek in pri- znanje. Za dobre slike so ljudje tedaj radi žrtvovali denar podobno kot danes za revije, filmske predstave in televizijo. Lakota oči je namreč prav tako človeška kot lakota po hrani. Fotografija je bila stara komaj tri leta, ko je leta 1842 potoval skozi Slovenijo v Trst dunajski dagerotipist Johann Bosch. Svoje portrete in arhitekturne posnetke je raz- stavil Ljubljančanom na ogled približno tam, kjer stoji danes Nama ob Titovi cesti. Bosch se je leta 1864 udeležil prve razstave dunaj- skega fotografskega društva in v katalogu je navedena tudi fotografija »Izvir Ljubljanice pri Vrhniki«. Verjetno je Bosch ponovno potoval po Sloveniji in okr. leta 1856 poslikal izvir Ljubljanice.! Popotnik je bil tudi fotograf Emanuel Ma- riot, ki si je pridobil slavo, da je prvi foto- grafiral v Postojnski jami. To je bilo leta 1867, ko si je moral še sam pripraviti foto- grafske plošče na mestu slikanja in jih takoj tudi razviti. Mariot si je pomagal v jami z magnezijevo lučjo. Kljub temu so bile slike premalo osvetljene in jih je moral dopolniti z retušo. Fotografska zgodovina šteje to Ma- riolo vo delo za pionirsko. Mariot se je rodil 1825 na Moravskem. Bil je igralec, popotni fotograf, izumitelj in kartograf, kar mu je pozneje prineslo posebno priznanje.' Še precej drugih imen bi lahko našteli, imen tistih fotografov nomadov, ki so pre- potovali naše kraje in nam zapustili zani- mivo dokumentacijo. Toda ustavili se bomxO samo pri nekem malo znanem celovškem fotografu, katerega ime srečamo večkrat na starejših fotografijah s pokrajinskimi motivi Gorenjske in Štajerske. To je Alois Beer, ki je deloval proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Njegovih biografskih podatkov do- slej še nisem zasledil. Zato pa me je toliko bolj presenetila zbirka njegovih stereodia- pozitivov z motivi štajerskih krajev in na- selij. Na to zbirko sem naletel slučajno v Kranju in tudi njena pot iz Koroške je bila slučajna. Neki naš zdomec je pomagal čistiti star hotel ob Vrbskem jezeru. S podstrešja je nosil staro kramo in jo odvažal po presoji gospodarja v odpad. Našel je tudi škatlo starih plošč z »lepimi slikami«. Gospodar je presodil: a. Beer, Velenje z gradom, pogled proti Saleku (v ozadju). Stereodiapozitiv, zasebna last, preslikal m. Kamblč 1981 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 57 A. Beer, Brestanica, Stereodiapozitiv (desna slika zasebna last, presli- kal M, Kambič, 1981 »Krama, uničiti!« Naš zdomec pa je imel veselje do slik. Gospodar mu jih je podaril, češ kaj sploh še sprašuješ. Vzel jih je s se- boj v Slovenijo in jih na carini celo prijavil. Toda kdo bi se zmenil za kupček zaprašenih plošč v stari škatli? Saj ni šlo za slikarska dela, za visoko umetnost. Ta slučajna zbirka obsega 39 motivov, od katerih je večina zelo dobro ohranjena. Gre za diapozitive na steklu, ki so zaščiteni še z dodatno stekleno ploščo iste velikosti kot diapozitiv, obe plošči sta skrbno oblepljeni s črnim trakom. Vlaga ali prah nista prodrla med stekli in tako so slike čiste, ostre, izde- lane v črnobeli tehniki, vendar obzirno kolo- rirane. Velikost diapozitiva je 7,5 X 17 cm, vsak diapozitiv ima po dve enaki sliki. Dia- pozitivi so bili namreč namenjeni za gleda- nje skozi stereo kukalo, da je dobil gledalec globinski, prostorninski občutek. Fotografija v stereo tehniki je bila zelo priljubljena vse od približno 1860 dalje. Med slovenskimi amaterji jo je propagiral okr. 1890 Anton Tramte, član Kluba fotografov amaterjev v Ljubljani. V Evropi in Ameriki je bilo izdelovanje stereonaprav in stereo slik na kartonu in na diapozitivih komercial- no zelo donosna zadeva. Med amaterji pa je šlo za veselje do posebnih efektov. Med po- sebno vnetimi propagatorji stereofotografije je bil pri nas Franci Bar, ki je še pred leti očaral gledalce s svojimi mojstrskimi posnet- ki kapnikov in lepot podzemskega sveta. Vrnimo se k motivom, ki jih je ustvaril na svojih poteh po Štajerskem A. Beer. Med diapozitivi je slika Hude luknje med Vele- njem in Slovenj Gradcem. Na sliki je vhod v jamo, nad potjo je železniška proga z mo- stom in predorom. Ta proga je stekla leta 1899, zato sklepamo, da so nastali Beerovi diapozitivi tega leta ali po njem v času tja do prve svetovne vojne. Ni gotovo, ali je vseh teh 39 motivov nastalo ob istem potovanju ali v določenih časovnih presledkih. Beeru se je posebeno priljubila Logarska dolina in pot do nje. Večkrat je upodobil Savinjo, njene brzice. Iglo, Ljubno in Luce, Solčavo, pogled na Raduho, izvir Savinje v dnu Logarske doline, gozdnate predele do- line s pogledi na Ojstrico, Planjavo in Bra- no. Fotografsko zanimiv je pogled na Luce: v ospredju pred mostom je drevje, pod ka- terim počiva mlajša ženska, kmet kleplje koso in kaže fotografu brezbrižno hrbet, da vidimo belo srajco in naramnice. Eno od kos je zataknil kar za vejo drevesa. Z enako ostrino kot ospredje je upodobil Beer ozad- je. Tu je mogočna cerkev z baročnim zvo- nikom, okrog pa hiše, krite s skodlami in z opeko. Med naselji so panoramsko upodobljeni naslednji kraji: Celje s Starega gradu. Laško s Savinjo in obema mostovoma, Zidani most, Rogaška Slatina s hriba, Velenje z gradom na desni in s pogledom proti Šaleku, Velenj- ski grad z lepo urejenim parkom, Razvalina 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 A. Beer, Luce ob Savinji. Stereodiapoziöv (desna slika), zasebna last, presli- kal M. Kambič, 1981 gradu Šalek s smreko ob strani, panorama Šoštanja, Brestanica kot zelo lep motiv z naseljem, gradom in Savo. Nekje v Savinjski dolini je Beer ujel tri obiralke hmelja. Sliko- viti Pilštajn je upodobil dvakrat, toda en motiv je delno uničen (razbito steklo). Slo- venj Gradec je fotografiral tako, da je na- selje dobro vidno, v ozadju pa je obris Uršlje gore. Grad Bori je posnet obenem s široko Dravo od mosta. Grad v Veliki Nedelji je mogočen, poudarjen s perspektivo ceste in drevja. Slika neke štajerske vasi v bližini madžarske meje je zanimiva zaradi arhi- tekture in okolja. Verjetno so ohranjene podobne fotografije teh in drugih štajerskih krajev iz začetka 20. stoletja tudi na starih razglednicah. Pred- nost Beerovih stereodiapozitivov pa je v jasni, ostri, tehnično dobro izdelani sliki, ki pre- nese velike povečave s projekcijo. Odprta je tudi možnost, da bi te diapozitive proji- cirali v stereo tehniki in doživeli prostorsko predstavo. Verjetno imajo posamezni motivi tudi zgodovinsko dokumentarno vrednost, posebno ko gre za podrobnosti, ki jih je čas izbrisal. Slike vabijo, da jih podrobneje ana- liziramo. OPOMBE 1. Gl. razstavni katalog Geheimnisvolles Licht- Bild, Anfänge der Photographie in der Steier- mark, Graz 1979. — 2. Gl. publikacijo Photo- museum des Landes Oberösterreich, Linz-Bad Ischl 1978, in katalog zgoraj pod op. 1, kjer je navedena za Postojnsko jamo letnica 1868. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 59 VASILIJ MELIK — ŠESTDESETLETNIK BOGO GRAFENAUER Ko danes ob šestdesetletnici rojstva in petintrideset let po izidu prvih strokovnih objav skušamo odmeriti pomen dela profe- sorja Vasilija Melika, moremo nemara že ob začetku strniti poglavitni vtis o tem pome- nu: kot bibliograf dela o zgodovini Sloven- cev (s sodelavci, a vendar kot vodja teh raz- ličnih ekip) za dobo od naselitve do 1941 ustvarja ves čas od 1945 naprej inštrument, potreben nam vsem pri seznanjanju s tem, kaj tekoče izhaja o naši zgodovini doma ali na tujem. Lastno kreativno zgodovinarsko de- lo pa usmerja predvsem v zgodovino Sloven- cev v 19. stoletju, pri čemer so najpomembnej- ši rezultati, zvezani z obdobjem od 1860 na- prej in je pri tem dosegel vrsto pomembnih premikov prej ustaljenih pogledov, opira pa se zlasti na statistične metode ob svojem poglavitnem zanimanju za volilno statistiko kot merilo različnih gibanj v političnem pa tudi vsakdanjem življenju. Kot pri biblio- grafiji je tudi pri tem znal uspešno organi- zirati skupine zgodovinarjev za delo na po- sameznih zaokroženih vprašanjih in obdob- jih. Seveda je to le nekaj njegovih temeljnih značilnosti, kajti delo mu sega časovno vča- sih tudi naprej in nazaj, seže pa tudi na po- vezave slovenskega življenja z življenjem v drugih geografskih prostorih; te značilnosti pa tudi še ne zajemajo njegove radoživosti in hitrega osebnega stika s sogovorniki, kar je gotovo v zvezi tudi s spretnostjo pri orga- nizacijskih nalogah tako v stroki kot tudi na fakulteti. Pa si poglejmo podlage za take temeljne vtise nekoliko bolj urejeno! Vasilij Melik je bil rojen v Ljubljani 17. januarja 1921 v družini geografa in zgodovi- narja Antona Melika, ki je po letu 1927 kot docent in profesor postal prvi pravi organiza- tor seminarja za geografijo na tedanji filo- zofski fakulteti in znal ubrati študente za skupno delo, usmerjeno zelo jasno v mo- derno geografijo Slovenije, kar se je marsi- kdaj v Melikovi Sloveniji tudi izrazito ka- zalo. Vasilij je maturiral 1939 na klasični gimnaziji v Ljubljani in pričel študirati zgo- dovino z nadpovprečnim znanjem modernih jezikov v času, ko je pod vodstvom prof. Zwittra med študenti hitro naraščalo zani- manje za moderno zgodovino in so se v nje- govem seminarju seznanjali z vrstami sta- tističnih virov, njihove uporabnosti in nji- hovega velikega pomena za spoznavanje zgo- dovinskih procesov v 19. in 20. stoletju. Za seminarsko delo je poprijel že v prvem letu (pri Kosovem srednjeveškem študiju z majh- no nalogo, iz katere mu je pozneje zrasla raz- pravica o »Vprašanju bitke pri Ljubljani v dobi madžarskih napadov« v Kosovem zbor- niku, pri Zwittrovem novoveškem študiju pa z referatom o koncepcijah Adama Smitha), pa vendar se po poznejšem Melikovem delu zdi, da je bilo zanj odločilno srečanje z me- todami moderne zgodovine, čeprav seveda ni izključeno, da so pri tem vplivale tudi me- tode družbene geografije in z novo zgodovi- no ozko povezana zanimanja Vasilijevega očeta. Sodba o pomenu teh začetkov Meliko- vega študija pri njegovem usmerjanju se utegne opirati vsaj na to, da se je od april- ske vojne 1941 dotedanja urejenost dela na fakulteti vedno bolj podirala, dokler ni je- seni 1943, ko so bila ustavljena predavanja in je bilo vse delo omejeno le na opravlja- nje izpitov, obviselo vse delo le še na rame- nih edinega še navzočega profesorja Milka Kosa. Študij je v teh razmerah postajal naj- brže vedno bolj samorastniški in oprt na svoje širše začetke in v teh razmerah je Me- lik doštudiral in diplomiral iz zgodovine oktobra 1943, potem ko je prebil poleti 1942 nekaj časa tudi v internaciji. In vendar se je po koncu vojne začelo delo prav z zani- manjem za demografijo sodobnega sveta (v 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 nekaj člankih v Geografskem vestniku) in z raziskovanjem volilnih sistemov in rezulta- tov. Zaposlitev je vodila Melika za nekaj let zunaj univerze — kot prevajalca na Tanjug (1945), v Mestni arhiv kot pomočnika mest- nega arhivarja (1945—1947; obenem je bil bibliotekar Slovanske knjižnice) — 1947 se je vrnil na univerzo in na njej ostal najprej kot asistent na oddelku za zgodovino 1947 do 1952, nato kot predavatelj gospodarske zgo- dovine na ekonomski fakulteti 1952—1959, 1959—1960 pa vnovič kot asistent na oddel- ku za zgodovino na filozofski fakulteti; ob reorganizaciji študija s predavanji po dveh stopnjah je postal 1960 docent za zgodovino jugoslovanskih narodov (razen Slovencev) v 19. stoletju in 1969 izredni profesor za isti predmet, 1970 pa mu je bila razširjena venia legendi tudi na zgodovino Slovencev, tako da je 1974 postal tudi redni profesor za zgo- dovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do prve svetov- ne vojne. Na fakulteti je seveda opravljal še različne druge naloge, zlasti v času med 1968 in 1980 (kot predsednik upravnega od- bora 1968—1973, prodekan 1972—1974, de- kan 1974—1977, predstojnik pedagoško-znan- stvene enote za zgodovino 1978—1980), spet drugačne pa tudi zunaj fakultete (dolga leta kot član in včasih kot tajnik Zgodovinskega društva za Slovenijo in kot član uredništva Zgodovinskega časopisa, od 1972 kot glavni in odgovorni urednik tega časopisa, dolga leta ko podpredsednik Arhivskega društva Slovenije, od 1968 tudi kot član češkoslova- ško-jugoslovanske komisije za zgodovino, kjer na vsakoletnih sejah zelo pogosto na- stopa s svojimi referati). Za naš namen je seveda pomembneje od teh uradnih in neuradnih življenjskih poti opravljeno znanstveno delo. Pri tem ne bo- mo naštevali naslovov (večina bibliografije je objavljena v treh zvezkih publikacije Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Bio- grafije in bibliografije univerzitetnih učite- ljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, 1959 do 1979, ob sedanjem jubileju bo pa v celoti v Zgodovinskem časopisu), marveč bo- mo skušali označiti smeri dela le z glavnimi podatki. Najpomembnejše področje, ki je posebej značilno za Melikovo znanstveno delo, je študij volilnih sistemov in rezultatov voli- tev za slovensko ozemlje, njihova interpre- tacija z družbenimi in drugimi premiki ter uporaba za nove osvetlitve politične zgodo- vine. Temu je posvetil razpravo o »Volitvah v Trstu 1907—1913« (ZC 1, 1947, napisano že prej v zvezi z diplomatskim bojem za zahodno mejo po 1945), in posebno razpravo o »Frankfurtskih volitvah na Slovenskem« (ZC 2—3, 1948—1949). Glavno delo o tej pro- blematiki — najobsežnejša Melikova mono- grafija — pa je knjiga »Volitve na Sloven- skem 1861—1918« (1965), katere prvi del o volilnih sistemih in dodatek o volilnih re- zultatih je bil ohranjen kot avtorjeva dok- torska disertacija leta 1959, za objavo pa je Melik knjigo še bistveno dopolnil z analizo in političnozgodovinsko interpretacijo volil- nih rezultatov. To je eno izmed temeljnih del za zgodovino Slovencev v ustavni dobi habs- burške monarhije, ki jo potrebuje vsak, kdor se želi v resnici seznaniti s slovensko zgodo- vino tega časa. Ze v njem so nakazana neka- tera nova stališča, ki jih je Melik pozneje postopno razvijal in utemeljeval v svoji in svojih sodelavcev »reviziji« zgodovine Slo- vencev v drugi polovici 19. stoletja, posebej še tudi v prispevku o pomenu »demokrati- zacije volilnega sistema« leta 1907 (ZC 33, 1979). Vprašanja te vrste so ga pritegovala tudi še naprej, bodisi v zvezi s poznejšimi volitvami (volitve v konstituanto 1920, de- lavske stranke na volitvah 1920—1927), bo- disi za manjša geografska območja, kjer je mogel poseči tudi v podrobno družbeno ana- lizo rezultatov (tako za okoliše Domžal in Kamnika, Kranja ter Grosupljega). Z uporabo statističnih virov so ozko po- vezana tudi vprašanja števnih enot, krajev in upravne zgodovine. Zgodaj ob začetku svo- jega dela se je lotil Melik vprašanja »naselja kot upravno-statistične enote«, ker je v ana- lizi pojma »kraja« oziroma »naselja« od 1770 do 1941 ugotovil, da gre pri tem za upravno- statistični in ne geografski tip naselja. V po- sebni razpravi je raziskal obseg in razvoj mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno (1956), kar je pozneje seveda bistveno olajšalo ugotavljanje obse- ga vaškega prebivalstva na istih tleh. Te študije je pozneje še razširil na etnično stran razvoja prebivalstva mest v vsem 19. sto- letju (1972). Obe strani — demografski po- datki štetij in volilni rezultati — sta mu omogočili trezno obravnavanje vprašanja slovenske nacionalno-politične zavesti med 1861 in 1918 (ZC 24, 1970). Še najbolj so zve- zani z vprašanji te vrste tudi prispevki o upravnih enotah v različnih obdobjih ali v različnih manjših okoliših. Leta 1950 se skoraj hkrati začenjata še ostali dve značilni smeri Melikovega dela. Tedaj je začel s pripravljanjem svoje »Bi- bliografije slovenske zgodovine«, prvo še v obliki seznama publikacij, nato pa v obliki KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 61 strnjenega besedila, ki našteva dela smiselno razporejena ob pomembnejših vprašanjih ali po obravnavani tematiki, tako da razpore- ditev pove že nekaj o pomenu navedenih del, čeprav je Melik kot glavni avtor glede ne- posrednega vrednotenja del zelo zadržan, kar je pri publikaciji te vrste vsaj navadno po- vsem pravilno. Doslej je od 1951 naprej v Zgodovinskem časopisu izšlo že šest nada- ljevanj (ki sežejo do 1972, nadaljevanje do 1978 je pred izidom). Pomen tega dela za vse nas sem označil že zgoraj. Pač pa je treba poudariti še zamudnost tega dela za vse av- torje: zaradi načina urejanja te bibliografije po posameznih zgodovinskih vprašanjih je treba pri tem vsako delo tudi vsaj pregledati in ne samo prepisati naslove; to velja toliko bolj, ker so načelno zajeta samo dela, ki ima- jo vsaj kake sestavine originalnosti, ostala pa pri končnem izdelku odpadejo iz popisa. Končno se je leta 1950 začelo tisto Meli- kovo delo, po katerem je najbolj znan in v katerem je dosegel (poleg rezultatov v zvezi z obravnavanjem volitev, ki pa je s tem tes- no povezano) največ novih rezultatov. Gre za kompleksno obravnavanje slovenske zgo- dovine od konca osemnajstega stoletja do 1918, ki sta ga tedaj začela — najprej kot študijski pripomoček za Višjo pedagoško šolo v Ljubljani s Ferdom Gestrinom. V močno razširjeni obliki sta oba — in to v vsem kot skupno delo — leta 1965 razširila delo v da- našnji temeljni priročnik zgodovine tega ob- dobja (obe redakciji sta bili prevedeni tudi v srbohrvaščino), leta 1979 pa je bilo to be- sedilo z nekaterimi spremembami in dopol- nili sprejeto tudi v Zgodovino Slovencev (Cankarjeva založba). V okvir nadaljevanja tega zanimanja sodi največji del Melikovih objav od začetka načrtnega pretresanja slo- venske zgodovine v drugi polovici 19. sto- letja naprej na zborovanjih slovenskih zgo- dovinarjev, prav tako pa tudi vrsta drugih prispevkov, ki so nastajali kot referati na teh zborovanjih pod njegovim vodstvom. Tu. smo doživeli vrsto novih pomembnih preoce- nitev, ki v mnogočem bistvene j e spreminjajo ustaljeno podobo naše politične zgodovine kot predvsem le dopolnjujoče Kermavnerjeve pripombe k objavi predavanj Ivana Prijate- lja. Resnično bi bilo potrebno vse to delo zborovanj slovenskih zgodovinarjev zaokro- žiti, izpopolniti še obstoječe vrzeli in vso to »revizijo« objaviti v skupnem zborniku. Prav uspeh pri pravkar označeni nalogi in želja po dobrem zdravju za nadaljevanje drugih naloženih nalog je naše prvo voščilo, ki ga pri tem skromnem zapisu združujemo s čestitkami ob šestdesetletnici Vasilija Me- lika. _^ 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 JOŽE SORN — ŠESTDESETLETNIK FERDO GESTRIN Sredi neutrudnega znanstvenega dela — prisilen počitek mu je prinesla prav za oblet- nico nenadna bolezen — ki mu je posvetil vse svoje življenje po končanem študiju, se je dr. Jože Sorn za nas, a celo sam zase ne- kako neopazno znašel pred življenjskim jubi- lejem, ki ga v zgodovinarski srenji običajno zaznamujemo in ob tem prikažemo rezul- tate slavijenčevega znanstvenega delovanja in snovanja ter mu hkrati izrekamo najbolj- še želje. Še posebej smo k temu zavezani vsi sodelavci Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, saj je Jože Som od ide- je o njenem izdajanju pa vse do današnjega dne, torej polovico svojega življenja, so- ustvarjalec njene vsebine in je v njej ob- javil številne pomembne prispevke iz slo- venske gospodarske in družbene zgodovine; hkrati pa je bil dolga leta eden izmed najbolj trdnih stebrov njenega izhajanja kot soured- nik, kot tehnični urednik in kot član izdaja- teljskega sveta. Dr. Jože Šorn se je rodil 3. marca 1921 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na zgodovinski oddelek filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1948 študij uspešno kon- čal. Po diplomi se je zaposlil kot arhivar v Mestnem arhivu v Ljubljani, opravil leta 1952 arhivski strokovni izpit in ostal tam do leta 1964 (z izjemo leta 1950/51, ko je služil vojaški rok). Leta 1962 je bil promovi- ran za doktorja zgodovinskih ved na podlagi disertacije »Premogovništvo na Slovenskem do srede 19. stoletja«. Dve leti pozneje je kot proučevalec gospodarske zgodovine Sloven- cev prešel na Inštitut za zgodovino delav- skega gibanja, kjer je še danes. Tu je bil najprej višji arhivar, leta 1967 pa je dobil po tedanjih pravnih predpisih ustanove na- ziv znanstvenega sodelavca. V skladu z no- vimi predpisi o podeljevanju znanstvenih in strokovnih nazivov mu je pozneje ta naziv podelil tudi pedagoško-znanstveni svet filo- zofske fakultete. Leta 1976 je dosegel naziv višjega znanstvenega sodelavca. V tem priložnostnem članku je seveda ne- mogoče zajeti in prikazati vso Sornovo znan- stveno in strokovno ter drugo delo, ki je mnogovrstno in zelo obsežno. Kot zgodovi- nar se je uveljavil predvsem po svojem delu na gospodarski zgodovini slovenskih dežel od začetka 18. stoletja do razpada stare Jugo- slavije. Le v nekaterih objavah je prešel ta časovni okvir in posegel tudi prek slovenskih meja na širše jugoslovansko oziroma staro avstrijsko ozemlje. Tako je obravnaval po- samezne probleme tudi iz 17. in celo 16. sto- letja, a v zadnjem času se je v okviru pro- jekta Zgodovina Slovencev po letu 1918 z njemu lastno energijo in sistematičnostjo lo- til proučevanja gospodarske zgodovine tudi za to obdobje. Lahko rečemo, da je eden iz- med redkih zgodovinarjev, ki proučujejo slo- vensko gospodarsko zgodovino, zlasti še v njenih zadnjih stoletjih. Plod tega dela je okoli 200 Sornovih bibliografskih enot, sa- mostojnih publikacij, razprav, člankov in ocen. Dr. Šorn se je omejeval predvsem na pro- učevanje gospodarske zgodovine neagramih panog in je tu obdeloval manufakturno ob- dobje proizvodnje, razvoj rudarstva in fuži- narstva, še posebej razvoj premogovništva, proizvodnjo železa, cinka in bakra, razvoj posameznih industrijskih panog kot npr. in- dustrijo papirja, suknarstvo in ; svilarstvoj, razvoj industrije po posameznih krajih, raz- voj pomorstva in prometa sploh, posegel pa je tudi na področje trgovine. Agrarnega go- spodarstva ni vključeval v svoje snovanje, čeprav je s posameznimi razpravami vendar prešel tudi v zgodovino podeželja, kot npr. v problematiko kmečkih uporov, v dogodke na podeželju v letu 1848. Pač pa se je dotikal širših vprašanj v zvezi z gospodarsko zgodo- vino. Eno takih je bilo problematika o raz- voju velikih kapitalov na Slovenskem v le- tih 1820 do 1870, dalje razvoj ekonomske mis- li na naših tleh, problem industrijske revo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 63 lucije na Slovenskem in v jugoslovanskih de- želah, pojav izumiteljstva, vprašanje Trsta in njegovih povezav z zaledjem v 18. stolet- ju, vprašanje cen in mezd ter delavskega gi- banja idr. Pisal pa je tudi o stanju prouče- vanja gospodarske zgodovine na Slovenskem in razširil svojo dejavnost na problematiko virov za gospodarsko zgodovino in na nji- hovo publiciranje. S svojim delom je segal tudi v jugoslovanski prostor. Mnogih proble- mov pa se je loteval tudi mimo že navedenih ali pa jih nakazoval v svojih številnih oce- nah in poročilih o publikacijah iz gospodar- ske zgodovine. Najobsežnejše in tudi najpomembnejše de- lo dr. Sorna pa je besedilo obsežne nastaja- joče monografije »Zgodovina industrializa- cije v Sloveniji«, ki zajema čas od začetkov 18. stoletja do druge svetovne vojne. Z njim poskuša dati temeljno besedilo za gospodar- sko zgodovino neagrarnega področja na Slo- venskem v obravnavanem obdobju. Obšir- neje je dalje zajeta gospodarska politika in razvoj gospodarske misli od fiziokratizma do uveljavitve gospodarskega liberalizma in nji- hova konkretizacija na slovenskih tleh. Ob prikazu vseh neagrarnih panog proizvodnje po vrstah oziroma panogah in po velikosti ter pomembnosti so v delu prišle do izraza tudi specifičnosti posameznih slovenskih de- žel v gospodarskem razvoju. To delo je sin- teza dosedanje slavijenčeve znanstvene de- javnosti in nedvoumno eno najobsežnejših be- sedil na področju slovenskega gospodarskega zgodovinopisja. Dr. Šornovo zelo obsežno in kakovostno znanstveno delo iz gospodarske zgodovine na časovnem razponu več stoletij in z raznovrst- no problematiko prinaša mnogo novih izsled- kov in daje popolnejšo, mnogokje pa tudi po- vsem novo podobo tega razvoja. Posebej je poudariti, da so njegove razprave plod dol- gotrajnega, vztrajnega in temeljitega zbira- nja gradiva v mnogih domačih in tujih ar- hivih; pri tem se je še posebej pokazal kot zanesljiv znanstven raziskovalec, na katere- ga izsledke se je povsem zanesti. Njegov de- lež pri proučevanju novejše gospodarske zgo- dovine slovenskih dežel po obsegu, tehtnosti in kritičnosti presega delež drugih avtorjev na tem področju historiografije. Razumljivo je potemtakem, da je s svojim znanstvenim delom prodrl tudi v jugoslovanski in med- narodni prostor. Ob vsem tem znanstvenem delu pa je dr. Sorn nesebično in požrtvovalno delal v stro- kovni organizaciji slovenskih zgodovinarjev, v uredništvih zgodovinskega revialnega tiska in v organih samoupravljanja. Je dolgoletni član odbora Zgodovinskega društva za Slo- venijo in vrsto let vodja njegove sekcije za gospodarsko zgodovino. Že od leta 1953 je član uredništva Kronike, več let je bil njen tehnični in glavni urednik. Je prav tako dol- goleten član uredništva Zgodovinskega ča- sopisa, osrednjega glasila slovenskih zgodo- vinarjev, kjer je bil v letih 1969 do 1972 tudi tehnični urednik. V letih 1965 do 1974 je bil urednik Prispevkov za zgodovino delav- skega gibanja, leta 1972 pa je postal sloven- ski član redakcije jugoslovanskega časopisa za gospodarsko zgodovino, Acta historica oe- conomica lugoslaviae. Tudi na svojem delov- nem mestu v arhivu in še zlasti v Inštitutu za ' zgodovino delavskega gibanja je prevzemal še dodatne dolžnosti, kjer je opravljal tudi razne funkcije v samoupravnih organih in kjer je bil eno mandatno dobo tudi predsed- nik inštitutovega sveta. Zelo zapažena je bila tudi njegova dejav- nost kot predavatelja na različnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih kongresih, zborovanjih in simpozijih. Bil je tudi orga- nizator druge okrogle mize jugoslovanskih gospodarskih zgodovinarjev v Ljubljani in Postojni leta 1977, kjer so obravnavali temo »Zgodovina prometa v jugoslovanskih po- krajinah«. Povsod je v prispevkih posredo- val svoje znanstvene rezultate ter jih tako neposredno približal domači in tuji znanstve- ni publiki in pri tem požel, med drugim tudi zavoljo svojega originalnega, neposrednega podajanja, splošno priznanje. Omeniti pa je tudi njegovo mentorsko vlogo, ki jo je imel tako v zvezi z uredniško dejavnostjo kakor tudi ob raziskovalnem delu na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Vedno je bil pripravljen pomagati mlajšim, šele nastopa- jočim znanstvenim kadrom z nasveti, z vod- stvom pri delu, a tudi z gradivom iz svojih izredno bogatih arhivskih izpiskov, ki ga je mnogim dal nesebično na razpolago. Slavij encu, katerega karakterne poteze so velika delavnost in prizadevnost, odgovor- nost ob sprejetih obvezah, požrtvovalnost, s šegavostjo izpolnjena mirnost in občuteno to- varištvo, zavoljo katerih je zelo cenjen in priljubljen med znanci, sodelavci in prijate- lji, izražamo naše iskrene čestitke. Hkrati pa mu ob življenjskem jubileju iz srca želimo, da bi bil še dolgo med nami zares trdnega zdravja in s tolikšno zalogo svoje delovne vneme, da bi mogel izkoristiti vse svoje bo- gato nakopičeno vedenje in izpolniti vse svo- je načrte, predvsem pa dati kot sintezo svo- jega raziskovanja neagrarno gospodarsko zgodovino Slovencev v zadnjih treh, štirih stoletjih. Še na mnoga leta! 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Razstava Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914 Gorenjski muzej je v mesecu decembru 1980 pripravil v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju zgodovinsko razstavo Kultur- na društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Ob razstavi, ki je ena prvih s tako te- matiko na Slovenskem, smo izdali tudi kata- log z istim naslovom in prispevkoma dr. Va- silija Melika, Razvoj slovenskega narodnega gibanja in društva ter Majde Zontar, Razvoj kulturnih društev na Gorenjskem od 1860 do 1914. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila 6. februarja letos razstava postavljena v galeriji v Škofji Loki, nato pa bo obiskala še nekatera druga gorenjska središča. Za likov- no oblikovanje razstave je poskrbel inž. arh. Matija Suhadolc, finančno pa so razstavo in katalog omogočile kulturni skupnosti Kranj in Skofja Loka ter Kulturna skupnost Slo- venije. Razstava je muzeološki prikaz razgibanega kulturnega življenja na Gorenjskem (brez kamniško-domžalskega območja) od časa, ko so bile z nastopom ustavne dobe v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja dane tudi možnosti za ustanavljanje slovenskih dru- štev, pa do začetka prve svetovne vojne. Na 28 panojih je s pomočjo reprodukcij slik, ar- hivskih dokumentov, časopisnih poročil, teks- tov in legend predstavljena predvsem raz- novrstna dejavnost gorenjskih kulturnopro- svetnih društev in to od zborovskega petja, instrumentalne glasbene dejavnosti, prepro- stih in zahtevnejših iger, telovadnih nasto- pov, zabavnih prireditev in drugega. Druga društvena problematika je razstavno težje prikazi j iva in se o njej poučimo predvsem iz kataloga. Gradivo, ki je razstavljeno, je bilo zbrano pri številnih zasebnikih, v Arhivu Slovenije, Zgodovinskem arhivu Ljubljana — enoti v Škofji Loki, v časopisnem oddelku NUK ter v gorenjskih muzejskih ustanovah. Vsebinsko je razstava razdeljena na šest po- glavij, ki obravnavajo posamezne vrste kul- turnih društev; uvodni zemljevid, na kate- rem so označena vsa gorenjska kulturno- prosvetna društva, ki so nastala v obravna- vanem obdobju, pa ima predvsem namen opozoriti obiskovalce na izredno razširjenost in veliko število teh društev. Kot prva društva so v ustavni dobi zlasti v mestih in trgih nastajale narodne čitalnice (na Gorenjskem je bila prva v Škofji Loki novembra 1862, še v istem letu pa tudi v Kranju). V njih so se zbirali narodno za- vedni inteligenti, slovenska mestna in trška gospoda, podeželski veljaki, medtem ko kme- tov v gorenjske čitalnice skoraj niso priteg- nili. Poleg čitalniških prireditev, ki so obse- gale predavanja, pevske, koncertne, recita- cij ske in igralske točke ter celovečerne na- stope so čitalniške proslave večkrat prerasle krajevni pomen in postale prave narodnost- ne manifestacije. Čeprav so šestdeseta leta pomenila rojstvo in obenem višek čitalni- škega delovanja, pa le-te svojega pomena kot lokalna društva tudi v naslednjih desetletjih niso izgubile. Razvijale so najrazličnejše de- javnosti in so v desetletju pred prvo svetov- no vojno dosegle nekatere že tak razmah, da so posamezna področja njihovega delovanja začela preraščati v samostojne kulturne usta- nove. Tak primer je bila na Gorenjskem zla- sti kranjska Narodna čitalnica, pri kateri so leta 1907 ustanovili samostojen dramski od- sek, ki je pomenil začetek samostojnega gle- dališča. Iz čitalnice je zrasla tudi ljudska knjižnica, izšla je pobuda za krajevni muzej in galerijo v Kranju, kar pa so lahko le del- no uresničili. Citalniški pevski zbor pa je dal pobudo za ustanovitev glasbene šole v Kra- nju, ki je postala podružnica Glasbene mati- ce in je leta 1979 praznovala svojo sedem- desetletnico. Proti koncu 70 let preteklega stoletja so začeli tudi na Gorenjskem ustanavljati bral- na društva (med prvimi v Kropi 1878), ki so skrbela za izobraževanje svojih članov in pri- rejala kulturne in zabavne prireditve. Šte- vilna bralna društva so zaživela zlasti na loškem območju. Ločitev na političnem področju med libe- ralno in klerikalno stranko ob koncu osem- desetih let prejšnjega stoletja se je kazala tudi pri kulturnih društvih. V mestih, trgih in večjih naseljih, kjer so imeli liberalci glav- no oporo, so prišle čitalnice in ponekod tudi bralna društva pod njihov vpliv. Nasploh pa je narodnonapredna stranka posvečala kul- turnim društvom manj pozornosti. Opirala se je predvsem na sokolska društva in na narodnoobrambna šolska društva sv. Cirila in Metoda, ki so imela tudi na Gorenjskem številne podružnice. Šele privrženci narodno- radikalnega gibanja, ki je zraslo v prvem desetletju našega stoletja, so se zavedali po- mena izobrazbe najširšega kroga ljudi. Pri- rejati so začeli javna ljudska predavanja, ustanavljali pa so tudi javne ljudske knjiž- nice. Naslednje obsežnejše poglavje je na raz- stavi namenjeno slovenskim katoliškim iz- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 65 Dramski odsek Narodne či- talnice v Kranju je marca 1911 gostoval v GUnjah na Koroškem z Meškovo dra- mo Mati obraževalnim društvom, ki so imela svoj iz- vor deloma v Krekovem političnem delu med delavstvom; začel ga je sredi 90 let prejš- njega stoletja v času živahnega delovanja so- cialne demokracije. Prikazano je delovanje Katoliškega delavskega društva na Jeseni- cah in v Kropi, v nadaljevanju pa dejavnost številnih katoliških izobraževalnih društev. Le-ta so množično ustanavljali zlasti po letu 1902, ko so Slovensko krščansko socialno zve- zo preuredili iz delavske organizacije v zve- zo vseh katoliških ljudskoprosvetnih društev na Slovenskem. Socialna demokracija, ki je postajala upo- števana sila na političnem prizorišču, se je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja tudi organizacijsko okrepila s političnimi društvi in novimi strokovnimi organizacijami. V nji- hovih okvirih se je razvijala tudi kulturno- prosvetna in izobraževalna dejavnost. Pogoji za nastanek samostojnih socialnodemokrat- skih kulturnoprosvetnih društev so dozoreli šele neposredno pred prvo svetovno vojno in zato niso mogla razviti večje dejavnosti. Leta 1909 so v Ljubljani ustanovili Splošno de- lavsko zvezo Vzajemnost, ki je po letu 1911 ustanavljala svoje podružnice tudi na Go- renjskem in to najprej v Skofji Loki, Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Delovanje Vzajem- nosti pa je bilo le kratkotrajno. Deželna vla- da je namreč izrabila prireditev, na kateri je imel Ivan Cankar aprila 1913 predavanje Slovenci in Jugoslovani in je Vzajemnost razpustila. Še v istem letu je vodstvo social- nodemokratske stranke vložilo pravila za no- vo izobraževalno organizacijo, ki naj bi na- domestila Vzajemnost. Podružnica Svobode, kot se je novo društvo imenovalo, pa je na Gorenjskem zaživela le v Tržiču, nadaljnje ustanavljanje podružnic pa je preprečila vojna. Poleg obravnavanih društev, ki so izhaja- la iz neke širše organizacije in so vključeva- la raznovrstne kulturne dejavnosti, so tudi na Gorenjskem delovala nekatera posebna kulturna društva, vezana samo na določeno dejavnost. To so bila razna pevska, godbena, tamburaška in dramska društva, od katerih se je z bogatim umetniškim programom uve- ljavilo Gledališko društvo na Jesenicah. V obravnavanem obdobju so odigrala določeno kulturno vlogo tudi gasilska društva. Zadnje poglavje na razstavi pa je name- njeno organizaciji in delovanju sokolskih in orlovskih telovadnih društev na Gorenjskem. Z razstavo smo želeli tudi pokazati, da Go- renjska v razvoju kulturno-prosvetnih dru- štev v obravnavanem obdobju ni zaostajala, saj je nastalo veliko število le-teh. Če pri- merjamo doseženo stanje pred prvo svetovno vojno s stanjem leta 1948, ko nismo imeli na tem področju niti enega slovenskega kultur- nega društva (kazine so bile nemško usmer- jene), potem nam bo jasno, kakšen napredek je bil dosežen v teh šestdesetih letih, ko je postala Gorenjska preprežena s kulturnimi društvi. Društva so postala središča narod- nostnega življenja in žarišča kulturnega raz- voja. Zajela so precejšen del prebivalstva ta- ko v mestih in trgih kot tudi na podeželju in ga dvigala iz pasivnosti in zaostalosti. Odigrala so pomembno vlogo v prebujanju in utrjevanju slovenske narodne zavesti med najširšimi plastmi prebivalstva. Delavska 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 društva pa so krepila in utrjevala tudi raz- redno zavest. Končno je treba poudariti tu- di vlogo, ki so jo odigrala ta društva v poli- tičnem življenju zaradi svoje povezanosti s političnimi strankami. Majda Zontar Novomeške gostilne in gostilničarji (Dolenj- ski muzej, 27. februarja do 27. marca 1981) 27. februarja 1981 je bila v zgornji dvora- ni Dolenjske galerije v Novem mestu odprta razstava Novomeške gostilne in gostilničarji, ki jo je pripravila sodelavka novomeškega muzeja Slavka Ložar. Tisti, ki so vedeli za priprave ali pa so imeli vanje celo delen vpo- gled, so ta dogodek pričakovali z neprikrito nestrpnostjo. Kako tudi ne? Ložar jeva, ro- jena Košak, je bila kot Novomeščanka in kot hčerka enega najbolj znanih gostilničarjev, naravnost poklicana za to. Dolgoletno delo v muzeju je bila garancija, da bo razstava tudi v muzealnem pogledu na višini. Ze prvi odmevi na otvoritvi so pokazali, da je bil cilj dosežen, pričakovanja pa prese- žena. Množica, ki je bila celo za dobro obi- skane podobne dogodke v Dolenjskem mu- zeju izredna, se ni mogla ločiti od razstav- ljenega, pretežno slikovnega materiala. Ve- čino obiskovalcev so presenetili podatki o številu gostiln v posameznih letih v dolenj- ski metropoli. Nihče ni namreč pričakoval, da je v mestu sredi dežele, kjer velja vinski trti največja skrb med vsemi rastlinami, ki v njej uspevajo in kjer je večina hišnih last- nikov imela v okolici svoj del hriba, kjer je preizkušala svojo vinogradniško srečo, našlo zaslužek toliko »birtov in birtinj«. Drug mo- ment, ki je pritegoval veliko pozornost, pa je bilo prepoznavanje oziroma lociranje nek- danjih gostiln. Zaradi povojnih prezidav in celo pozidav v samem mestu je bilo neka- tere mestne predele težko spoznati. Ložar- jeva je te probleme predvidela in je ob omembi vsake gostilne navedla današnjo uli- co in hišno številko kot tudi predvojno ozi- roma staro mestno številko in vložno števil- ko v zemljiški knjigi. Poleg ohranjene sta- rejše fotografije nekdanje gostilne je posta- vila tudi fotografijo sedanje stavbe na istem mestu. Tretji moment, ki je pritegnil pred- vsem starejše obiskovalce, pa je bilo prepo- znavanje lastnikov oziroma najemnikov go- stinskih lokalov. Navajanje zgolj gornjih dejstev bi lahko bralca napeljalo k zmanjševanju pomena opravljenega dela oziroma k njegovemu vrednotenju znotraj lokalnih okvirov. Raz- Trije birtl: Stembur, Bojane In Penca. Stembur je napisal k fotografiji naslednje pojasnilo: Pencatov vrat, Stemburjev trebuh, Bojančeva žnabla, a še en- ga manjka, to je Vindischerjeva danka (Iz kataloga razstave, original last Dolenjskega muze- ja) stava ima bistveno širše dimenzije. Tudi ne- domačini lahko na njej vidijo marsikaj za- nimivega in poučnega, obvezno pa morajo ogled kombinirati z branjem kataloga. V bi- stvu je Ložar jeva predstavila znaten del »na- čina življenja« naših prednikov in celo nas samih v polpreteklem času. Primerjava nek- danjega družabnega življenja z današnjim bo marsikoga postavila v dilemo, ali in v kakšni meri je o njem še mogoče govoriti. Migracije po zadnji vojni so ga, vsaj v No- vem mestu, skoraj popolnoma uničile in z njim so umrle tudi klasične mestne gostilne. Drugo spoznanje, do katerega bo prišel obi- skovalec razstave, bo odgovor na vprašanje, kje in kako so nastajale nekatere oblike kul- ture pri narodu, ki ni imel višjih družbenih plasti, kjer ni bilo grajskih soban in mestnih rezidenc, v katerih bi lahko preizkušali ne- katere sposobnosti jezika večine prebivalstva: prva uprizoritev Matička je bila januarja 1848 v hotelu Pri solncu, v hotelu Pri kroni je bila 1865 ustanovljena čitalnica, pri Win- discher ju je Klub dolenjskih visokošolcev 1920. leta organiziral I. pokrajinsko slikar- sko razstavo (Jakac, Cargo in drugi). Podob- no vprašanje in podobna dejstva lahko na- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 67 Hotel Paučič — danes ho- tel Metropol — prednja in stranska fasada, okoli leta 1900. (Iz kataloga razstave, original last Valčl Paučič, Novo mesto) vedemo tudi za politično življenje: na enem najstarejših gostinskih lokalov so leta 1848 obesili prvo slovensko zastavo in v njem ustanovili isto leto Slovensko društvo. Na Bregu je bil 1896. leta prvi socialnodemokrat- ski shod na Dolenjskem, v prostorih takrat- nega in današnjega hotela Metropol je bila od sredine leta 1941 do spomladi 1942 okrož- na partijska tehnika. Nedvomno imata rav- no zaradi takih razmer obe obliki naše druž- bene zavesti še danes precej značilnosti kra- jev svojega rojstva. Naslednji moment, ki bi ga morali omeniti v zvezi s kulturo, pa ga moramo zaradi šolske mladine, ki je naj- pogostejši obiskovalec muzejev, ločeno, pa so informacije o lokalih, kjer je urejal svoje dragocene zapiske Janez Trdina, kjer se je ob vinu tolažil Dragotin Kette . .. Tretji sklop vtisov z razstave pa je gospodarski. Kot je znano bralcem Kronike, se v Novem mestu pomembnejša obrt in industrija vse do naj- novejših časov nista razvili (glej Jože Šorn, Novomeška industrija med obema vojnama, Kronika 24, 1976). Zakaj se je gospodarska aktivnost reducirala v največji meri na go- stinstvo? Ne nazadnje so v zvezi z njim na- stali precejšnji kapitali, ki pa so bili ne- mobilni ter so z njim tudi propadli (Jakac). Verjetno je novomeško gostinstvo eno izmed najbolj značilnih znamenj gospodarskega za- ostajanja mesta in Dolenjske sploh v pred- stavljenem času. Razstavo Novomeške gostilne in gostilni- čarji bo moralo vodstvo Dolenjskega muzeja nedvomno vključiti v stalne muzejske zbir- ke. Avtorici, ki je zbrala ogromno slikovnega gradiva, podatkov iz časopisja in literature, še neobjavljenih spominov in ustnih priče- vanj, bo ob navdušenju, ki preveva obisko- valce, mogoče uspelo dobiti odgovore še na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na go- stilniško opremo, jedilnike, količine in vrste, popitih pijač, cene, oblike zakupnih pogodb in življenje gostinskih delavcev. stane Granda 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Sto let prve slovenske strokovne pedagoške revije Slovenski šolski muzej je v okviru svoje razstavne ter raziskovalne dejavnosti pripra- vil razstavo ob 100-letnici izhajanja sloven- ske pedagoške revije »Popotnik«, ki je leta 1950 spremenila svoje ime v »Sodobno peda- gogiko« ter kot taka živi in deluje še danes. Razstava, ki jo je pripravila Tatjana Ho- jan, ter spremni razstavni katalog, ki ga je napisal Andrej Vovko, naglašata predvsem zgodovinski razvoj obeh revij, čeprav naka- zujeta tudi glavne pedagoške tokove, ki jim moremo slediti na njunih straneh. Razstava je postavljena kronološko, tako da postopno sledimo razvoju »Popotnika« ter »Sodobne pedagogike« na vseh »etapah« njune dolge življenjske poti. »Popotnik« je začel izhajati leta 1880 v Celju in je bil otrok znanega osnovnošolske- ga zakona iz leta 1869, ki je v Avstriji kot tudi v Sloveniji razdelil učiteljske in druge duhove v zagovornike ter nasprotnike »no- ve«, to je laične osnovne šole. Skupini na- prednih štajerskih učiteljev ni ustrezalo pi- sanje takratnega edinega učiteljskega gla- sila »Učiteljskega tovariša«, ki je bil naspro- ten »novi« šoli, zato so začeli izdajati svoje glasilo »Popotnik«. Ta je v prvih treh letih, ko je izhajal še v Celju, prestajal razne otro- ške bolezni, pravi razvoj pa je doživel šele, ko se je preselil v Maribor in je njegovo ure- janje kot tudi založništvo prevzel nadučitelj Miha Nerat. Pri njegovem popotovanju so list vztrajno spremljale finančne težave in pomanjkanje sodelavcev. Nekoliko boljši časi so zanj nastopili, ko ga je kot svoje glasilo sprejela Zaveza slovenskih učiteljskih dru- štev in ko je ta končno po mnogih zapletih prevzela njegovo izdajanje. Novo kvalitetno stopnjo v razvoju »Popot- nika« je pomenilo njegovo preoblikovanje v izključno strokovno revijo, do katerega je prišlo leta 1900. Zlasti od takrat dalje zasle- dimo v njem odmeve na vse nove, napredne pedagoške tokove v svetu. Revija je prestajala zelo hude čase med pr- vo svetovno vojno, ko je zaradi kritične fi- nančne situacije skoraj prenehala izhajati. Ob začetku izhajanja v stari Jugoslaviji se je od urednikovanja poslovil Nerat, njegovo mesto pa je zasedel Pavel Fiere, ki je bil že od 1916 sourednik revije. »Popotnik« se je v skladu z razvojem v slovenski učiteljski organizaciji v obdobju med obema vojnama vztrajno premikal na leve pozicije. Ta pre- mik je doživel vrhunec najprej v kratkotraj- nem urednikovanju levo usmerjenih peda- gogov dr. Franja Zgeča, Antona Osterca in Ernesta Vranca, po vmesnem obdobju ured- nika Matije Senkoviča pa še v obdobju ured- nikov Vranca, Vladka Majhna ter Miloša Le- dineka. Zaradi take usmeritve v obdobju tik pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 je povsem razumljivo, da >>Popotnik« med vojno ni iz- hajal. Po letu 1945 je močno razširil pod- ročje svojega delovanja, ki je bilo do takrat omejeno pretežno na osnovno šolstvo. Revija, ki jo je kot glavni urednik z izjemo prvega povojnega letnika urejal France Ostanek, je postala glasilo sindikalne organizacije Zve- ze prosvetnih delavcev in nameščencev, leta 1949 pa jo je prevzelo istega leta ustanovlje- no Pedagoško društvo LRS. Novi glavni ured- nik je postal dr. Vlado Schmidt, naslednje leto pa se je revija, kot že rečeno, preime- novala v »Sodobno pedagogiko«, kar so raz- lagali z nujnostjo prilagajanja novemu času in kot ustreznejše široki pedagoški vsebini revije. »Sodobna pedagogika« je od >^Popotnika« podedovala finančne težave in občasne teža- ve s sodelavci, njeno težišče pa se je od za- četnega ravnotežja med teoretičnimi in prak- tičnimi pedagoškimi prispevki postopoma premaknilo pretežno na teoretsko stran. Nje- ni sodelavci so postali v glavnem pedagoški delavci iz PZE za pedagogiko ljubljanske fi- lozofske fakultete ter ljubljanskega Pedago- škega inštituta. Razstava ter razstavni katalog pomenita tudi neke vrste vabilo pedagoškim delavcem, da pripravijo strokovno oceno pedagoške pla- ti obeh revij. Pri tem raziskovanju jim bo v pomoč tudi bibliografija »Popotnika« in »Sodobne pedagogike«, ki jo Slovenski šolski muzej pripravlja v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom in ki bo temeljiteje kot karkoli drugega odkrila vse bogastvo pedagoške mi- sli, ki ga reviji hranita na svojih straneh. Andrej Vovko Leto 1980 — važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske, Razstava Gorenjskega muzeja, Kranj V slovenskih muzejih obstoji že vrsto let problematika o zbiranju muzejskega gradiva za najnovejše zgodovinsko obdobje. Velika količina lahko dostopnega »pogojnega« mu- zejskega gradiva ne zbuja pri sodobnikih in tudi ne pri muzejskih delavcih pravega vrednotenja in potrebe po njegovem ohra- njevanju in zbiranju. Kljub temu pa pomeni tekoče odbiranje, zbiranje in ohranjevanje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 69 gradiva že ob njegovem nastanku vrsto pred- nosti: gre za lahko dostopno in dobro ohra- njeno gradivo, ki hkrati omogoča najboljše ovrednotenje in dokumentacijo. V Gorenjskem muzeju se že dobrih pet let posvečamo tudi temu področju. Leta 1975 smo pripravili razstavo Gorenjska industrija od osvoboditve pa do leta 1975. Ob tem smo vzpostavili prve stike z glavnimi proizva- jalci bodočih muzejskih eksponatov in ob tem naleteli že na prve zbiralce, »ljubitelje« tega gradiva in prve muzejske zbirke po to- varnah (npr. v Elanu, Begunje; Iskri v Že- leznikih; Iskri v Otočah, Alpini v Žireh). Ti so prehiteli muzejske delavce kljub gosti mu- zejski mreži. Za kar se da sistematično zbiranje muzej- skega gradiva, ki nastaja oziroma je nastalo po osvoboditvi na Gorenjskem, smo se lotili izdelave muzejske kartoteke dogajanj, ki smo jo izdelali po različnih informativnih virih, predvsem tiskanih, za čas od leta 1945 pa do danes in jo stalno časovno in tematsko dopolnjujemo. Na podlagi te kartoteke išče- mo, evidentiramo in zbiramo vsa možna mu- zejska dokazila (predmete, fotografije, drob- ni tisk). Kljub kratkemu časovnemu razdob- ju je že mnogo tudi zelo pomembnega gra- diva trajno izgubljenega. Zato smo se odlo- čili, da ob tekočem spremljanju dogajanja takoj evidentiramo tudi dokazila zanj (bodisi da dogodek fotografiramo, zberemo plakate, kataloge in podoben dokumentaren tisk, če gre za predmet, ki ga še ni možno prisvojiti, opozorimo na njegovo trajno vrednost last- nika). Da bi spodbudili boljše vrednotenje tega gradiva in nadaljnje delo, smo z letom 1979 pričeli tudi z rednimi manjšimi razstavami oziroma predstavitvami izbranega gradiva za najbližje preteklo leto. V začetku leta 1980 smo predstavili leto 1979, v februarju 1981 pa leto 1980 — važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske. Omejili smo se le na tiste dogod- ke in dosežke, ki odsevajo napore in težnje v razvoju tega leta in so bili odmevni v šir- šem prostoru. Pri tem se zavedamo, da raz- stava ne daje celostne zgodovinske podobe leta, ki se je pravkar izteklo, in da mu bo čas dodal dogodke, ki jih morda nismo opazi- li, ali pa bo drugače presojal dosežke, kot smo jih v tem času. Tako naslovljena razsta- va tudi zanemarja vsakdanji način življenja, dela ipd. Zato nameravamo v prihodnje po- svetiti več pozornosti tudi tem stranem spremljanja sodobnosti. Nada Holynski 70 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i NOVE PUBLIKACIJE Primož Simoniti: Humanizem na Sloven- skem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Slovenska matica v Ljubljani, 1979, 297 str. Primož Simoniti se je v svoji knjigi Hu- manizem na Slovenskem lotil izredno važne teme: raziskati razmerja med slovenskimi humanisti in reformacijo oziroma osvetliti delež, ki so ga imeli na oblikovanje sloven- ske kulturne dediščine pri nas rojeni huma- nisti, ki pa so živeli in delovali v tujini. Slo- venska literarna zgodovina se je doslej pre- tirano omejevala le na spomenike literarne dejavnosti v slovenskem jeziku in je v raz- iskovanju slovenskega pismenstva v času pred Trubarjem zanemarjala dobo evropske- ga renesančnega humanizma. Z razpravo se je avtor torej lotil proble- ma, ki sodi med temeljna zgodiavinska, kul- turnozgodovinska in še posebej literarno- zgodovinska vprašanja slovenske zgodovine 15. in 16. stoletja. Ko si je zastavil vprašanje »humanizem na Slovenskem«, njegovi »od- mevi« ali »sledovi«, prav tako pa tudi pri vprašanju »slovenski humanisti, delujoči na tujem«, je moral raziskati tedanje knjižne fonde na Slovenskem, nadalje, kaj je priha- jalo novega na knjižne police samostanskih bibliotek, kaj so prebrali in ob čem so si iz- oblikovali in širili duhovno obzorje izobra- ženci, najsi so že bili kleriki z bogatimi na- darbinami ali laiki v mestih, kako je izpričan pomen njihovega delovanja za prodor huma- nizma na dunajski univerzi, tisti ustanovi, kjer je bil slovenski etnični element dobro zastopan ne le v vrstah sholarjev, temveč tu- di magistrov, ali je mogoče dokumentirati njihov vzvratni vpliv na razmere med rojaki in prizadevanje, da utro svoji podobno živ- ljenjsko pot tudi drugim. Ti ljudje — huma- nistično šolani izobraženci — so se prebili iz tesnih in skromnih slovenskih razmer do vplivnih mest prav na tistem dvoru, ki so mu bile slovenske dežele dedni fevd. Ali so se zavedali svojega izvora? Ali so kdaj izpri- čali zavest svoje jezikovne ali vsaj pokrajin- ske pripadnosti? Na ta in druga vprašanja je iskal avtor pričujoče razprave konkretne odgovore, do- kumentirane z ustreznim vrednotenjem in analizo primarnih in sekundarnih virov. Ta- ko v prvem delu obravnava nekatere vidike kulturne podobe stanja na Slovenskem, v matični deželi. V drugem delu skuša prek vprašanja šolstva in odtoka sholarjev na tu- je univerze, zlasti na Dunaj, prikazati živ- ljenje in delo naših ljudi na tamkajšnji uni- verzi in v krogu humanistov na dvorih ce- sarjev Friderika III. in Maksimilijana I. Av- tor natančneje analizira delo Johannesa Rota, zlasti njegov humanistični govor nad grobom zadnjega Celjana, Ulrika II., Celjsko kroniko do 1435 neznanega zapisovalca, pesmi Niko- laja Petschacherja, verzificirano kroniko do- godkov med leti 1511—1516 v Škof j i Loki — še kot poznosrednjeveške spomenike. Moč- nejše pobude za širjenje humanistične misli je dal drugi ljubljanski škof Krištof Ravbar, njegov tajnik Augustinus Pryg(e)l-Tyfernus pa je predvsem pomemben kot zbiralec rim- skih napisov, humanistični literat in arhitekt. Med pomembnimi osebnostmi od sredine 15. do srede 16. stoletja obravnava še Lenarta Budina, Bernarda Pergerja, Brikcija Prepro- stega, Nikolaja iz Novega mesta, Tomaža Prelokarja, Klementa iz Dobrepolja, Magnu- sa de Ecka, Matijo Hvaleta, Pavla Obersteina, Jurija Slatkonjo, Andreja Perlacha, Clemen- sa Kukutza, Sigismunnda Herbersteina, Ur- bana Textor j a, Klementa Otta in druge. To izjemno in po rezultatih bogato delo ima vsebinski povzetek v nemščini. Poleg ustrez- nega znanstvenega instrumentarija sta ob- javljeni tudi dve prilogi ter več fotografij likovnih spomenikov. Jože Ciperle Edvard Kocbek, Pred viharjem. Slovenska matica, Ljubljana 1980, 210 str. S svojo knjigo Pred viharjem nam je Ed- vard Kocbek, soustvarjalec slovenske zgodo- vine v najbolj viharni dobi in njen izpriče- valec, podal že tretji del svojih dnevniških zapiskov iz narodnoosvobodilnega boja. Pri- čujoča knjiga nosi sicer naslov Pred vihar- jem, to pomeni obdobje pred vojno in pred osvobodilnim bojem, toda temu obdobju je v knjigi namenjena le ena tretjina obsega. Ostali dve tretjini pričata o prvem letu voj- ne, od maja 1941 do maja 1942, ko je bil Kocbek že vključen v narodnoosvobodilni boj, to je v vihar. Knjiga bi torej, če ne bi šlo za izredno poudarjeno avtorjevo osebno doživljanje tudi narodnoosvobodilnega boja in če ne bi avtor svoj neposredni odhod v partizane maja 1942 imel za odločilen mejnik, nosila tudi drugačen naslov. Dnevniških zapiskov (čeprav še tako sub- jektivnih, včasih je to tudi izpričevalska in celo zgodovinska odlika) vidnejših ljudi v naši polpretekli dobi je naša javnost vedno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 71 vesela. Zlasti se jih veselimo zgodovinarji, še posebno za obdobja in dogajanja, o kate- rih ni na pretek pisanih dokumentov, kar je primer tudi za obdobje 1940—1941. Dnevni- ški zapisi, če jih vzamemo z vso historično kritičnostjo, nam marsikdaj povedo izredno dragocene podatke za politično zgodovino. V pričujoči Kocbekovi knjigi sta v bistvu dva načina zapisovanja dogodkov. Prvi za obdobje pred vojno, točneje za leto 1940, ima obliko normalnih dnevniških zapiskov po da- tumih iz dneva v dan. Drugi za obdobje od maja 1941 do maja 1942 pa je nekak strnjen dnevnik. Tu gre za skrajšano in odbrano re- digirano besedilo, verjetno namenjeno obja- vi, ki jo je pripravljal Kocbek sam v prvih letih po vojni, še pred objavo Tovarišije in se je potem izgubil. Ko so se zapiski v zad- njem času našli, sta se avtor in založba od- ločila za nespremenjeno objavo. Dnevniškim zapisom je v knjigi priključenih še nekaj Kocbekovih člankov iz tega časa, objavljenih v letih 1938—1940 v Dejanju, in izredno dra- gocen — do sedaj neobjavljen Kocbekov re- ferat na skupnem sestanku med predstavniki CK KPS in krščanske skupine 14. novembra 1941 v Ljubljani. Ob teh Kocbekovih zapiskih naj bo rečeno še enkrat kot že tolikokrat, da gre za izredno svojevrstno pisanje, za zelo subjektivno gle- danje na dogajanje, kot je bilo, tudi njegovo angažiranje močno subjektivno, oziroma ka- kor je on dejal, personalistično. Zaradi pove- danega je največja vrednost dnevnika v pri- čevanju o razvoju pogledov na ljudsko fron- to in narodnoosvobodilno sodelovanje, na po- litiko, na odnos kristjanov do marksizma pri Edvardu Kocbeku — samosvojemu človeku, pesniku, esejistu, uredniku in političnem publicistu, ki je imel vpliv na določen kul- turni krog v slovenskem narodu in je postal član ožjega vodstva OF. Dnevniški zapiski so ohranili zabeležen marsikateri dogodek, ki je tako ali drugače neopazen ali pozabljen in s tem napravili zgodovinopisju veliko uslu- go. Pri interpretaciji dogajanja in pri Koc- bekovem ocenjevanju posameznih oseb, iz katerega si že bodi kroga, je treba biti zelo kritičen in se je treba vživljati v Kocbekovo stališče. Nekatere ocene iz teh zapiskov me- čejo na določene ljudi čudno nejasno luč. Kocbek je v tedanjem trenutku v svojem iz- razitem subjektivnem, včasih zelo naivnem pojmovanju politike in političnega angažira- nja verjetno res tako čutil. Kako so čutili njegovi sogovorniki partnerji in prijatelji, ne vemo, ker tega niso zapisali. Vemo pa, kako je potekalo nadaljnje zgodovinsko do- gajanje in zgodovina je nekatere Kocbekove sodbe potrdila, druge pa zavrgla. Tako je za- vrgla tudi Kocbekovo oceno iz tega dnev- nika (strani 57—60) o dr. Alešu Stanovniku in njegovem krogu krščansko socialističnih voditeljev. Naj bo tu povedano, da ocen, kot so na omenjenih straneh, Kocbek ni nikoli več ponovil in je verjetno spremenil svoje mnenje, toda tega ni zapisal. Zato je treba povedati, da so se krščanski socialisti poka- zali politično zreli, daljnovidni, realistični in osebno pogumni v narodnoosvobodilnem bo- ju, in dr. Aleš Stanovnik se je temu boju predal z vso svojo osebnostjo, zavedajoč se nevarnosti, in je žrtvoval tudi življenje. Posebno močan vtis v knjigi napravi na človeka Kocbekov referat Temelji osvobodil- nega sodelovanja, ki je tu prvič objavljen. Iz njega je moč ugotoviti izredno globoko domišljeno Kocbekovo krščansko antropo- logijo in njen afirmativni odnos do marksiz- ma kot družbene, gospodarske in zvečine po- litične prakse. Po drugi strani pa se kaže nje- gova krščanska skrb za svobodo idejnega in kulturnega razvoja ter opredeljevanja svo- bodne socialistične osebnosti. Vse to je iz- raženo s takšnim bogastvom izraza, da nam zbuja prepričanje, da v domišljanju te pro- blematike in v njenem artikuliranju mislec in pisatelj Kocbek med slovenskimi kristjani ni imel para in težko mu ga je najti v Evropi. Janko Prunk Catastico generale de boschi della provin- cia dell'Istria (1775—1776), Terminazione del CE. sopra boschi (1777) a cura di Vjekoslav Bratulič, Collana degli Atti N. 4, Centro di ricerche storiche, Rovigno 1980, 474 str. Duhovna renesansa istrskih Italijanov je v zadnjih letih dala več žlahtnih sadov tako na področju beletristike kot na področju humanističnih znanosti. Za nas zgodovinar- je, kadar nastopamo v tej vlogi, so važna predvsem zgodovinska dela, še posebej, ker gre za istrsko historiografijo, tako bogato tradicije, in za pokrajino, ki je tako skrbno hranila material v sveti skrinji muze Klio. Na žalost so premalo znani — vsaj med slovenskimi zgodovinarji — Atti del Centro di ricerche storiche iz Rovinja, revija veli- kega historiografskega pomena za Istro. Po- leg tega je tu še posebna zbirka. Collana degli Atti, ki skuša še dodatno izbrisati bele lise iz impresivne zgodovine Istre. Četrta številka Collane nosi zgoraj nave- deni naslov. Oba dela sta transkripcija ar- hivskih dokumentov. Prvi del, kataster goz- dov v beneški Istri, je izdelala pisarna Vin- 72 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 cenza Morosinija, nekakšnega nadzornika gozdov, medtem ko je drugi, dvojezični del (Teurminazione/Naredjenje) delo kolegija za nadzor nad gozdovi, ki ga je potem potrdil senat. Ta drugi dokument je najbrž velikega pomena tudi za lingviste, ker je relativno dolg primerek slovenskega jezika v Istri tis- tega časa. Oba obsežna dokumenta bosta odlično slu- žila predvsem vsakomur, ki se ali se bo ukvarjal z zgodovino agrikulture ali ekolo- gije. Primerjal bo lahko stanje istrskih goz- dov ob koncu velikih beneških izsekavanj z današnjim stanjem, ko vlada bolj naturo- filno razpoloženje. Kajti kataster je izredno detajlirano preštetje gozdov, ponekod celo posameznih dreves v Beneški Istri in Naredje- nje predpisuje dolgo vrsto ukrepov za ustrez- no vzdrževanje gozdov z namenom, da bi se preprečilo njihovo prekomerno izkoriščanje. Oživel naj bi duha zakonov o gozdovih, »i uporedu o one nove nauke texanja i str axe koi bi moghli na svarhu odnjeti toliko xesto- ka opacinstva, i oblasciati, i uzdarxati obilne plode dobrih Duuba potribitih za morske po- tribe; i ucjuvati Dubrave od izkoreniah i priuzetiah«. Res je, da Serenissima nosi večji ali manj- ši del krivde za prekomerno izsekavanj e gozdov marsikje v Istri, Liburniji ali Dalma- ciji. Res je pa tudi, da del iste krivde nosi množica anonimnih privatnih izsekovalcev — tako beneških kot lokalnih, katerim je se- kanje in trgovina bilo vsakdanji kruh in po- gača. Med nami kroži legenda, da so Bene- čani spremenili naša kraška področja, prej pokrita s stoletnimi hrasti, v kamnite pu- ščave. Ampak, ali se ni tudi naš toliko slav- Ijeni Dubrovnik oskrboval v Dalmaciji in Liburniji z lesom za svoje »Marine esigenze»? Republika je vsaj proti koncvi svojega obsto- ja pokazala velik interes za ozdravitev sla- bega stanja gozdov na svojem teritoriju. Za to pričata obravnavana dokumenta. Ali je znano, da so dubrovniške oblasti izdale kak- šen podoben dokument? Kakorkoli že, ena izmed koristi prepisa in objave obeh doku- mentov bo tudi nova presoja in morda pre- krojitev »ekološke legende« o hudobnih Be- nečanih in tiste druge o dobrih Dubrovčanih. Janez Peršič Stane Stražar, Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, 880 str. Stane Stražar je v obsežnem delu osvetlil zgodovinski razvoj in sodobno podobo Mo- ravske doline. Izšlo je ob 825-letnici prve omembe Moravske doline v pisanih virih, ob 750-letnici Moravč in ob 200-letnici tam- kajšnje osnovne šole. Oris življenja pod Lim- barsko goro, kot je pisec podnaslovil svoje delo, je že tretja »kronika« Staneta Stra- žarja, ki je leta 1970 izdal Kroniko Doba, štiri leta kasneje pa knjigo Svet pod Tabo- rom (Kronika Ihana). Z njegovimi deli so tri območja sedanje domžalske občine, dob- sko, ihansko in moravško, dobila doslej naj- bolj vsestranske in temeljite zgodovinske ori- se. Ob teh Stražar j evih delih naj opozorimo še, da sta leta 1969 izšla dva snopiča Men- geškega zbornika II, da je leta 1979 Kultur- na skupnost Domžale izdala deli Pomniki re- volucionarnega delavskega gibanja in narod- noosvobodilnega boja v domžalski občini ter Zbornik občine Domžale, in da so tri delov- ne organizacije Helios Domžale, Papirnica Količevo in Tosama, Vir ob svojih jubilejih zbrale veliko gradiva o razvoju teh podjetij v obdobju med vojnama, v času NOB in po osvoboditvi ter posebej o delavskem gibanju v njih (Minilo je petdeset let, Kemilak 1974; Tri obletnice Papirnice Količevo, Ljubljana 1976; Delavsko gibanje v tovarni sanitetnega materiala na Viru 1936—1941, Kronika 1976, št. 2), potem lahko ugotovimo, da je bilo le za redko katero območje na Slovenskem zgo- dovinsko raziskovanje v zadnjem desetletju tako intenzivno, kot za območje sedanje dom- žalske občine. Stane Stražar je delo o Moravski dolini razdelil na 15 problemsko oziroma kronolo- ško zasnovanih poglavij. V uvodnem poglav- ju je orisal splošne značilnosti Moravske do- line, ki leži v zahodnem delu Posavskih gub med dvema slemenoma, trojanskim na seve- ru in litijskim na jugu. Pisec je v uvodu po- drobneje osvetlil zlasti zemljepisno in geo- loško podobo Moravske doline ter navedel podatke o moravški govorici, ledinskih in hišnih imenih. V drugem poglavju je opisal redka arheološka nahajališča na Moravškem. Na začetku tretjega poglavja z naslovom Od srednjega veka do kmetske odveze je pisec navedel razlage krajevnih imen v Moravški dolini, za vse večje kraje pa tudi podatke o najstarejših omembah v pisanih virih (Lim- barska gora na Moravškem se prvič omenja leta 1156, Moravče kot središče doline pa med leti 1232 in 1246). Moravško dolino imenujejo tudi dolino gradov in v delu o njej so po- datki o gradovih Limbarska gora, Rožek, Moravče, Cešnjice, Belnek, Zalog, Križate, Koprivnik in Tustanj, ki je edini še danes ohranjen. S podatki iz urbarjev nekaj gospo- stev, ki so imela posestva v Moravški dolini, je Stražar ilustriral položaj podložnikov. Po izpiskih iz franciscej skega katastra iz leta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 73 1826 je izdelal tudi seznam hišnih gospodar- jev vseh katastrskih občin v Moravski dolini. V tretjem poglavju je tudi nekaj gradiva o kmečkih uporih, protestantizmu, turških vpa- dih, rokovnjačih in francoski zasedbi naših krajev. V četrtem poglavju je Stražar zbral ljudske pesmi in pripovedi ter drugo gradi- vo, ki ilustrira ljudsko tvornost v Moravski dolini. V naslednjih dveh poglavjih so po- datki o cerkveni ureditvi v Moravski dolini (Moravče so bile prafara) ter opis cerkvenega stavbarstva, sakralnih umetniških dragoce- nosti in znamenj. Tudi razvoj šolstva na Mo- ravskem je Stražar podrobno prikazal v po- sebnem poglavju. V njem je dobro osvetlil tudi delovanje 13 partizanskih šol na Morav- skem iz obdobja 1943/44. V osmem poglavju je opis razvoja in delovanja kulturnih, šport- nih, gasilskih in drugih društev ter zadruž- nih gospodarskih organizacij, iz katerega se vidi, da je bilo društveno življenje posebej razgibano v obdobju med vojnama. Morav- ska dolina je dala nekaj znamenitih mož, med katerimi naj posebej omenimo matematika Jurija Vego, pisatelja Frana Detelo, zgodo- vinarja Josipa Mala in kiparja Tineta Kosa. Poglavju o znamenitih Moravčanih sledi opis razvoja javne uprave in sodstva v Mo- ravski dolini. V tem poglavju je pisec osvetlil tudi politične razmere do leta 1941 na Morav- skem, ki jih je ilustriral še s podatki o volil- nih izidih. Posebej je prikazal delovanje krajevnih ljudskih odborov po osvoboditvi in samoupravnih organov bivše občine Mo- ravče in krajevnih skupnosti v Moravski do- lini. Ob tem je opozoril na dejstvo, da je leta 1976 živelo na območju krajevnega ura- da Moravče 3725 prebivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1869 4534, v začetku petdesetih let 19. stoletja pa celo okoli 5250 prebival- cev. Ker kmetijska Moravska dolina ni mog- la preživeti vseh prebivalcev, se je od srede 19. stoletja krepilo izseljevanje delovne sile v domača in tuja industrijska središča. Vzro- ke za to je osvetlil zlasti v poglavju o zna- čilnostih gospodarstva v Moravski dolini. Ker kmetovanje ni nikdar dalo dovolj za- služka, so se morali prebivalci Moravske do- line ukvarjati še z različnimi obrtnimi in drugimi dejavnostmi, v desetletjih pred pr- vo svetovno vojno pa je bilo razširjeno zlasti pletenje slamnatih kit. Zajezitev odseljeva- nja iz Moravske doline je povezana z na- stankom industrijskih obratov po osvobodit- vi (obrati podjetij Termit, Rašica in Indu- plati) ter z velikimi uspehi pri gradnji in posodabljanju cest, po katerih se vozijo de- lavci iz Moravske doline na delo zlasti v in- dustrijske obrate na domžalskem in zagor- skem območju. Stražar je v posebnem po- glavju obdelal tudi uspehe pri izgradnji vo- dovodnega in električnega omrežja v Mo- ravski dolini. Kratkemu orisu trpljenja in žrtev prebivalcev Moravske doline v prvi svetovni vojni sledi najobsežnejše poglavje, v katerem je pisec na okoli 150 straneh opi- sal značilnosti NOB na tem območju. Z opi- som pomembnih akcij narodnoosvobodilnih enot in delovanja organizacij KPS in OF ter organov ljudske oblasti na eni strani ter s prikazom okupatorjevih in domobranskih hajk ter nasilja na drugi strani, je osvetlil izjemno vlogo Moravske doline v NOB v okviru kamniškega in litijskega okrožja ozi- roma IV. operativne cone. To sliko je še do- polnil z opisom tudi nekaterih manjših akcij in usod posameznikov, s čimer je še bolj živo ilustriral prispevek in žrtve prebivalcev Mo- ravske doline v NOB. Poudarimo naj, da je bila moravška dolina pomembno oporišče šte- vilnih partizanskih enot (Kamniškega in Mo- ravškega bataljona, Slandrove in Zidanško- ve brigade, kamniško-zasavskega odreda itd.) in izhodišče za njihove akcije na komunika- cije v Zasavju in Črnem grabnu, v njej so se pogosto zadrževali tudi štab IV. operativne cone in pokrajinski politični forumi za Šta- jersko, na Moravskem je bil sedež okrožnih in okrajnih forumov kamniškega in litijske- ga okrožja, tu so bile tudi številne partizan- ske delavnice, skladišča, tehnike in tiskarne ter bolniški objekti. Moravška dolina pa je bila leta 1944 tudi prvo osvobojeno ozemlje na območju IV. operativne cone. O deležu Moravske doline v NOB priča posebej tudi podatek, da je skupno število padlih in žrtev fašističnega nasilja 194 prebivalcev. V sklep- nem poglavju je Stražar dodal še kroniko elementarnih in drugih nesreč ter vremen- skih posebnosti. Delo o Moravski dolini ima v vsebinskem pogledu podobne sestavine kot Stražarjevi »kroniki« Doba in Ihana. Vzpo- redno z dolgoletnim preučevanjem zgodo- vinskega razvoja posameznih območij seda- nje domžalske občine je Stražar poglabljal svoje dosežke. Vsako njegovo novo delo je bogatejša in popolnejša slika obravnavane problematike, prav tako pa se je uspešneje izogibal tudi pomanjkljivostim in napakam, na katere smo opozorili v oceni njegove Kro- nike Doba (Kronika 1971, št. 1). Pudarimo naj, da je Stražar uspel tudi pri najnovejšem delu vzpostaviti plodno sodelovanje s slovenskimi zgodovinarji, arheologi, etnologi in literarni- mi zgodovinarji, ki so mu dali nasvete glede literature ter gradiva in njegove obdelave. Delo o Moravski dolini je rezultat vztraj- nega večletnega Stražar j evega raziskovanja 74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 in zbiranja. V njem so prvič zbrani na enem mestu podatki in ugotovitve iz različnih znan- stvenih razprav in monografij, pisec pa je sam preučil številne arhivske dokumente iz starejših in novejših obdobij ter druge vire, zbral pa je tudi številna ustna prčevanja. Dokumentarnost dela je še povečal s smo- trnim izborom fotografij, ki jih je okoli 330. S Stražar j evo knjigo smo dobili ne le z zgo- dovinskimi, arheološkimi, geografskimi, et- nografskimi, jezikoslovnimi in literarno zgo- dovinskimi podatki bogato podobo Morav- ske doline, temveč tudi zanimiv prikaz usod prebivalcev pod Limbarsko goro, kar ji daje še posebno vrednost in povečuje široko zani- manje zanjo. Dober sprejem Stražarjevega dela med bralci pa nazorno ilustrira dejstvo, da je vseh 3000 izvodov prodanih, kar je za pisca prav gotovo tudi spodbudno priznanje. Stražarjevo izjemno raziskovalno prizadev- nost ob opravljanju poklicnih nalog elek- trotehnika naj poudarimo še s podatkom, da je v začetku 1981 izšlo njegovo novo obsežno delo z naslovom Na pomoč in s podnaslovom Razvoj gasilstva v občini Domžale. V tem de- lu je na okoli 700 straneh prikazal razvoj in delovanje gasilskih društev, enot in organi- zacij v sedanji občini Domžale od leta 1880, ko je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo v Domžalah, do lanskoletnega stoletnega ju- bileja organiziranega gasilstva v domžalski občini. Z izdajo kar štirih obsežnih poljudno- zgodovinskih del v enem desetletju si je Sta- ne Stražar ustvaril posebno mesto med ra- ziskovalci, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kra- jevno zgodovino. Miroslav Stiplovšek _j Bazovica 6. IX. 1930—6. IX. 1980, Spome- niki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, Ljubljana 1980, str. 39, 17. zvezek. Sedemnajsti zvezek Spomenikov delavske- ga revolucionarnega gibanja in narodnoosvo- bodilnega boja na Slovenskem obravnava do- kaj znane dogodke, ki so se končali z žrtva- mi v Bazovici. V poljudno brošuro strnjena celota je namenjena širokemu krogu ljudi kot pomemben zapisek iz življenja Slovencev v Italiji med dvema vojnama. Avtor Milan Pa- hor je zbral podatke predvsem iz že objav- ljene literature, poudaril pa je zlasti razme- re in čas, ki so rodili tak odpor Slovencev proti fašističnemu režimu. Narodno zavedni in napredno usmerjeni mladini — iz njenih krogov izhajajo tudi štir- je bazoviški junaki: F. Bidovec, F. Marušič, Z. Miloš, L. Valenčič — niso več zadosto- vale tradicionalne oblike boja za narodnost- ne pravice, kakršne so uporabljale slovenske meščanske organizacije, saj so bile pod fa- šističnim režimom neučinkovite. Zato so se mladinci sredi leta 1927 sestali in ustanovili tajno narodnorevolucionarno organizacijo za Slovence in Hrvate v Julijski krajini, ime- novano TIGR. Na kratko so opisane akcije te organiza- cije do usodnega februarja 1930, ko so izvr- šili atentat proti fašističnemu dnevniku v Trstu »II Popolo di Trieste», ki je imel hude posledice. Sledile so aretacije, obsodba in streljanje. Tekst je popestren s slikami ba- zoviških žrtev, reprodukcijami obsodbe, le- takov in časopisov ter z verzi, ki so posve- čeni bazoviškim žrtvam. Metka Gombač Franc Avbelj, Miroslav Stiplovšek, Ivan Vidali: Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v dom- žalski občini. Domžale 1979, 230 str. Poleg Zbornika občine Domžale, o kate- rem smo poročali v Kroniki št. 1, 1980, sta Kulturna skupnost Domžale in Občinski od- bor ZZB NOV Domžale izdala tudi Pomnike revolucionarnega delavskega gibanja in na- rodnoosvobodilnega boja. Delo je zasnovano tako, da v uvodnem delu podaja pregled de- lavskega gibanja na domžalskem območju do leta 1941 in pregled NOB na tem področju. V poglavju o delavskem gibanju je poudarek na kratkotrajnem razmahu delavskega giba- nja v revolucionarnih razmerah po letu 1918 in na vnovičnem vzponu v drugi polovici tri- desetih let, ko ga je vodila in usmerjala par- tija. V kratkem pregledu značilnosti NOB na tem območju je prikazano delovanje Kamni- škega bataljona, ustanovitev odborov OF ter prizadevanja za razširitev organizacij KPS in OF, prikazano je delovanje Kamniško- savinj skega odreda, ustanovitev Šlandrove brigade, osvoboditev Moravske doline in ustanovitev Kamniško-zasavskega odreda, dalje še pojav domobranstva ter ponovna okrepitev narodnoosvobodilnih enot in osvo- boditev. Dodano je poglavje o virih in lite- raturi za razvoj NOB v kamniškem okrožju. Temu precej obsežnemu uvodnemu delu, ki ga je napisal M. Stiplovšek, sledi poglavje o pomnikih revolucionarnega delavskega gi- banja in NOB v domžalski občini. Ta del je urejen tako, da si po abecedi sledijo posa- mezni kraji, kjer stoje spomeniki. Vsi spo- meniki so opisani, točno je označena njihova lega, dodane so tudi fotografije vseh spo- menikov, najdemo pa tudi podatke, kdo je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 75 dal spomenik postaviti in kdaj, pri velikem delu spomenikov pa imamo tudi opis dogod- kov, na katere se spomenik nanaša (npr. streljanje talcev pri bistriškem mostu, na Jaršah idr., napad na radomeljsko četo, stav- ka papirničarjev 1935, bolnišnica Triglav idr., požigi posameznih vasi, življenjepisni podat- ki o nekaterih borcih, narodnih herojih in talcih s priloženimi fotokopijami, ustanovi- tev Slandrove brigade, opis Ijudskofrontne- ga shoda na Taboru nad Ihanom 1937, usta- novitev prvega odbora OF v Moravski dolini, 3. konferenca KPS na Vinjah itd.). Skupno je opisanih 97 pomnikov, dodano je kazalo opisanih spomenikov po krajevnih skupno- stih in priložen zemljevid z označbami gro- bišč, spomenikov in spominskih plošč. Zbrani podatki kažejo, da so prve pomni- ke odkrili že v prvih letih po osvoboditvi, večina je bila postavljena v 50. letih, čeprav se je delo uspešno nadaljevalo še tudi v naslednjih letih. Pomniki so med seboj tudi dokaj različni, tisti iz prvih let so z umetni- škega vidika skromnejši, zato pa nič manj pomembni. Opravljena je bila važna naloga, ki je zahtevala skupinsko delo od popisa vseh spomenikov (Franc Avbelj) in zbiranja do- kumentov o delavskem gibanju in NOB do fotografiranja spomenikov in seveda opisa spomenikov in opisa dogodkov; slednje sta temeljito opravila Ivan Vidali in Miroslav Stiplovšek. Olga Janša-Zorn Otroštvo v senci vojnih dni. Zveza prija- teljev mladine, Ljubljana 1980, 209 str. Na zagrebškem posvetovanju ob medna- rodnem letu otroka aprila 1980 s temo: Izro- čila NOB o družbeni skrbi za otroka — Ti- tovim generacijam svobode smo Slovenci sodelovali z desetimi prispevki. Z njimi smo želeli predstaviti vse tiste vrednote, ki so bile odločilnega pomena za zmago naših na- rodov nad fašizmom, nad vsakršnim nasi- ljem in izkoriščanjem in ki imajo tudi za današnje življenje v svobodni socialistični samoupravni Jugoslaviji neprecenljivo vred- nost in trajen pomen. Cilj posvetovanja, h kateremu so bila usmerjena tudi naša priza- devanja pri pripravi slovenskega deleža, je bil, da izmerjene vrednote predamo kot dra- goceno izročilo otrokom in mladini, da bi jih mlada generacija še naprej ohranjala in raz- vijala na njej lastni, kritični in ustvarjalni način, te besede je uredništvo zapisalo v uvodu h knjigi, in ta publikacija naj bo dragocen kažipot tistim, ki danes živijo in ustvarjajo ter tistim, ki šele prihajajo, da bi s temi vrednotami ter vero v človeka in njegovo moč plemenitih svoje družbeno živ- ljenje, da bo rasel naš mladi rod zdrav in čvrst tudi jutri. Ivan Križnar je v članku Otroci na Slo- venskem med fašistično okupacijo podal oris trpljenja najmlajšega rodu, ki je bil med fašistično okupacijo izpostavljen silovitemu potujčevanju, raznarodovanju in množične- mu izgonu z domače zemlje. Orisal je tudi posebno skrb OF, ki je bila namenjena otro- kom, zlasti tistim, ki so živeli v najslabših razmerah in bili izpostavljeni najhujši ne- varnosti. Ada Krivic je v doslej prvi objavi prika- zala Skrb za ogrožene družine z otroki in za ilegalčke v Ljubljani, delo žena in mater v okupirani Ljubljani, ki so se izpostavljale nevarnosti pa vendar z veliko ljubeznijo skr- bele za otroke naših vidnih političnih delav- cev, ki so živeli in delali v ilegali. Tako so živeli v ilegali tudi njihovi otroci. Pretres- ljive so zgodbe in poti malih ilegalčkov in njihovih rejnic. Največ zaslug za načrtno, vestno in konspirativno delo z ilegalčki ima prav gotovo Ana Ziherl, imenovana Ziherlo- va mama. Stane Mrvič in Alenka Kraigher-Gregorc sta v svojih sestavkih opisala strahotne uso- de Ukradenih otrok, ki so jih hoteli nacisti vzgojiti v janičarje slovenskega ljudstva. Mi, ki tega nismo doživeli, verjetno nikoli ne bomo mogli dojeti bolečine, ki so jih pretr- pele matere, ko so jim trgali otroke iz na- ročij in jih nasilno ločevali. Anton Avsec v članku Pionirska četa Sliv- niškega bataljona opisuje svoja doživljanja v tej pionirski četi, ki je štela 90 ljudi, od teh za delo sposobnih 23, nad 50 let starih 7, žena 7, otrok, mlajših od 14 let je bilo 37, med njimi dva novorojenčka in 20 partiza- nov. Jože Prinčič je v razpravi Odnos ljudske oblasti slovenskega naroda do otroka v ob- dobju NOB 1944—1945 z dokumenti prikazal odnos nove revolucionarne oblasti do otroka. Opisal je najpomembnejše oblike socialne, zdravstvene in prosvetne pomoči otroku in njegovi zaščiti v obdobju NOB. Dr. Božena Grosman je v Partizanski po- rodnišnici pokazala na skrb, ki so jo posve- čali porodicam in negi novorojenčkov in so že konec leta 1943 pri partizanski bolnišnici v Kočevskem Rogu imeli oddelek — porod- nišnico in poporodni prostor — barako, kjer je mati lahko negovala svojega otroka. Slavica Pavlic je v članku Organizacija šolstva v NOB dala prerez delovanja parti- 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 zanske šole, partizanskih krožkov, partizan- skih postaj in potovalnih šol na osvobojenem, kontroliranem in okupiranem ozemlju Bele krajine. Primorske, Štajerske in Gorenjske, ki je s svojim programom, učnimi načrti skrbela in dajala osnove novi demokratični šoli. Alenka Gerlovič je v sestavku Partizansko gledališče prikazala delovanje gledališča, ki ni bilo namenjeno samo otrokom, ampak s politično satiro tudi odraslim. Marjeta Campa in Sergej Vošnjak sta v sestavku o Mladinskem tisku v NOB prika- zala skrb naše ljudske oblasti za ohranitev slovenskega jezika tudi v tem, da so mladina in pionirji dobili v roko slovensko branje. Zato so izdajali in opremljali z ilustracijami glasila Pionir, Slovenski pionir. Naš rod. Mladi rod, Novi rod. Mladi puntar. Našim pionirčkom in druga glasila. Nataša Urbane pa je v članku Pionirska organizacija — otrokova samo vzgoja in de- javnost spremljala dejavnost otrok v sklopu pionirske organizacije, ki se ni razvijala sa- mo na osvobojenem ozemlju, ampak tudi v okupiranih mestih. Ti otroci so se začeli že zgodaj povezovati, pritegovati v svoje vrste prijatelje in znance ter tako ustanavljati prve pionirske skupine. Stane Kumar je v spominskem zapisku Risal sem otroke v koncentracijskem tabo- rišču, zapisal da je vsak dan opazoval otroke, ki so posedali v gručah žalostnih oči in star- čevskih obrazov. V članku Marije Soljan-Bakarič Sporočila narodnoosvobodilnega boja Titovi generaciji svobode, ki je bil uvodni referat na posveto- vanju v Zagrebu, je prikazana vsa skrb za otroke, ki je bil neločljiv del NOB vseh jugoslovanskih narodov in zato je ideja boja in osvoboditve porodila tisoče oblik skrbi za otroke. Publikacija je bogato ilustrirana in prina- ša povzetke vseh člankov v štirih jezikih angleščini, francoščini, ruščini in španščini in zato menim, da ne bi smelo biti šolske knjižnice, kjer bi ne bilo te publikacije, da bi mladi rodovi sprejeli in ohranjali sporo- čila narodnoosvobodilnega boja ter prenašali naprej in dalje razvijali. Slavica PavUč Erich Petschauer, Das Jahrhundertbuch der Gottscheer (Bearbeitet von Hermann Petschauer). Wien 1980, 221 str. ter priloge. Knjiga je izšla z željo, podati prerez zgo- dovine nemškega jezikovnega otoka na Ko- čevskem od njegove ustanovitve pred 650, leti dalje. Se zlasti močan poudarek je v knjigi dan dogajanju v času med obema sve- tovnima vojnama ter usodi kočevskih Nem- cev po letu 1945. Kot je znano, je avtor, po poklicu učitelj, izšel iz vrst kočevarskih Nem- cev; v tridesetih letih je aktivno deloval med nemško manjšino v Sloveniji ter pri tem bil tesno povezan z organizacijami, ki so se v Nemčiji ukvarjale z nemškimi manjšina- mi, živečimi zunaj meja nemškega rajha. Po drugi svetovni vojni se je ustalil na avstrij- skem Koroškem, ki jo imajo nekdanji ko- čevarski Nemci za svojo pradomovino. Med tezami, ali bolje, nekaterimi avtorjevimi po- gledi, ki potrebujejo kritičen pogled, najde- mo zagotovilo, po katerem se je v 9. stoletju formirala nemško-slovenska jezikovna meja po reki Dravi, ali pa trditev o tem, da je bila večina kranjskega teritorija v srednjem veku jezikovno mešano ozemlje, ki se je pač šele v naslednjem obdobju sloveniziralo. Med vprašljive trditve moremo prišteti tudi zagotovilo, da so bili Uskoki »hrvaško govoreče slovansko pleme v Bosni, ki je tež- ko trpelo pod turškim gospostvom«, ali pa trditev, da je Primož Trubar prevedel biblijo na slovenski jezik. Iz Petschauer j evega razpravljanja o doga- janju v 19. stoletju naj posebej opozorimo na poudarjanje zaslug Nemškega šolskega dru- štva (Deutscher Schulverein) za Kočevsko in za kočevarske Nemce. Opozarja, da se je pri- čelo v drugi polovici tega stoletja močno izseljevanje nemškega živi j a prek Atlantika v Ameriko. Ob tem objavlja podatek, po ka- terem je kočevsko okrajno glavarstvo samo v prvi polovici leta 1914 izdalo kar 700 pot- nih listov za v ZDA. Oris dogajanja v času med obema svetovnima vojnama se pred- vsem omejuje na tožbe o slovenskih priza- devanjih po utesnjevanju in utesnitvi koče- varskega nemštva. Vse to naj bi po Petscha- uer ju odmevalo tudi med nemško mladino, med katero se je pričelo širiti slovensko be- sedje. Posebno poglavje je v »stoletni knjigi« namenjeno predzgodovini preselitve koče- varskih Nemcev med drugo svetovno vojno na Slovensko Štajersko. Prav tu pa bi mogel Petschauer poročati marsikaj bolj pogloblje- no, tako pa brez poznavanja ozadja posamez- nih vprašanj utegne nepoučeni bralec dobiti le nezadostno ali pa polovično ter enostran- sko informacijo. Tako ni iz knjige dovolj vid- na rast odmevnosti tretjega rajha med koče- varskimi Nemci tako pred letom 1938 kot po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji tega leta. Tako postajajo tudi razumljive reakcije slovenskih oblasti ter slovenskega javnega kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 77 mnenja na takratno dejavnost nemške manj- šine in v tem okviru bi pač tudi Petschauer moral ocenjevati odnose med kočevarskimi Nemci ter med Slovenci kot večinskim naro- dom na območju Dravske banovine. Vsakdo, ki se ukvarja z nacistično razna- rodovalno politiko na Slovenskem, bo našel v Petschauerjevi knjigi marsikak drobec o poteku izselitve kočevarskih Nemcev pozimi leta 1941/42 na Slovensko Štajersko, kjer jim je bila dodeljena »zgodovinska naloga«, da nastopajo kot »oboroženi in obmejni kmetje«. Naj povzamemo drobec o tem razpravljanju: Petschauer navaja, da je Heinrich Himmler 10. oktobra 1941, se pravi, na enaindvajset- letnico koroškega plebiscita dal »kategoričen ukaz po takojšnji preselitvi kočevarskih Nem- cev«. Zlasti pa je informativen zaključni del knjige, namenjen povojni usodi kočevarskega nemštva ter o njegovem zdajšnjem položaju. Avtor opozarja, da najdemo danes večino nekdanjih Kočevarjev ter njihovih potomcev v ZDA, poleg tega pa sta močni koloniji še v Zahodni Nemčiji ter v Avstriji. Tamkaj, v Celovcu, izhaja tudi njihovo, po drugi sve- tovni vojni obnovljeno glasilo Gottscheer Zei- tung (prva številka lista je izšla junija 1955, se pravi, tik po podpisu pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije leta 1955). Ko se Petschauer naslanja na strokovno li- teraturo, izhaja predvsem iz nemško pisanih del, medtem ko se del, ki bi utegnila opozoriti na kaj neprijetnega, očitno izogiba. Pri tem je treba upoštevati, da je knjiga pisana pred- vsem za nekdanje Kočevarje ter je po zasno- vi in po načinu pisanja predvsem publicistič- no delo. Opozorili smo tudi že na zaključni del knjige: tu najde bralec vrsto informa- tivnih podatkov o društvenem in tudi sicer- šnjem delovanju nekdanjih kočevarskih Nemcev ter njihovih potomcev. Predvsem pa je knjiga poučen dokument, kako ocenjujejo kočevarski Nemci svojo preteklost ter svojo vlogo v usodnem času, ko se je pripravljala druga svetovna vojna ter v vojni sami. Za čas med obema svetovnima vojnama naj iz nje povzamemo podatek, da najdemo po šol- skem letu 1919/20 na avstrijskem Koroškem vsaj 60 učiteljev in učiteljic, ki so izšli iz ko- čevarskega območja. K povedanemu dodajmo še opozorilo dr. Toneta Ferenca — zanj se mu najlepše za- hvaljujem — da je bil dr. Erich Petschauer esesovski poročnik in delavec v uradu H. Himmlerja, državnega pooblaščenca za utr- ditev nemškega naroda. Omeniti tudi velja, da je na tem delovnem mestu Petschauer med drugim skrbel tudi za »preselitev kočev- skih Nemcev v domovino« (ali bolje poveda- no: na Slovensko Štajersko). Vrsto podatkov o njem najdemo poleg tega še v Ferenčevi knjigi Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945, Maribor 1968. Tone Zorn Revolucionarna pot Franca Stoke-Rada, Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1979, str. 39. Monografija, posvečena zamejskemu roja- ku Francu Stoki, je izšla ob 10. obletnici njegove smrti, ko so v Izoli odkrili njegov doprsni kip, kar naj bi bila skromna oddol- • žitev revolucionarju, čigar življenjska pot je bila tesno povezana z usodo in bojem Sloven- cev, živečih v Italiji. Avtor Jože Koren je tekst sestavil na osnovi ustnih in pismenih izjav sodelavcev, prijateljev in sorodnikov Franceta Stoke. Brošura ni le zgolj življenje- pis, ampak je v njej zajet tudi prikaz polo- žaja slovenske narodnostne manjšine in po- gojev, v kakršnih je ta živela od prve sve- tovne vojne naprej, ko si je Franc Stoka na- bral prve življenjske izkušnje, ki so v mla- dem človeku sprožile vrsto razmišljanj in vprašanj. 2e leta 1923 je postal član KPI; ko pa je fašizem vse bolj preganjal Slovence, je Stoka emigriral v Argentino, kjer se je takoj po- vezal s komunistično partijo in aktivno delal v slovenski sekciji v Buenos Airesu, kjer je bil sekretar, sodeloval pri Ljudskem odru, bil pa je tudi zelo aktiven v argentinski sindi- kalni organizaciji. Leta 1933 so ga argentin- ske oblasti izgnale, sledila je konfinacija na otoku Ponza in nato Ventotene, kjer je bil do padca fašizma. Ko se je vrnil na Kontovel, se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Kot komisar komande mesta Trst je veliko pripomogel, da je slovensko-italijansko proti- fašistično gibanje dneve vstaje dočakalo po- litično in vojaško pripravljeno. Ob postavitvi ljudske oblasti v Trstu in okolici je postal sekretar mestnega osvobodilnega sveta Trst, po prihodu zavezniške vojaške uprave pa je bil vedno v ospredju v boju za obrambo pri- dobitev NOB. Umrl je v Ljubljani 1969. Metka Gombač Arhivi, glasilo arhivskega društva in arhi- vov Slovenije, Letnik III, številka 1-2, Ljub- ljana 1980. 92 str. Po že ustaljeni praksi ima glasilo sledeče rubrike: članki in razprave, delo arhivov in arhivskih organizacij, ocene in poročila o pu- blikacijah, obvestila o pomembnejšem gradi- 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 vu V domaČih in tujih arhivih, nove prido- bitve slovenskih arhivov, bibliografija arhiv- skih delavcev za leti 1979 in 1980 ter osebne vesti. Za razHko od prvega in drugega letnika Arhivov, kjer je bila rubrika razprave in članki vsebinsko zaokrožena celota (v prvem letniku prinaša referate s šestega zborova- nja arhivskih delavcev Slovenije leta 1974 v Slovenj Gradcu s skupno temo Arhivsko gra- divo za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije, v drugem pa referate z 9. zborova- nja leta 1979 v Radencih s temo Upravni or- gani in njihovo gradivo na območju SR Slo- venije od srede 18. stol. do danes), jo v 3. letniku sestavljajo prispevki z različno tema- tiko. Ker je to prvi letnik, ki je izšel po smrti tovariša Tita so slovenski arhivski delavci posvetili njegovemu spominu uvodni članek z objavo rodovnika Marije Javeršek, Titove matere. Članek je plod dosedanjih raziskav širše zasnovane študije o Javerškovem rodu, ki jo pripravljata Ema Umek in Janez Kos, prikazuje pa rod Titove matere strnjeno od 1. polovice 18. stoletja naprej, medtem ko opozarja na posamezne omembe rodu Javer- škov v urbarjih že od konca 15. stoletja na- prej. Sledi objava dveh referatov z zborovanja arhivskih delavcev Slovenije v Radencih in bi glede na tematiko morala biti objavljena že v 2. letniku Arhivov. V prvem nas Jože Prinčič, ki proučuje razvoj ljudske oblasti v Sloveniji, seznanja z nekaterimi problemi pri proučevanju Slovenskega narodnoosvobodil- nega sveta v letih 1944—1946. Največji del referata posveča razvoju SNOS kot sloven- skega parlamenta, njegovi organizaciji in po- slovanju, odsekom komisijam in ustanovam pri predsedstvu SNOS ter organizaciji in po- slovanju prezidija. Hkrati podaja nekatere značilnosti pisarniškega poslovanja predsed- stva SNOS in opozarja na težave v zvezi s proučevanjem arhivskega gradiva SNOS. V drugem referatu iz Radencev pa nam Ema Umek podaja vrsto pomembnih, v glavnem doslej pri nas še neznanih informacij o gra- divu za zgodovino Slovencev v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju, ki hrani arhiv- sko gradivo večine avstrijskih ministrov od leta 1848 naprej. Fondi ministrstev so bili pregledani pri delu za izvedbo sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1923, ki v VI. členu določa, da nam Avstrija vrne gradivo ministrstev, ki se nanaša na Jugo- slavijo, za čas od leta 1888 do 1918. Avtorica nam podaja strukturno ureditev fondov in opozarja na gradivo v njih, pomembno za zgodovino Slovencev, za naslednja ministr- stva: notranje, za trgovino, obrt in javna dela, kmetijsko, za uk in bogočastje ter za javna dela. Tretji kompleks rubrike članki in razprave tvorijo referati in poročila s seminarja slo- venskih arhivskih delavcev maja 1980 na Ptu- ju, ki je bil posvečen valorizaciji ustvarjalcev arhivskega gradiva in evidencam arhivskega gradiva tako pred kot po prevzemu v arhiv. Namen seminarja je bil dogovor slovenskih arhivistov o enotnem pristopu k valorizaciji ustvarjalcev v vseh slovenskih arhivih in o uvedbi enotnih evidenc arhivskega gradiva. Avtorja člankov o valorizaciji sta Peter Rib- nikar in Marjan Zupančič, o evidencah (evi- dence službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv, akcesijska knjiga, regi- ster fondov, dosje fonda in vodnik po arhivu) pa Vladimir Zumer, Kristina Samperl, Mar- jan Drnovšek in Ema Umek. Naj v tej rubriki omenim še izčrpen pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o arhi- vih od srede 18. stoletja dalje. Avtorica Ana Zaletelj se je predvsem osredotočila na po- vojni razvoj organizacije varstva ter pojma kulturnih spomenikov in arhivskega gradiva. Opozarja na spremembe glede namena var- stva, premoženjsko pravnih razmerij, pravic in dolžnosti v zvezi s kulturnimi spomeniki in arhivskim gradivom ter pri vsakem po- glavju poda tudi primerjavo med obema kom- pleksoma kulturne dediščine. Rubrika delo arhivov in arhivskih organi- zacij prinaša 14 poročil o arhivskih strokov- nih posvetovanjih, delovnih uspehih posa- meznih arhivov, arhivskih razstavah in per- spektivah razvoja arhivov, med katerimi pa naj poleg izčrpnega poročila Petra Ribni- karja o IX. mednarodnem kongresu arhivov od 14. do 20. 9. 1980 v Londonu omenim še prispevek Jožeta Zontarja. V njem razmišlja o perspektivah arhiva kot udeleženca v var- stvu kulturne dediščine. Opredeljuje tisti del kulturne dediščine, za katerega varstvo so zadolženi arhivi in posega v problematiko odbiranja arhivskega gradiva iz mase nasta- jajočih uradnih in poslovnih zapisov, v pro- blematiko varstva in metodologijo obdelave arhivskega gradiva ter obravnava vprašanje odnosa med arhivi in raziskovalci. Med 17 ocenami in poročili o publikacijah (prevladujejo poročila) so poročila o nekate- rih jugoslovanskih in tujih periodičnih publi- kacijah s področja arhivistike ter o nekaterih samostojnih publikacijah s področja arhivi- stike in zgodovine. Od ostalih prispevkov naj opozorim še na informacijo Majde Smole o doslej v Sloveniji kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 79 še neznanem gradivu za zgodovino Sloven- cev v Tirolskem deželnem arhivu v Innsbru- cku iz 15. in začetka 16. stoletja (rubrika ob- vestila o pomembnejšem gradivu v domačih in tujih arhivih). Kljub temu, da so Arhivi po času izhajanja eno najmlajših strokovno- znanstvenih glasil za področje SR Slovenije, so v tem kratkem času izdelali trden vsebin- ski koncept in pomenijo nedvomno važen prispevek k razvoju in popularizaciji arhivi- stike, kot tudi pripomoček zgodovinar j em- raziskovalcem pri njihovem delu. Vladimir Kološa Janez Trdina — etnolog. Knjižnica Glasni- ka SED 3, Ljubljana 1980, str. 119. Dolenjsko središče oziroma njegov muzej doslej s šolanimi etnologi ni imel sreče, saj sta ga dva, Župančičeva in Bogataj, od kate- rih so veliko pričakovali, razmeroma hitro zapustila, medtem ko tretja, ki se je zapo- slila šele nedavno, zaenkrat še vztraja. Zani- mivo je, da sta oba — Zupančičeva in Boga- taj pri svojem delu spoznala vrednost Trdino- vega dela za etnologijo. Medtem, ko je opo- zarjanje Župančičeve padlo na nerodovitna tla pa je Bogatajeva vztrajnost pripeljala koncem lanskega maja celo do posebnega simpozija o Trdini kot etnologu. Referate so objavili v posebnem zborniku z gornjim na- slovom. Trdini so doslej poleg literarnih zgodovi- narjev posvečali posebno pozornost predvsem zgodovinarji. »Prilaščanje« etnologov je po- tekalo zelo organizirano. Lotili so se ga z dveh plati: zunanje in notranje. Pretres objavlje- nih del kot tudi terenskih zapiskov iz katerih je črpal pri svojem pisateljevanju jih je pri- peljal do sklepa, da je Trdina eden »najpo- membnejših nosilcev etnološke misli na Slo- venskem v preteklem stoletju« oziroma člo- vek, »ki se je zavestno, v »teoriji in praksi« opredeljeval kot etnolog.« Pri formuliranju te oznake Trdine so sodelovali Janez Logar, Slavko Kremenšek, Angelos Baš, Janez Bo- gataj, Milan Dolenc, Pavla Štrukelj, Aleksan- dra Mura j (iz SR Hrvatske), Marko Terse- glav, Jože Koruza in Martina Orožen. Doslej je največ odmeva, govorim seveda za nestrokovne in »dolenjske« kroge, vzbudil prispevek Janeza Bogataja »Trdinovi teren- ski zapiski — viri za etnološko preučevanje spolnega življenja Dolenjcev in Belokranj- cev v drugi polovici 19. stoletja«. Obravna- vanje spolnosti pri nas običajno povzroča žolčne reakcije. Tega tokrat sicer ni bilo, ven- dar tudi o navdušenju ni moč govoriti. Zani- mivo je, da večina bralcev prezre Bogatajeva oziroma Trdinova opozorila o verodostojnosti zapisanega. Sodim, da zapiski oziroma tisti deli, ki govorijo o spolnosti Dolenjcev in Be- lokranjcev, niti niso specifični za ta področja oziroma prikazujejo »normalno stanje« na Slovenskem v obravnavanem času pod po- gojem seveda, da jih res beremo »cum grano salis« oziroma, da jih očistimo primesi, ki so nedvomno pogojene z nekaterimi »osebnimi problemi« zapisovalca oziroma njegovih in- formatorjev. Prepričan sem, da Skocjan, Preč- na, Straža in Semič niso nikakršna »Sodoma in Gomora« Dolenjske oziroma Bele Krajine. Tudi konzumiranja vina in žganja ne bi pre- tirano povezoval s spolnim življenjem neke pokrajine. Obe pijači sta bili za obravnavani pokrajini namreč edini kalorični del prehrane njunega prebivalstva. Iz Trdine tu diha Go- renjec. Naj samo mimogrede navržem še mnenje Dolenjcev s področja, ki ga opisuje Trdina. Tu starši radi opozarjajo svoje otro- ke, ki so godni za ženitev, naj ne sklepajo zakonskih zvez z Gorenjci oziroma Gorenj- kami, ker se preveč radi vdajajo pijači (vinu) in »umirajo pod sodi«. Bralce Kronike bi rad opozoril zlasti na razprave Jožeta Koruze, Marka Terseglava in Angolosa Basa. V zvezi z razpravo zadnjega bi bilo želeti, da bi njegova ugotovitev v zve- zi z narodno nošo ne ostala neopažena ozi- roma da bi korigirali vtis, ki ga je pustila razstava o slovenski narodni noši, ki je pred leti krožila po Sloveniji. Prepričan sem, da bi odnose med »škrici« in kmeti morali upo- števati tudi pri razlagi pretepov med nem- škutarji in kmeti v drugi polovici preteklega stoletja (Janče, delno »sokolski eksces« ...). Gledano v celoti je predstavljeno delo izred- no zanimivo. Etnologom seveda ne moremo ugovarjati, ker z akcijami, kot je bila ta v zvezi s Trdino ali pa tista v zvezi z odkritjem Linhartove plošče, iščejo oziroma utrjujejo pozicije, ki jim nedvomno pripadajo. Obžalo- vati pa moramo in to ravno pri Trdini, da v zvezi s 150. obletnico njegovega rojstva niso na omenjeni simpozij pritegnili še strokov- njakov z drugih področij, ki bi lahko prispe- vali h kompleksnejši osvetlitvi »gorenjskega Dolenjca«. Etnologija ne bi ničesar izgubila, pridobil pa bi Trdina. stane Granda Gligor Todorovski, Malorekanskot predel, Institut za nacionalna istorija Skopje 1970, 439 str. »Kronika« sicer običajno ne poroča o kra- jevnih in pokrajinskih zgodovinskih študijah, 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1981 ki izhajajo v ostalih jugoslovanskih republi- kah, vseeno pa kaže sem in tja napraviti iz- jemo. Med tovrstnimi deli iz novejše make- donske zgodovine vzbuja pozornost knjiga Gligorja Todorovskega, ki sintentično pred- stavlja socialno-gospodarski in kulturno-po- litični razvoj področja Male Reke v zahodni Makedoniji od osemdesetih let 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Avtor je imel na razpolago bogato arhivsko gradivo, ki mu je omogočilo celovit oris razmeroma težko do- stopnega, hribovitega dela makedonskega ozemlja, s skupino vasi, ki so vsled svoje od- maknjenosti vse do najnovejšega časa ohra- njale številne posebnosti, ki pa so se hkrati — ob pečalbarstvu in vse živahnejšem izse- ljevanju — že konec 19. in v začetku 20. sto- letja začele odpirati, postale predmet veliko- bolgarske in velikosrbske propagande in z vrsto makedonsko usmerjenih kulturnih de- lavcev in aktivistov izpričale rastočo make- donsko nacionalno zavest. Knjiga torej obravnava agrarno območje, usmerjeno v ovčerejo, ki se je vse do prve svetovne vojne razvijalo v skladu z razme- rami in možnostmi v otomanski državi, do konca 18. stoletja ostajalo pri naturalni me- njavi in šele v 19. stoletju začelo doživljati globje gospodarske in družbene spremembe. Avtor se uvodoma podrobno ustavlja pri go- spodarskih in družbenih razmerah v drugi polovici 19. stoletja, opozarja na socialno raz- slojevanje in gospodarske spremembe, ki spremljajo razpadanje tradicionalnih (rodov- nih) odnosov in spodbujajo izseljevanje in iskanje sezonske zaposlitve v razvitejših pre- delih Makedonije. Pri tem obširneje pred- stavlja ne le splošne družbene odnose, tem- več tudi povsem življenjske razmere med pre- bivalstvom, njihov vsakdanji ritem, ki ga do- ločajo sejmi in moti rastoče ropanje ovac, ki se mu poizkušajo prebivalci upreti z raz- nimi oblikami samozaščite in iskanjem za- ščitnikov. Ob polnomadskem značaju ovče- reje so hkrati nastale razne oblike združeva- nja zaradi paše, kar je neizogibno vodilo h koncentraciji čred v rokah bogatejših posa- meznikov. Ovčereja je bila v območju Male Reke do zadnjih desetletij 19. stoletja pogla- vitna gospodarska panoga in je začela upa- dati šele na prelomu obeh stoletij ter nato zlasti v obdobju Balkanskih vojn, ko je bilo področje Male Reke razdeljeno med Bolga- rijo, Grčijo in Srbijo. Kljub relativni gospodarski in družbeni zaostalosti območja, ki ga obravnava, raz- kriva knjiga G. Todorovskega njegov bogat življenjski utrip. Avtor obširneje opozarja na visoko umetniško raven rezbarstva in cerkve- nega slikarstva, ki je z Dico Zografom iz vasi Tresonče doseglo enega svojih vrhov, saj spa- dajo njegove poslikave med najpomembnejša dela baročne umetnosti v Makedoniji. Iz ob- močja Male Reke je nadalje izšla vrsta izobra- žencev in kulturnih delavcev, ki so se aktiv- no vključili v preporodno makedonsko giba- nje v drugi polovici 19. stoletja. Tako Parte- nije Zografski, Gjorgje Pulevski, Vasilko Iko- nomov, Panajot Djinovski in številni drugi. V središču avtorjeve pozornosti pa so seveda politične in narodno-kulturne razmere v Mali Reki, ki jih označujeta rastoči pritisk močnih sosedov (Srbov in Bolgarov) in nastajanje makedonskih narodnorevolucionarnih skupin. Nevarnejši kot srbska propaganda, ki je za- čela širiti svoj vpliv v zahodno Makedonijo že v šestdesetih letih 19. stoletja predvsem z organizacijo šolstva, je bil vpliv velikobol- garske propagande, ki je ob koncu 19. sto- letja — ob podpori cerkve in z ustanavlja- njem bolgarskih šol — naletela na večji odziv med prebivalstvom. Prve organizacije VMRO na področju Male Reke so nastale šele z re- lativno zakasnitvijo (v zadnjih letih 19. sto- letja), kar je po avtorjevem mnenju posle- dica odmaknjenosti in oddaljenosti od večjih makedonskih mestnih središč. Od tedaj je makedonsko narodno-revolucionarno gibanje v vaseh Male Reke naglo rastlo in postalo v začetku 20. stoletja neločljivi se- stavni del vsemakedonskega narodnoosvobo- dilnega gibanja. V zadnjem delu prikazuje knjiga G. Todo- rovskega politične in socialno gospodarske razmere na področju Male Reke v času bal- kanskih vojn do konca prve svetovne vojne. Kot ugotavlja avtor, sta sicer najprej srbski in nato bolgarski pritisk pospeševala razna- rodovalne procese, toda obenem se je — kljub nenaklonjenim razmeram — pri večini pre- bivalstva krepila makedonska nacionalna za- vest. Vojne in družbenogospodarski odnosi v novo nastali kraljevini SHS pa so usodno vplivali na socialno gospodarski položaj v za- hodni Makedoniji. Razslojevanju in upadu ovčereje je sledilo izseljevanje, ki je v nasled- njih desetletjih povsem spremenilo tudi po- dobo Male Reke. Knjiga G. Todorovskega je vzorna pokra- jinska zgodovinska študija, ki s svojim pri- zadevanjem po podrobni predstavitvi druž- benih, gospodarskih, kulturnih, narodnih in političnih procesov v njihovi medsebojni pre- pletenosti nazorno opozarja na pomen kra- jevnih in ožjih regionalnih raziskav. Prav za- to se nam je zdelo potrebno, čeprav z nemajh- no zakasnitvijo, kratko opozoriti nanjo tudi slovenske bralce. Peter Vodopivec KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 81 Slavko Kremenšek: Uvod v etnološko pre- učevanje Ljubljane novejše dobe. Knjižnica Glasnika SED 2, Ljubljana 1980, 87 str. Kremenškova razprava je nastala že leta 1966 in je — kot omenja avtor uvodoma — na njeno zakasnelo objavo posredno vplival »odpor posameznih predstavnikov nekaterih strok do etnološkega raziskovanja mestnega načina življenja«. Natis nespremenjenega be- sedila štirinajst let po njegovem nastanku to- rej priča, da se je odnos raziskovalcev ostalih družbenih ved in etnologov samih do moder- nejših koncepcij, ki spodbujajo k preučeva- nju »vsakdanjega življenja« najrazhčnejših plasti prebivalstva tako na podeželju kot v mestu spremenil in je med drugim postalo »jasno, da je sodelovanje etnologov pri na- stajanju bolj ali manj celovitega prikaza zgo- dovine Ljubljane neizogibno«. Etnološko raz- iskovanje Ljubljane je pomemben sestavni del dolgoročnega raziskovalnega načrta Način življenja Slovencev v 20. stoletju, ki so si ga zastavili slovenski etnologi, hkrati pa mora seveda postati tudi neizogibni sestavni del načrtovane zgodovine Ljubljane, če želi takš- na zgodovina razvoj slovenskega narodnega središča v resnici predstaviti v njegovih naj- širših razsežnostih. Publikacija zajema približno zadnji dve stoletji ljubljanske zgodovine in temelji na že obstoječi literaturi, saj nima namena opo- zarjati na nove ali manj znane podatke mest- ne preteklosti, temveč naglasiti možne nove pristope pri raziskovanju posameznih mest- nih predelov in življenja ljubljanskih mešča- nov. Po kratkem uvodu, ki pojasnjuje razšir- jene naloge etnologije pri raziskovanju ur- banih naselij in mestnega načina življenja, povzema avtor poglavitne težnje v razvoju Ljubljane od konca 18. stoletja dalje: tako opozarja na razvoj prebivalstva, prostorsko širjenje ljubljanskega mesta, spreminjanje njegove gospodarske strukture, premike v poklicno socialni strukturi prebivalcev in raz- mišlja o nekaterih oznakah Ljubljane, s ka- terimi so poizkušali posamezniki opredeliti njen značaj. V kratkih, sumarnih poglavjih prikaže nato razvojne in strukturne značilno- sti posameznih mestnih delov. Tako posebej obravnava »notranje mesto«, »stara ljubljan- ska predmestja« (Šempeter, Poljane, Gradi- šče in Kapucinsko predmestje, Karlovško predmestje, Krakovo in Trnovo), »urbanizi- rane vasi« (barjanske vasi, Vodmat, Sp. Šiš- ko, Vič in Glince, Moste in Selo, Stepanjsko vas, Zg. Šiško, Koseze, Dravlje), naselbinske komplekse meščanskega obdobja« (Bežigrad, Kodeljevo, Rožna dolina, zasilne delavske ko- lonije) in ob koncu: »povojno Ljubljano«. Kremenška v skladu z usmeritvijo njegove razprave zanima predvsem socialno-gospo- darski značaj posameznih mestnih delov in četrti, saj v bistvenih potezah določa socialne razmere, medsebojne odnose in vsakdanje življenje prebivalstva. Prav podrobnejša pre- iskava in predstavitev tega življenja naj bi bila etnologova naloga in avtor o njej obšir- neje razpravlja v sklepnem poglavju. Knjižica je po avtorjevih besedah name- njena predvsem mlajšim raziskovalcem in študentom, ki se lotevajo raziskovanja nači- na življenja Ljubljančanov in jim bo lahko študijski pripomoček pri tem delu. Čeprav namenjena v prvi vrsti etnologom, pa bo dobrodošla tudi širšemu krogu bralcev, ki jih zanima preiskovanje ljubljanske zgodo- vine in se žele kratko seznaniti z zadnjimi dvemi stoletji ljubljanske preteklosti. Peter Vodopivec , Anka Vidovič-Miklavčič, Slovenski železni- čarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini 1941—1943, Ljubljana 1980, izdala Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in Železniško gospodarsvo Ljubljana, 471 str. Zgodovinarka in sodelavka Inštituta za zgo- dovino delavskega gibanja Anka Vidovič-Mi- klavčič se je s tematsko, zgodovinopisno pub- likacijo prvič predstavila slovenski javnosti. Doslej smo jo poznali predvsem kot strokov- no delavko in pisca zgodovinskih razprav. Njen prvenec je prav gotovo uspeh zanjo in za slovensko zgodovinopisje. Na borih petstotih straneh je avtorica dala sintezo delovanja slovenskih železničarjev med osvobodilnim bojem v Ljubljanski po- krajini, delovanja tistega sloja delavstva, ki je v mnogočem olajšal bojevanje partizanskih enot in prispeval k večjim uspehom sloven- skih odporniških sil. Prav zato je še posebej pomembno, da je avtorica monografsko ob- delala njihov prispevek v narodnoosvobodil- nem boju (1941—1943). Knjigo je razdelila na osem poglavij, od katerih zadnje »Kratek pregled razmer na železnici po kapitulaciji Italije«, čeprav mor- da nekoliko prekratko (le tri strani in pol), sega že čez začrtane časovne okvire, torej že v čas po kapitulaciji Italije. V prvem poglav- ju prikazuje avtorica sindikalno, politično in kulturno delo železničarjev med obema voj- nama, v drugem označuje z nam nekoliko tuje zvenečo besedo »geopolitični« pomen že- lezniškega omrežja na celotnem slovenskem narodnem ozemlju, v naslednjih petih po- glavjih pa obdeluje problematiko, ki jo je za- pisala v naslovu. Tretje poglavje pojasnjuje 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 okupacijski režim na železnici v Ljubljanski pokrajini, četrto poglavje vsebuje osnovne črte razvoja organizacije Osvobodilne fronte na železnici, v petem najdemo opisane oblike narodnoosvobodilnega boja, v šestem so na- šteta okupatorjeva nasilja in opisan nadaljnji razvoj OF, sedmo poglavje pa prikazuje že- lezničarska društva pod italijansko okupa- cijo. Ce bi moral izbirati najpomembnejše in zgodovinopisno najbolj originalno poglavje, bi se brez pomislekov odločil za četrto poglavje, v katerem obdeluje avtorica organizacijo OF na železnici v Ljubljanski pokrajini. V tem poglavju je Anka Vidovič-Miklavčič pokaza- la, kako je OF postala nosilec narodnoosvo- bodilnega boja na železnici, nosilec, katerega nepogrešljivi del in iniciator je bila KPS. Podrobno je pokazala na poseben organizacij- sko-strukturni razvoj OF na železnici in nje- no neposredno delovanje. To se je raztezalo od sabotaž, preko zbiranja orožja, stavk, ple- biscitnih akcij, prevozov ilegalcev, delovanja narodne zaščite in varnostnoobveščevalne službe do intendančne službe, ob prikazova- nju katere je rekonstruirala vagonske po- šiljke partizanskim enotam iz ljubljanskega železničnega vozla in novomeške postaje. Knjiga Anke Vidovič-Miklavčič, ki je tudi prva knjiga zbirke »Slovenski železničarji v NOB 1941—1945«, je pisana na osnovi novih primarnih sekundarnih virov, zlasti pa ustnih virov in spominskega gradiva. Brez teh, zad- nje navedenih, kakor tudi sama pravi v uvo- du knjige, ne bi mogla orisati sestave osvo- bodilne organizacije, dela narodne zaščite in drugih oblik ilegalnega delovanja železničar- jev. Ne bi torej v celoti mogla izdelati orisa nastanka in razvoja organizacije Osvobodilne fronte in oblike narodnoosvobodilnega boja na železnici 1941—1943, tematike, ki se ji je zdela tako pomembna, da jo je zapisala v podnaslov publikacije. Nedvomno ji je bilo delo na take vrste virih omogočeno in olaj- šano tudi zaradi akcije železničarjev samih, s katero so od leta 1950 bolj ali manj siste- matično zbirali spominsko in drugo gradivo. Naj omenim le podatek, da je bilo v teh letih zbranih več kot 3000 anketnih listov ob ve- likem številu drugih podatkov in dokumen- tov. Ce bi bilo podobnih akcij in sistematič- nih zbiranj zgodovinskega gradiva več tudi na drugih področjih zgodovinarjevega raz- iskovanja, bi danes lahko mnogo manj govo- rili o sivih lisah slovenske novejše pa tudi starejše zgodovine. Del prej omenjenega gradiva je avtorica uspešno in ilustrativno objavila v knjigi tudi v obliki slikovnega gradiva. Prav obilica sli- kovnega gradiva, bodisi fotokopij dokumen- tov ali fotografij železničarjev — aktivistov, vsebinsko bogati knjigo. Kot prilogo knjigi je avtorica pripravila se- znam železničarjev nosilcev partizanske spo- menice 1941 in narodnih herojev in seznam obeležij partizanskih prehodov čez proge. Oboje, poleg vsebine dela samega, jasno pri- kazuje, kakšno vlogo so imeli železničarji in železnice v času NOB. Ta je bila tolikšna, da so vse oblike boja železničarjev predstavljale narodnoosvobodilnemu boju varno zaledje in neprecenljivo pomoč, kot je zapisal recenzent knjige. Delo Anke Vidovič-Miklavčič pomeni za zgodovinopisje v Sloveniji enega tistih kamnov, brez katerega ne bi bilo mogoče zgraditi popolne zgradbe delovanja slovenskih železničarjev med NOB. Dušan Nečak Etnološka topografija slovenskega etnične- ga ozemlja — 20. stoletje; Zmago Simek, Ob- čina Kočevje, Ljubljana 1981, 81 str.; Fanči Sarf, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, 86 str. Etnološki topografiji pričujočih krajev sta prvi v vrsti obdelav več kot 70 območij slo- venskega etničnega ozemlja in njegovih de- lov izven meja ožje republike Slovenije v okviru raziskovalnega projekta »Način živ- ljenja Slovencev 20. stoletja«. Ze v predgo- voru k omenjenima obdelavama je, po bese- dah Slavka Kremenška, enega glavnih po- budnikov projekta, poudarjena temeljna tež- nja: »podati oris podlage in temeljnih sesta- vin načina življenja Slovencev v našem sto- letju«, s ciljem, »da bi etnološke raziskave rabile praktičnim potrebam razvoja današ- nje slovenske družbe«. V svoji monografski zasnovi je obdelava izbranih področij deskriptivno utemeljena, v skladu s teoretičnimi opredelitvami etnološke znanstvene discipline. Kot manj problema- tična se pojavlja le potreba po »neki meri« analitičnosti, ki pa v topografskem značaju predstavitev ni nujna. Relevantna postane le ob spoznanju prevladujočih pozitivističnih tendenc v etnološki vedi tja čez 60 leta na- šega stoletja in v današnje dni. Sicer pa mo- rajo biti obdelane še nadaljnje topografije, da bi se lahko večji ali manjši odnos do ana- litičnosti jasneje izkristaliziral. Topografsko raziskati etnološke sestavine načina življenja Slovencev pomeni ob odnosu do rezultatov sorodnih znanstvenih disciplin podati v skladu s teoretičnimi obravnavami, podobo Slovencev v celoti takšno kot je rele- vantna na vsakem koraku vsakemu med nami. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 83 Obe študiji sta po notranjem ustroju raz- porejeni po enotnem kriteriju na temeljne se- stavine: 1. opredelitev območja — s povsem geografskim značajem prikaza obeh območij, Ljutomera in Kočevja; 2. notranji ustroj ob- močij, ki prikazuje pregled stanja na politič- nem, upravnem, verskem, socialnem, kultur- nem, športnem področju ob paralelni zgodo- vinski primerjavi glede na potrebnost tja od srede 19. stoletja do današnjih dni; 3. demo- grafski razvoj; 4. gospodarski razvoj; 5. spre- minjanje poklicnega ustroja; 6. spreminjanje socialnega ustroja; 7. uvajanje novosti; 8. raz- kroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe. V obdelanem kontekstu priznavajo avtor- ji pomembnost zajete podobe ostankov tra- dicionalnega načina življenja ob paraleli na povojne čase, na ravneh tako materialne kot socialne in duhovne kulture. Občini Ljutomer in Kočevje sta bili obde- lani kot prvi po naključju, čeprav obe spa- data po stopnji družbeno-ekonomskega raz- voja v okviru SRS med bolj ali manj zaostala področja — še zlasti to velja za občino Lju- tomer. Možnost aktualizacije tradicionalnega agrarnega življenja v obliki životarjenja ob hkratnem neizogibnem procesu industriali- zacije, je v njunem primeru lahko postala danost. V pregledu obeh študij se prepletajo pojav- ne oblike obeh načinov življenja in nam živo slikajo agrarno orientiranega Prleka (polje- delstvo, vinogradništvo) in gozdarskega Ko- čevca, dalje spoznamo vse možnosti eksisti- ranja obeh v odnosu med različnimi družbe- nimi skupinami. Kritične pripombe pa bi bile naslednje: 1. relativna vsebinska kratkost posameznih poglavij (zlasti zadnjih) — ob širšem spektru že obdelanega gradiva ; • 2. v zaključnih obdelavah obeh avtorjev se pojavlja kot pomanjkljivost potreba po raz- iskavi še nadaljnjih do sedaj slabo sistema- tično obdelanih etnoloških področij; v bese- dilu Sarfove obdelave profesionalno-socialnih skupin: viničarjev, katerih kultura intenzivno izginja, težakov — kmetov, najete delovne sile; v Smitkovem besedilu obdelava skupin sezonskih gozdarskih delavcev, krošnjarjev, rudarjev premogovnika, obdelava odnosa med Slovenci in nemškimi Kočevarji, vsekakor iz- redno pomembnega vprašanja tudi za so- rodne discipline... Pri tem se mi zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo razumneje zbrati čim več gradiva tudi v zvezi s temi predlogi in nato natisniti sintezo vsega obdelanega? 3. podati podobo etnoloških značilnosti na vseh ravneh kulture iz časov NOB, ob več- jem poudarku na gradivu informatorjev kot na virih. Andrijana Segalla Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini. Založba Borec, Ljubljana 1978, 375 str. Kot je znano, je imela Bela krajina med NOB poseben položaj. To se je kazalo tudi na področju šolstva v tej slovenski pokrajini, še zlasti po kapitulaciji Italije, ko je postala v celoti osvobojeno ozemlje. Razvoj šolstva v času NOB nam podaja dolgoletni predvoj- . ni, medvojni in povojni šolski nadzornik v teh krajih Drago Vončina. Med podatke, ki jih je dobil iz arhivskih virov, literature in pogovorov s pričami takratnih dogodkov, vpleta tudi svoje spomine, kar njegovo Kro- niko še zlasti poživlja. Ta spominska prvina daje delu dostikrat prav duhovit in zabaven prizvok. Avtor v uvodu navaja, da je njegovo delo nastalo na pobudo Slovenskega šolskega mu- zeja, prav tako pa svojo Kroniko označuje za prvi poskus orisa belokranjskega šolstva v času NOB. Hkrati poziva vse, ki so jim ob- ravnavani dogodki natančneje znani, naj po- datke o njih posredujejo že omenjenemu Slo- venskemu šolskemu muzeju ali Belokranj- skemu muzeju v Metliki. Delo je sestavljeno iz treh poglavij. Prvo je pregled celotnega dogajanja v času NOB v Beli krajini. Med splošne dogodke preple- ta avtor podatke s področja šolske zgodovi- ne, navaja ukrepe italijanskih okupacijskih oblasti, spremembe učiteljskega kadra (are- tacije, zapiranje, internacije učiteljev, prihod učiteljev beguncev iz Gorenjske in Štajer- ske, odhajanje učiteljev k partizanom. Tragi- komično deluje v tem pregledu italijanske okupacije epizoda šole za ciganske otroke, s katero si je laški okupator skušal pridobiti naklonjenost tega dela belokranjskega prebi- valstva. V obdobju po italijanski okupaciji posveti avtor precej pozornosti pedagoškim tečajem v Dobličah, ustanovni skupščini Strokovne zveze učiteljev in profesorjev, problemom šolstva v novih razmerah, zlasti njegovemu oskrbovanju. Dalje prikazuje delo učiteljskih konferenc belokranjskega okrožja, od kate- rih je bila prva 6. aprila 1944 v Črnomlju, opisuje pa tudi sodelovanje prosvetnih de- lavcev iz Bele krajine v NOB. Prvo poglav- je zaključi z opisom evakuacije civilnega prebivalstva iz Bele krajine marca in aprila 1945, ki so ga na ta način hoteli zaščititi pred 84 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 mi zadnjimi morebitnimi sunki okupatorjev na osvobojeno ozemlje. Takrat so z letali pre- peljali v Dalmacijo, v glavnem v Kasteie pri Splitu, tudi učence in dijake ter njihove uči- telje. Drugo poglavje Kronike vsebuje pregled dogajanja na posameznih belokranjskih os- novnih šolah v času NOB. Podatke zanje je dobil avtor v glavnem v šolskih mapah do- kumentacijske zbirke Slovenskega šolskega muzeja, dopolnil pa jih je z arhivskimi po- datki iz arhiva IZDG, s podatki iz že objav- ljenih del ter ustnimi pričevanji. Pregled je opremljen tudi s slikami osnovnih šol, za- ključuje pa ga imenik osnovnošolskih pro- svetnih delavcev med NOB v Beli krajini z navedenimi kraji službovanja, ki obsega kar 257 učiteljev. V tretjem delu knjige je prikazano delo- vanje belokranjskih srednjih šol: meščanske šole in realne gimnazije v Črnomlju, realne gimnazije v Metliki ter srednješolskih teča- čajev v obeh imenovanih krajih. Podobno kot pri osnovnih tudi tu zaključuje poglavje pregled prosvetnih delavcev na belokranj- skih srednjih šolah. Poleg že omenjenih fotografij osnovnih šol delo dopolnjujejo še številne slike učiteljev ter skupin učencev. Pri tem sicer zelo pre- glednemu delu zgodovinarja moti nekoliko zabrisan način citiranja virov literature (v oklepajih med tekstom), nedvomno pa Von- činova »Kronika« pomeni pomemben prispe- vek k pregledu slovenskega šolstva za časa NOB. Andrej Vovko Deželnozhorski spisi kranjskih stanov I (1499—1515), pripravila dr. Marija Verhič. Publikacije Arhiva SR Slovenije, Viri I, Ljubljana 1980; str. 167 V drugi polovici 15. in v 16. stoletju je za- jela slovensko ozemlje na političnem, gospo- darskem in socialnem področju globoka kriza. Blagovno-denarno gospodarstvo in stalne vojne so povzročile velike spremembe v dr- žavni in vojaški organizaciji. Razvijati se je začela stalna najemniška vojska, ki jo dežel- ni knez ni mogel vzdrževati s svojimi dohod- ki, zato je začel zahtevati vojaško pomoč in uvajati izredne davke. Sklicevati je začel de- želne zbore, na katerih se je moral pogajati, zaradi privilegijev, ki so jih deželni stanovi imeli, o vojaški pomoči in višini davka za vsako leto posebej. Na teh zborih, o katerih nam pričajo deželnozhorski spisi, so stano;vi dobili možnost, da soodločajo ali vsaj vpli- vajo na urejanje deželnih zadev. Izoblikovala se je dualistična stanovska ustava in uprava, ki je dobila trdne organizacijske oblike okoli leta 1500. Odločitev, da začne Arhiv SR Slovenije že pred desetimi leti načrtovano serijo izdaj zgodovinskih virov, prav z izdajo deželno- zborskih spisov kranjskih deželnih stanov, je tako brez dvoma odlična. Kranjski deželno- zhorski spisi so namreč za 16. stoletje skoraj v celoti urejeni in ohranjeni, tako da bi ob- java teh virov za to obdobje pomenila velik prispevek k virom za proučevanje slovenske novoveške zgodovine. Prvi zvezek obsega čas od leta 1499 do 1515. Uvod nas najprej seznanja z ureditvijo de- želnozborskih spisov v Arhivu SR Slovenije, s tem v kakšni meri so ohranjeni ter kaj vse razumemo pod temi spisi oziroma kaj k tem spisom sodi. Pri tem je treba poudariti, da so ti viri za 16. stoletje pri drugih avstrij- skih dednih deželah veliko slabše ohranjeni, tako da so kranjski deželnozhorski spisi po- memben vir tudi za raziskovanje Štajerske, Koroške in obeh Avstrij. V deželnoknežjih instrukcijah svetovalcem in komisarjem in propozicijah deželnim stanovom pa dobimo sliko za celotno srednjo Evropo. V uvodu na- to sledi prikaz razmerja med deželnim kne- zom in deželnim zborom, meddeželnih se- stankov, davčnega sistema, deželne in najem- niške vojske ter centralnih organov vladar- ja. S pisarji, pripravo in pisanjem deželno- zborskih spisov nas seznanja zaključek uvo- da, kjer je še razlaga o transkribciji spisov. Drugi del knjige obsega večinoma prvič objavljene vire, ki so, kar se tiče tehnične iz- daje, zelo pregledno objavljeni po načelih iz- dajanja virov. Časovno sodijo v dobo cesarja Maksimiljana I (1493—1519), vsebinsko pa se nanašajo na cesarska reformna prizadevanja v upravi in sodstvu, na beneško vojno s Habs- buržani, na davčno in vojaško obremenitev kranjske dežele zaradi te vojne in na kranjski kmečki upor leta 1515. Podpisanemu se zdi škoda le to, da nekateri manjkajoči ali poškodovani spisi v Arhivu SR Slovenije ni- so zaradi svoje pomembnosti nadomeščeni iz kakšnega drugega arhiva (npr. instrukcija, ki se nanaša na zbor dolnjeavstrijskih dežel v Mürzuschlagu leta 1508). Sicer pa je pred nami začetek dragocene zbirke virov, katere je vesel vsak zgodovinar, ki se ukvarja s starejšo zgodovino. Zato se lahko zahvalimo avtorici in izdajatelju in pričakujemo z ve- seljem že pripravljeni drugi del. Vaško Simoniti UDK 338.352:664.66 + 637.5(497.12 Ljubljana) „1815/1858" Melik VasUiJ, redni profesor, PZE za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Ljubljanske cene kruha in mesa v predmarčni dobi Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 1, september 1981, str. 27—33, clt. lit. 18 Ljubljanski magistrat je za vsak mesec vnaprej določal obvezne cene kruha in govedine. Podatki so ohranjeni v Zgodovinskem arhivu Ljub- ljana in večinoma tudi v takratnem časniku Laibacher Zeitung. Na pod- lagi tega gradiva daje avtor pregled septembrskih cen v letih 1815—1858 in ugotavlja, da so bile cene kruha in mesa zelo nizke v dvajsetih letih, da pa se Je začela z letom 1846 za kruh, z letom 1847 pa za meso daljša doba višjih cen. UDK 339.56:669(497.13 Reka :497,12:45) „15" Nussdorfer Metka, študentka, PZE za zgodovino filozofske fakultete v LJubljani 61000 LJubljana, Aškerčeva 12, Yu Trgovina z železom, železnimi izdelki in drugimi kovinami na Reki v letih 1527 do 1631 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 1, september 1981, str. 12—19, clt. lit. 23 V 16. stoletju Je potekala trgovina s kovinami in kovinskimi izdelki Iz slovenskih dežel (zlasti iz Kranjske, kjer je bilo precej razvito fužinar- stvo) v največji meri na Reko in prek Jadranskega morja v Italijo. Članek nas za posamezna leta v tem obdobju, za katera so ohranjeni po- datki, s pomočjo tabel in diagramov seznanja s količinskim obsegom ter rastjo In padci poklicne meščanske trgovine s tem blagom na Reki. Poleg tega nam daje celotnejši vpogled v celo obdobje prikaz povprečne letne količine uvoza in Izvoza obravnavanega blaga. UDK 347.236(497.12 Piran) „08/12" Pahor Miroslav, ravnatelj Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu Umrl as. aprila 1981 Fevdalna posest na piranskem ozemlju do konca 13. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 1, september 1981, str. 1—8, clt. lit. 61 Avtor v razpravi podrobno zasleduje razvoj fevdalnih posesti na piranskem ozemlju in ozemlju sosednjih obmorskih občin v času od 9. do 13. sto- letja. UDK 339.56(497.13 Reka:497.12:45) „14" Gestrin Ferdo, redni profesor, PZE za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani 61000 LJubljana, Aškerčeva 12,Vu Prispevek k poznavanju trgovskega poslovanja na Reki v 16. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 1, september 1981, str. 8—12, clt. lit. 20 Reka Je v 15. stoletju postajala vse pomembnejše središče trgovine iz slovenskih dežel proti morju in prek njega v Italijo, hkrati pa Je pri- vabljala tudi številne trgovce iz italijanskih dežel, zlasti iz Mark. Kot pokaže avtor Je največji del trgovine na velike razdalje potekal tako, da so trgovci iz zaledja (predvsem slovensldh krajev In dežel) posredovali blago do Reke, kjer so ga nato kupovali trgovci Iz italijanskih dežel in mest. Avtor podrobneje sledi trgovsko poslovanje na Reki v IS. stoletju In ugotavlja, da oblike in tehnike tega poslovanja ne zaostajajo za dru- gimi bližnjimi mesti ob Jadranski obali. UDC 339.56:669(497.13 Relca:497.12:45) „15" Nussdorfer Metka, Student, Pedagogical-Scientific Unit for History, Fa- culty of Phylosophy, University Edvard Kardelj in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu The Trade with Iron, Iron Products and Other Metals in Reka In the Years 1527—1631 Kronika (Chronicle), Review for the Slovene Local History, 29, No. 1, Sep- tember 1981, pp. 12—19, 23 Notes In the 16th century the trade with metals and metallic products from the Slovene regions (especially Carniola, where the iron-works were rather developed) went mostly via Reka and over_ the Adriatic sea to Italy. By means of indexes and diagrams the authoress makes us known with the quantitative extent, as well as with ups and downs of the pro- fessional bourgeois trade with that kind of goods in Reka for particular years In that period. A more complete picture of the whole period gives the survey of the average annual quantity of the export and import of the goods in question. UDC 338.352:664.66 1-637.5(497.12 Ljubljana) „1815/1858" Melik Vasilij, Professor in Ordinary, Pedagogical-Scientific Unit for History, Faculty of Phylosophy, University Edvard Kardelj in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu The Prices of Bread and Meat in Ljubljana in the Foremarch Period Kronika (Chronicle), Review for the Slovene Local History, 29, No. 1, Sep- tember 1981, pp. 27—33, 18 Notes The Town-hall of Ljubljana determined the binding prises of bread and beef for every month in advance. The datas are kept in the Historical Archives in Ljubljana and mostly also in the then newspaper Laibacher Zeitung. On the basis of this material the author gives a survey oL the September prices in the years 1815—1858 and states that the prices of bread and meat were wery low for 20 years. The longer lasting period of higher prices began of bread in the year 1846 and for meat a year , later. UDC 339.56(497.13 Reka :497.12:45) „14" Gestrin Ferdo, Professor in Ordinary, pedagogical-Scientific Unit for History, Faculty of Phylosophy, University Edvard Kardelj in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Contribution to the Knowledge about the Mercantile Business In Reka in the 15th Century Kronika (Chronicle), Review for the Slovene Local History, 29, No. 1, Sep- tember 1981, pp. 8—12, 20 Notes During the 15th century Reka grew into the more and more important centre of the trade from the Slovene regions towards the sea and over the sea to Italy. At the same time, however. Reka was interesting for the numerous merchants from the Italian regions, especially from the so called Marks. According to the author the greatest part of the trade on long distances went on as follows: the merchants from the hinterland (most of all from the Slovene places and regions) transacted the goods to Reka, where the merchants from the Italian regions and towns were buying it. The author describes in detail the mercantile business in Reka in the 15th century and states that the forms and tehnique of the business were on the same level as in other neighbouring towns along the Adriatic sea. UDC 347.236(497.12 Piran) „08/12" Pahor Miroslav, Director of the Pomorski muzej Sergej Mašera in Piran (died on April 25th, 1981) The Feudal Possession on the Territory of Plran untili the End of the 13th Century Kronika (Chronicle), Review for the Slovene Local History, 29, No. 1, Sep- tember 1981, pp. 1—8, 61 Notes The author in detail describes the development of the feudal possessions on the territory of Piran and neighbouring coastal communes from the 9th till the 13th century. UDK 061.2:323.33(497.12 Celje) (063) „1935" Cepič Tatjana, kustos, Mestni muzej Ljubljana 61000 Ljubljana, Gosposka ulica 15, Yu Zlet »Svobod« v Celju in njegov odmev v časopisju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 1, september 1981, str. 33—40, cit. lit. 19 Na začetku svojega prispevka prikaže avtor priprave na zlet »Svobod« v Celju ter poda kratko označbo stanja v delavskem gibanju na začetku tridesetih let. Prikazan je tudi potek samega zleta, glavni poudarek pri- spevka pa je na prikazu odmeva tega pomembnega dogodka za aktivdzacijo naprednih sil v slovenski družbi v časopisju. Spremljane so zlasti reakcije v meščanskem časopisju in to na zlet sam, kakor tudi na razpust »Svobod«, kar kaže na veliko odmevnost in pomen tega dogodka. UDK 930.253:347.235.1(497.12 Reteče) „1727/1941" Petrič Magda, diplomirana pravnica, poslovni sekretar Zavoda SR Slove- nije za varstvo naravne in kulturne dediščine 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2, Yu Iz ohranjenega hišnega arhiva pri Keklu v Ratečah Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 1, september 1981, str. 20—27, clt. lit. 6 Kmetija v Ratečah št. 42 ima v omarici z letnico 1852 ohranjen arhiv z listinami od leta 1727 do časa med obema vojnama. V članku je dan pouda- rek izročilnim pogodbam, ki najbolje izpričujejo zgodovino kmetije. Po- drobneje je obravnavano premoženje kmetije, ki se je z izročilnimi po- godbami prepuščalo naslednikom, zadolženost kmetije, dedne odpravščine, ki se jih je bil prevzemnik zavezal plačati In preužitek. UDK 331.578.2-053.7(497.12:282.243.741 Pesnica) „1946" Svajncer J. Janez, novinar in publicist 62000 Maribor, Cesta zmage 92, Yu Pesnica 1946 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. l, september 1981, str. 41—51, oit. lit. 32 Ureditev struge štajerske rečice Pesnice je bila največja delovna akcija mladine na Slovenskem leta 1946. Julija in avgusta je bilo na akciji več mladinskih delovnih brigad s približno 1600 fanti in dekleti. Povprečna starost brigadirjev je bila šestnajst let. Ob koncu del je bila za naj- boljšo na akciji in sploh najboljšo med slovenskimi brigadami leta 1946 razglašena prekmurska brigada Štefana Kovača. V primeru štajerskih in prekmurskih brigadirjev je ob akciji Pesnica 1946 pomembno upoštevati, da je šlo za generacijo, ki je bila med okupacijo v svojih najbolj občut- ljivih letih dozorevanja izpostavljena najhujšemu nemškemu in madžar- skemu raznarodovalnemu pritisku. Ob koncu del je vsak brigadir dobil poseben znak akcije. UDC 061.2:323.33(497.12 Celje) (063) „1933" Cepič Tatjana, Custodian, Town Museum of Ljubljana 61000 Ljubljana, Gosposka ulica 15, Yu The Meeting of the "Svoboda" In Celje and the Echo in the Press Kronika (Cronlcle), Review for the Slovene Local History, 29, No. i, Sep- tember 1981, pp. 33—40, 19 Notes The report begins with the description of the preparations for the meeting of the »Svobode« in Celje and gives a short qualification o the status of the workers' movement at the beginning of the thirties. The authoress describes the course of the meeting itself and lays the main emphasis on the echo of that important event (whose purpose was the activisation of the progressive forces in the Slovene society) in the press. The authoress concentrates especially on the reactions of the bourgeois press — on the meeting itseU, as well as on the dissolution of the »Svobod«, which proves the great echo and the meaning of the event. UDC 331.578.2-053.7(497.12:282.243.741 Pesnica) „1946" Svajncer J. Janez, journalist and publicist 62000 Maribor, Cesta zmage 92, Yu Pesnica 1946 Kronika (Chronicle), Review for the Slovene Local History, 29, No. 1, Sep- tember 1981, pp. 41—51, 32 Notes The regulation of the riverbed of Pesnica in Styria was the greatest voluntary working action of the young in Slovenia in the year 1946. In July and August there was quite a number of the voluntary youth brigades (with approximately 1600 young men and girls) in action. The average age of the brigadiers was 16 years. At the end of the actions the brigade "Stefan Kovač" from Prekmurje was proclaimed the best in that action and the best among the Slovene voluntary youth brigades in the year 1946 at all. As for the brigadiers from Prekmurje and Styria, who voluntarily took part in the action Pesnica 1946, it is important to take in account that they belonged to the generation, which had been exposed to the worst German and Hungarian denationalizing pressure in its most sensible years of maturing. At the end of the actions every brigadier was granted the special sign of the action. UDC 930.253:347.233.1(497.12 Rateče) „1727/1941" Petrič Magda, Graduated Lawyer, Business Secretary of the Institution of the SR Slovenia for Security of the Natural and Cultural Inheritance 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2, Yu From the Preserved House Archives by Kekel in Rateče Kronika (Chronicle), Review for the Slovene Local History, 29, No. 1, Sep- tember 1981, pp. 20—(27, 6 Notes In the farm-house in (Rateče (housenumber 42) is in the small case with the date 1852 preserved the archive with the documents for the period from 1727 till the time between the World Wars. The authoress deals especially with the delivery contracts, which in the best way prove the history of the farm. The report more in detail deals with the property of the farm (which was by means of the delivery contracts delivered to the successors), with the indebtedness of the farm, the hereditary in- demnity money, which the inheritor was bound to pay, and the sub- stinence. Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) I. Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 25 — II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 25.— III. Listine 1320—1470, Ljubljana 1958 25.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 25.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348, Ljubljana 1960 25.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 25.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 25.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljubljana 1963 . 25.— IX. Listine 1220—1497, Ljubljana 1964 25.— X. Listine 1144—1499, Ljubljana 1965 25.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 25.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 25.— 2. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 40.— 3. Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem deseUetju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965 52.— 4. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemlji- ške odveze, Ljubljana 1958 30.— II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav), Ljubljana 1971 40.— III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1972 40.— IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbor- nik razprav), Ljubljana 1977 80.— 5. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žepna izdaja) 20.— 6. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična izdaja) 60.— 7. Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 30.— 8. Katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 20.— Milan Bizovičar, Trosilna akcija, 1944, Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani