Delavsica "PrOViCd
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja v m k četrtak pop.; v (lučaju praznika II 4an popraj — Uradniitvo: Ljubljana, Mikloii- ||| *»»• a. — Nafranklrana pisma aa na sprajamajo 11
Poiamttm številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, za četrt lata Din 10'—, za pol leta Din 20'—j za inozemstvo Din 7‘— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
Oglasi, reklamacija in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Potrebna beseda
Te dni naša delavska kakor ostala javnost na široko komentira stavko tekstilnega delavstva. Mnenja o poteku dogodkov so si zelo nasprotujoča. Končno sodbo izreči o tej stvari bi bilo danes še preuranjeno, zato bo treba temeljito proučiti tako razmere tekstilnega delavstva, kakor potek vseh dogodkov, ki so se v zadnjem času odigrali na terenu kot pri pogajanjih.
Vendar bi bilo potrebno že danes povedati gotove misli, ki se objektivnemu in nepristranskemu opazovalcu nehote ob teh dogodkih vsiljujejo. Trdi se, da je delavstvo le pod vtisom in vplivom nekih tujih sil postalo tako odločno in neizprosno. Pa recimo, da je to morda res, vendar mora biti zato, da so te sile imele in mogle imeti tak vpliv na delavstvo, nek globlji in utemeljeni vzrok.
Delavskim strokovnim organizacijam kakor tudi vsej ostali javnosti je bilo znano, da je ravno tekstilna industrija tista, ki je najbolj gazila obstoječo delavsko socialno zakonodajo. Tu ni bilo spoštovanja osemurnega delavnika, ni se priznavalo nadurnega plačila, pa tudi v ostalem so bile razmere za delavstvo skrajno neugodne.
Sedaj pa poglejmo, kdo so lastniki te industrije. Inozemci oziroma inozemski kapital. Navadno je tako, da se od tujca ostreje zahteva izvajanje obstoječe zakonodaje kakor od kogarkoli drugega. Pri nas je bilo pa ravno obratno in so inozemski strokovnjaki delali z delavstvom, kar se jim je poljubilo. Šikane, ki so bile v tej industriji na dnevnem redu, so samo dokaz, da jim je bila prepuščena popolna izraba delovnih sil.
Vse to je delavstvo težko prenašalo. Ker ni bilo zadostno organizirano in seveda s tem tudi strokovno-organizacijsko izobraženo, je ta srd nosilo v sebi, ki je — ko je bila delavstvu dana prilika, toliko močneje butnil na dan. Zato so tisti ljudje, ki so iskali pri tem gibanju svoje namene, imeli precej lahko delo. Krivice, ki jih je to delavstvo tako dolgo prenašalo, so končno našle odliv.
Zato se godi delavstvu velika krivica, če se mu naloži na rame vsa odgovornost za nezakonita dejanja. Dobršen del te odgovornosti nosi na eni strani industrija, ki ga je tirala do skrajnosti v prizadetih krivicah, na drugi pa morda le par nepoklicanih in kakor iz zemlje izrastlih samozvancev, ki so iz obstoječe zakonite in upravičene borbe hoteli kovati svoj prevratniški kapital. Na delavstvu leži le v toliko krivda, v kolikor ni bilo organizirano in poučeno o pravi delavski borbi. Pa še v tem vprašanju pade krivda na vse tiste, ki jim pravo, pošteno in dosledno delavsko gibanje ni po godu in so mislili, da imajo več koristi v tem, če delavstvo ni organizirano in je razbito na ne vem koliko organizacij in partij. Na ta način je uspešna in zakonita delavska borba za pravice proti kapitalu onemogočena in delavstvo predstavlja le velik kotel prepirov in zmešnjav.
I V takem slučaju pa so dogodki zadnjih dni prav razumljivi in samo logična posle.dica razmer, ki so vsa leta sem vladale v tekstilnih podjetjih.
Za vsak sličen primer je pred končno sodbo treba poznati vse podrobnosti in ozadje. Kdor bo to napravil, bo lahko uspešno in pozitivno posegel v tako kočljivo vprašanje, kot je vprašanje našega tekstilnega delavstva. Seveda pa je pri tem potrebna velika mera resnicoljubnosti, poštenosti in tudi ljubezni do trpečega delavstva.
Da se pa tragika takih dogodkov v bodoče že v naprej prepreči, je treba, da oblast budno pazi na to, da se obstoječa socialna zakonodaja izvaja in da potrebno oporo zakonitim delavskim strokovnim organizacijam.
Širša seja načelstva J SZ
V	nedeljo dopoldne se je vršila seja širšega načelstva Jugoslovanske strokovne zveze v sejni dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Seji so prisostvovali vsi člani širšega načelstva in tudi • l?.r.iv;tva, razen enega člana, Hi pa je bii radi organizacij*'!-!) pc v.
Ker je čas, v katerem se je seja vršila, poln delavskih gibanj, so udeleženci r veli:-im : mi-inanjem sledili podrobnim poročilom odbornikov in tajnikov centrale. Poleg delovanja centrale jj člane načelstva predvsem zanimal položaj tekstilnega delavstva, o katerem se širijo najrazličnejše in celo tendenciozne vesti bodisi v korist posameznim skupinam bodisi v korist delodajalcem oziroma industrijcem.
Predsednik je v svojem poročilu podal in pojasnil vse važnejše dogodke od občnega zbora do te seje in poudaril potrebo največje skupnosti. Čas je posebno važen za kršč. soc. delavsko gibanje, ki preko razrvanosti in zmede današnjih dni lahko veliko dobrega stori za bodočnost že s tem, da vztrajno dela na konsolidiranosti in zdravem, poštenem in res idealnem delavskem udejstvovanju. Idealizem v delavskih vrstah je danes nujno potreben, ker le ta nudi tudi potrebno poštenost, ki je predpogoj uspešne borbe za pravico. V tem je bodočnost in zmaga Jugoslovanske strokovne zveze. Če bomo tu pokazali svojega moža, se nam ni bati ne levice v najrazličnejših variantah, niti desnice od njenega vpliva v delavskih vrstah do najrazličnejših intrig industrije.	j
Po predsednikovem poročilu so sledila poro- I
čila tajnikov, ki so zelo podrobno seznanila vse navzoče o organizacijskem in strokovnem delu organizacije. Za temi poročili je sledilo še blagajniško poročilo, ki je podalo točno sliko gospodarskega življenja v organizaciji. Iz tajniških poročil je izzvenelo ogromno delo, ki ga vrši JSZ dandanes v delavskem gibanju, obenem pa tudi žalostno sliko delavskega položaja, v katerem se delavstvo bori za svoj življenjski obstanek. Najbolj žalostno pa je .to, da marsikdo hoče iz te trde delavske borbe kovati svoj politični dobiček, ki gre na račun le še večje zmede in anarhije, kar more^ delavstvu le škodovati. Poseben poudarek poročil je bil na nujno potrebni zakoniti, delavski in pošteni borbi. Kdor nima v svojem gibanju predpostavljenih teh treh predpogojev, s tem nima Jugoslovanska strokovna zveza nobene skupnosti in je tudi imeti ne more, ker to ni pozitivno, ustvarjajoče delo, ampak negativno razdirajoče delo, ki ne rodi nobenih sadov za delavstvo.
Po teh izčrpno podanih poročilih se je razvil razgovor, v katerega so posegli skoro vsi podeželski člani. Vsi člani so prepričani o veliki važnosti Jugoslovanske strokovne zveze vprav v današnjem času in je ves razgovor potekel samo v njeno rast in moč. Prav tako so poročali o delu v posameznih krajih in je bila končno podana slika o celotnem gibanju naše Jugoslovanske strokovne zveze, ki je pa bila zelo razveseljiva. S primernimi potrebnimi sklepi je bila popoldne šesturna seja zaključena z edino željo, da se naša organizacija širi, utrjuje in s tem pripravlja lepše dni slovenskemu delavstvu.
Rudarsko delavstvo je v borbi ostalo trezno
Trbovlje, 21. septembra.
Rudarsko mezdno gibanje je poteklo mirno, tako za kolektivno pogodbo v rudnikih kot za ostale obrate TPD. Pridobitve, ki jih je delavstvo dobilo, se gibljejo okrog 20% in to brez stavke ali večjih pretresljajev. Zgodovina štrajkov v povojnih letih je rudarja izučila, da je stavka zadnje sredstvo v boju za vsakdanji kruh, ki seveda tudi mnogokrat globoko reže v meso in kri delavstva. Vsa javnost je v povojnih letih občudovala stavke rudarskega delavstva, ki so se vrstile ena za drugo. Občudovala pa tudi njegove mate-rijalne in moralne izgube. — Kaj je bilo temu vzrok? Prav gotovo v prvi vrsti TPD, ki delavstvu nikoli ni priznala tega, kar mu pripada. Na drugi strani pa so delavstvo vodili neizkušeni ljudje, katerim je bil končni cilj stavka, brez ozira na to ali je bila njena potreba utemeljena ali ne.
Letos se je v tem pogledu naredil znaten preokret. Delavsko borbo so vzeli v roke stari in preizkušeni borci v vodstvu strokovnih rudarskih organizacij. Mnogo je bilo treba dokazovanj, da je rudar razumel, da je mogoče pridobiti pravice tudi brez stavk in to včasih več nego s stavkami. Poglejmo samo dvomesečno stavko v letu 1923. Delavstvo je materijalno veliko izgubilo, šei več pa moralno, in to toliko, da še celo desetletje tega ni dobilo nazaj. Pri obeh gladovnih stavkah v letu 1934 si je delavstvo priborilo le tri odstotke, tri pa izgubilo. Letos si jih je brez stavke nekaj priborilo brez izgube le enega šihta. Koliko si je pa delavstvo v vlažnih rovih nakopalo
različnih bolezni, to si delavci sami niti ne znajo tolmačiti in preračunati.
Delavstvo se pa borbi za obstanek ni odreklo, čeravno ni stavkalo, marveč bo zahtevalo zakonitim potom vse pripadajoče pravice in to po 9vojih združenih strokovnih organizacijah, ki bodo vodile borbo za obstanek rudarja tudi v bodoče. Družba še ni dala rudarju, kar mu pripada. Rudar mora dobiti letni, po zakonu plačan dopust, kakor ima to rudar v državnih rudnikih. Rudar mora doseči boljše plačilo pri delu v akordu, rudar mora doseči 6 urni delavnik, kot ga imajo v drugih državah. V prvi vrsti pa m(ya rudar doseči za svoje naporno delo priznanje in upoštevanje, da se postopa z njim kot s človekom, kar se to sedaj od strani družbe in njenega osebja ne vrši.
Kila j bo rudar to dosegel?
Predpogoj je, da bo vsak rudar organiziran in se tako skupno boril za svoje človečanske pravice. Zadnji nastop strokovnih organizacij je po veliki večini zdramil rudarje, da so se začeli organizirati. So pa, ki še mislijo, da se borba d S voditi brez močnih strokovnih organizacij. Tem bodi povedano, da se jako motijo; ostali bodo brezpravna raja, ki se bo z njo postopalo, kot se postopa z onim, ki noče dobro sebi in svojim sodelavcem.
Strokovne organizacije kličejo delavstvo o pravem času. Rudar ne bodi malodušen in zaspan, saj veš, kako se ti bo godilo spomladi, ko bodo naročila za premog manjša. Tedaj bo treba
STROKOVNA POROČILA
Lesni delavci
Duplica. Zahteve, stavljene in osvojene na sestanku 8. sept. t. 1., so bile poslane upraviteljstvu tovarne. Ko dobimo odgovor, skličemo ponovni sestanek, da vsem enako to razložimo. Glede izplačila je red že obljubljen, vendar pa v slučaju, če ga kdaj ne bo, je zaprošeno, da se en dan do dva počaka. Zadnji skupni sestanek je bil po-voljno obiskan, vendar pa so manjkali glavni nergači. Drugič gotovo vsi! Sklepe minulega sestanka naj zaupniki pa tudi članstvo izvajajo. Krivice in pritožbe se morajo zaupnikom javiti še isti dan; če ni nujno, samo med odmorom. — Vse zaostanke članarine je treba takoj poravnati, ali ee vsaj opravičiti, ker blagajnik mora imeti red v knjigah. Sicer bomo glasom pravil črtali prizadete. — Odbor.
Duplica. Delo organizacije brez aktivnosti članstva je težko. Napete razmere v tovarni radi ureditve mnogih nedostatkov pa so to delavstvo razgibale, kar je pokazal sijajno obiskan sestanek vsega delavstva 8. t. m. Prostori gostilne Herla so bili skoro premajhni za 200 delavcev. Sestanek je vodil tov. Bore, predsednik krajevne skupine JSZ, ter je podal podrobno porodilo o razmerah v tovarni, posebno pa o vseh krivicah, ki se dogajajo delavstvu. Tov. Grošelj in Dermastja pa sta poročala v imenu obeh central. Pri vsem poteku sestanka pa sein opazi) res aktivno delo za pravice delavstva samo od članov JSZ. Ali je bil to samo slučaj, ali po navadi, ne vem? Namenoma sem sledil in povpraševal o pripadnostih onih, ki so posegali v debato, pa vsi so bili od belih. Niti predsednika »res delavske organizacije«, kakor se ponašajo, nisem opazil. Tov. Bore je vedel za razmere vseh oddelkov, za krivice skoro vseh delavcev, ter o vsem, kar se po kolektivni pogodbi ne izvaja, da sem takoj dobil jasno sliko o razmerah v tovarni.
Kakor sem razvidel, sie podjetje izgovarja s slabim gospodarskim stanjem, ter je radi tega mnogo intervencij. Čudno pa se mi zdi, ali delavstvo nima odprtih oči, da bi videlo, kdo resno dela. Kakor vem, rdeči tudi za mnoge krivce v tovarni nič ne pokrenejo. Za samo štafažo jih pa tudi ni treiba, to jim ne koristi prav nič. Da ima krščanski delavski zaupnik res nesebično skrb za trpečega sodelavca, dokazuje, da so zaupniki JSZ dali pobudo in tudi dosegli povišanje okrog 25.000 Din letno mizarjem. To jim je lahko v ponos* pa tudi mizarjem je lahko v spregled, četudi so v drugi organizaciji.
Zelo so tudi pri razgovoru kritizirali neorganizirane, ki hočejo od zavednosti in borb drugih z njimi enako pridobiti. To ni najmanj delavsko, vsi izgovori so tu odveč. Vsi navzoči so od zaupnikov odločno zahtevali, da se v bodoče za neorganizirane in za one, ki so s članarino na dolgu, sploh ne posreduje. Tako je prav, ker disciplina in mala članarina mora biti, tako bomo tudi pri nas zahtevali. Dobro bi pa tudi bilo, da se še pogleda, kje je kdo organiziran. Vsak za svoje!
Vam, tovariški strokovničarji, pravim, po tej poti le dalje. Karkoli dosežete, je samo sodelavcu v korist. Imejte zavest, da je vaše delo samo borba za pravice in človeško dostojanstvo delavstva. Gotovo vam je delavstvo že danes hvaležno za vse. Prišel pa bo čas, ko vam bo ta trud stvoril tako potrebno enotnost v podjetju. Ti delavstvo pa odpri oči in poglej, kdo in kje se resno briga za tebe in tvoj položaj. Onim pa, ki so jim drugi cilji več, povej: kdor za mene, jaz pa zanj! To se mi je zdelo potrebno zapisati. — Opazovalec iz sosedne' tovarne.
Preserje. V lesneim podjetju Feliks Stare smo začeli z gibanjem za zboljšanje naših plač in še nekaterih drugih ugodnosti, ki naj jih podjetje
jake borbe, ker rudar mora živeti tudi v poletnem času. Rudar, pojdi v organizacijo, ki je tvoja in Iti se bori zate in s tem za vse delavstvo. — Žrtvuj onih par dinarjev, saj jih daješ sebi v največjo korist. Prav noben denar ne prinaša toliko obresti, kot prispevek organizaciji. To boš videl, ko boš organiziran, ker tedaj boš postal šele pravi rudar in s tem človek in delavec v pravem pomenu besede.
prizna delavstvu. Na članskem sestanku, dne 30. avgusta, smo sestavili tozadevne predloge in jih IX)toni centrale predložili podjetju. Razprava se je vršila že minulo nedeljo, t. j. 13. t. m., kjer je podjetje pristalo na ugoditev nekaterih zahtev. Do končnoveljavnega sporazuma pa ni prišlo in se bodo vršili ponovni razgovori.
Boh. Bistrica. Strokovna skupina lesnega delavstva v Bohinjski Bistrici sklicuje članski sestanek za nedeljo, dne 27. septembra, ob enajstih dopoldne v občinskem domu. Tovariši, sestanek je izredno važen, zato pridite vsi, da se pogovorimo o nadaljnjem delu v skupini. Na svidenje!
Rudarji
Trbovlje. V četrtek, dne 1. oktobra, ob 5 popoldne se bo vršil v tajniškem prostoru redni članski sestanek naše skupine. Tovariši, zavedajmo se važnosti sestankov! Kar mož zna, to> mož velja! Kljub temu nekateri tovariši pozabljajo, da se vrše vedno 1. in 15. v mesecu redni sestanki. Tovariši, skupina raste. Obdržimo in povečajmo našo aktivnost, ki se je pokazala ob zadnjem mezdnem gibanju. "Delavstvo dobiva zopet zaupanje do strokovne organizacije. Naše geslo bodi: »Kar je poštenega, spada k nam.« Še to. Tovariš blagajnik se pritožuje zaradi zaostanka ' na članarini nekaterih članov. Tovariši, poma- I gajte, a ne obremenjujte s svojo netočnostjo dela odbornikom in organizaciji.	Odbor.
Kovinarji
Kamnik. V ponedeljek, 21. septembra, se je v prostorih restavracije Rode vršil sestanek delavstva tovarne Titan d. d. v Kamniku. Na sestanku se je poročalo o poteku pogajanj in pre-čitalo novo kolektivno pogodbo. Sestanek je vodil predsednik obratnih zaupnikov. Pogodbo je pre-čital in tolmačil tov. Stare. Podjetje se je izjavilo pripravljenim upoštevati željo delavstva glede praznikov. Ce delavstvo odloči, da se vsi prazniki praznujejo, se bo to v bodoče upoštevalo in podjetje ne bo obratovalo. Delavstvo je soglasno sklenilo, da se v praznikih ne bo delalo in naj se v pogodbo vnesejo tudi ostali prazniki. Druga važna stvar, na katero delavstvo ni pristalo, j© sprememba v besedilu glede sprejemanja v delo delavcev po prestani bolezni. Pogodba oziroma zahteva delavstva je bila, da se sprejmejo v delo tudi oni delavci, ki so bili bolni nad 4 tedne. Podjetje pa želi, da to besedilo ostane tško kot je v zakonu. Delavci so bili soglasni v tem, da ima podjetje po zakonu možnost one delavce, ki podjetju ne odgovarjajo, odpustiti rednim potom. Nikakor pa delavstvo ne more pristati na to, da bi se za odpust porabilo delavčevo daljšo odsotnost glede bolezni. V času bolezni je vsakdo potreben opore in podpore, ne pa, da bi bil za to, ker je bil dalj časa bolan, na ulici. Delavstvo je soglasno sklenilo, da se naj to popravi, nakar ee kolektivna pogodba od strani strokovnih organizacij lahko podpiše. Tov. Rozman je razložil potek borbe za uveljavljenje kolektivne pogodbe. Pogodba je sedaj tu, vendar se bo šele sedaj začel boj za njeno uveljavljenje. Če delavstvo ne bo pazilo in če ne bo organizirano, bo pogodba le kos popisanega papirja, kakor so tudi vsi zakoni, dokler nekdo ne zahteva, da se le-ti izvršujejo. Zato mora biti delavstvo organizirano; pa ne le to, ono mora z organizacijo sodelovati, z njo živeti in skrbeti, da je enotna in močna. Nato je s. Bricelj, zastopnik SMRJ, kratko očrtal nekatere misli k pogodbi in pozival delavstvo k delu in poudarjal, da bo le zavedno delavstvo kos težkim nalogam, ki ga čakajo.
Javornik. Članski sestanek zadnjo nedeljo je bil še kar zadovoljivo obiskan. Želeti bi pa bilo, da se tako važnih sestankov člani še bolj polnoštevilno udeležujejo. Tovariš Pestotnik je poročal o položaju delavstva v Sloveniji, o pomenu in namenu zadnjih stavk. Podrobno je orisal položaj v Kranju. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da niso vsi, ki pravijo, da hočejo delavstvu izboljšati njegov položaj, vedno v resnici taki. Vsi navzoči so videli, da je bilo vse, kar se je zadnje dni govorilo, zelo pretirano in da je gotovim ljudem veliko na tem, da ustvarijo med delavstvom
nerazpoloženje. Tov. predsednik je pojasnil razmerje, ki vlada danes med delavstvom in KI D, in omenil odgovor KID na vložene predloge od strani strok, organizacij (KID je izdala tiskan na-nifest na delavstvo). Pojasnil je razna podtikava-nja, ki jih trosijo nekateri proti naši skupini. Zelo zanimiv je tudi tiskan poziv NSZ, ki je izšel zadnji teden. S pozivom, da je le v skupnosti naša bodočnost, je predsednik zaključil sestanek.
Ope harsbo delavstvo
Delavski sestanek priredi strokovna skupina »Vič-Dobrova« v nedeljo, 27. t. m., ob treh popoldne v dvorani gasilnega doma v Kozarjah za delavce in .delavke te skupine. Vabimo pa tudi druge, kateri še niso člani naše organizacije, pa se zanjo zanimajo. Prav tako vabimo tudi elane drugih strokovnih skupin, kateri stanujejo v našem okolišu. Pokažimo s svojo udeležbo, da se zavedamo, da smo delavci in da nas zanimajo delavska vprašanja prej kot vse drugo.
Kemični delavci
Domžale. Sestanek naše skupine se je vršil
5.	t. m. Na sestanku nam je zastopnik centrale razložil naloge in dolžnosti Člana, ki sprejme od-borniško mesto v odboru, kar je posebno važno z ozirom .na nepravilno razdelitev dela v naši skupini. Sklenili smo, da bo odslej določeno nalogo in delo vsak odbornik v skupini sprejel in vršil v skupno korist.
Iz centrale
Gospodarska skrb strokovničarjev za organizacijo. V vseh organizacijah je silno važno gospodarsko delovanje, zato gotovo tudi v JSZ. Mislimo, da bo to potrdil prav vsak naš član. V čem je pri nas gospodarska stran, si hočemo podrobno pogledati. Gotovo to, da se sami z lastnimi prispevki vzdržujemo. To pa ni lahko. Saj je malo ali pa nič takih organizacij, da bi mogle to trditi! Pri nas je članstva vedno več — zato tudi več dela. Ker pa je porast članov v precejšnji meri iz sezonskih zaposlencev, je dotok članarine slabši, kakor prej. To članstvo malo časa plačuje in že je- v potrebi za podporo. Tukaj je sedaj potreba, da se oprimejo dela vsi odborniki, zaupniki in člani sami, da se članarina redno plačuje v zavesti, da je s tem delom naša gospodarska stran izboljšana in zmožna napredka.
V	»Zvezi tekstilnih podjetij« Jugoslavije je bilo včlanjenih do septembra 1935. leta 341 podjetij. Na področju belgrajske zbornice je 63, zagrebške 89, ljubljanske 90, sarajevske 26, novosadske 67 in splitske 6 podjetij. V naši celokupni tekstilni industriji je po zadnjih podatkih zaposlenih 49.218 delavcev in delavk.
Več škoduje človeku ena slaba knjiga, kakor koristi deset dobrih. Človek je po svoji naravi veliko bolj dovzeten za slabo kakor za dobro. Sijajno nam to dokazuje globokoumno vprašanje, ki ga je zastavil neki ljudskošolski učenec: »Odkod to, da je človeku tako lahko biti slab, pa tako neznansko težko biti dober?«
Vseh knjig, kar jih izide sumo na domačem trgu, ne moreš kupiti. Za s«bc, za svojce in za Krekovo knjižnico pa boš storil veliko, če se naročiš na njene knjige, ki so res izbrune, poceni in trajnega pomena.
Cena vezanim knjigam 78 Din, broširanim 48 Din letno.
Tovariši!
Pristopajte kot člani k
„Delavski tiskarni44
registrovani zadrugi z o. z.
Drobne vesti
Občinske volitve so bile v nedeljo '20. septembra v 13 občinah Slovenije. Izid je tale: Devica Marija v Polju: volilcev i515, volilo 934 (62%); JRZ 507, opozicija 4*27. — Dobrunje: 1230, 736 (68%); JRZ 533, opoz. 283. — Blagovica: 317, 201 (63%); JRZ 201. — Tuhinj: 607; 446 (73%); JRZ 321, opoz. 125. — Mavčiče: 245, 105 (42.8%); JRZ 105. - Sromlje: 290, 145 (50%); JRZ 145. -Hinarje: 1443, 828 (57%); JRZ 687, opoz. 141. — St. Vid pri Grobelnem: 353, 255 (72%); JU Z 193, opoz. 62. — Ponikva: 710, 422 (51%); JRZ 168, opoz. 254. — Planina p. Rakeku: 412, 329 (79.9%); JRZ 157, opoz. 172. — Dolenji Logatec: 612, 533 (90%); JRZ 274, opoz. 279. — Gorenji Logatec: 305, 240 (77.7%); JRZ 117, opoz. 123.
1847 list je vloženih v 759 občinah moravske banovine( Šumadija) za volitve, ki bodo v nedeljo 27. t. m. Od teh je 1307 list JRZ, torej skoraj v vsaki občini po dve listi iste stranke, kar je značilno za srbske kraje. Tako je bilo prejšnja leta tudi z JNS.
Svetozar Pribičevif, voditelj samostojne demokratske stranke, je umrl v Pragi. Bil je 5 tet v inozemstvu, kjer je zbolel in umrl. Pred svojim političnim preokretom po strelih v parlamentu 1. 1928 je bil vnet Jugosloven in centralist, potem pa se je sporazumel s Hrvati in dosledno zagovarjal federacijo. Pod njegovim ministrova-vanjem se je razvila znana Orjuna.
Uredba o kmečkih dolgovih, ki se že dolgo pripravlja, bo po izjavah ministrov s 1. oktobrom črtala polovico teh dolgov, ostalo pa bodo kmetje plačali v malih letnih obrokih.
Temeljni kamen nove gimnazije je bil v nedeljo posvečen v Kraševcu. Vršil se je tudi shod JRZ, kjer so bili dr. Stojadinovič, ministri Korošec, Kožulj in dr. Miha Krek. Le-ta je dejal, da je dr. Korošec že 1. 1921 uvidel, da je radikalna stranka tista, v kateri je zbrana večina srbskega naroda in da je že tedaj preroško napovedal sporazum z njo. Dr. Stojadinovič je obljubil, da bo država zgradila Kruševcu vodovod in modernizirala cestno omrežje.
Pogodba o mostu na Donavi za zvezo med Jugoslavijo in Romunijo je bila v glavnih obrisih že sklenjena te dni z romunskimi delegati. Z naše strani bo treba še na novo zgraditi znaten del železniške proge od Požarevca dalje. Kako se bodo ta dela financirala, še ni znano.
Najvefja srednja tehnična šola v državi je bila slovesno otvorjena v Sarajevu.
Pogodba o socialnem zavarovanju s češkoslovaško, po zgledu one z Nemčijo, se pripravlja.
Za 50.000 din toži država JNS. Gre za prevozne stroške posebnih vlakov, ki so vozili na znani niški shod, kjer je bilo baje 100.000 ljudi. Ti posebni vlaki še danes, po treh letih, niso plačani.
Mala zveza je zaključila svoj« posvetovanje v Bratislavi s tem sklepom: »Ker je kolektivna varnost negotova, se bo okrepila varnost Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije s stvarnejšo in ožjo povezanostjo teh držav.« Sklepno poročilo tudi naglaša prijateljsko razpoloženje Male zvezei do Italije.
Nemško-avstrijski sporazum, sklenjen pred dvema mesecema, se je že začel izvajati. Italija namreč ne misli prepustiti Podonavja in Balkana' Nemčiji in se začenja zoperstavljati nemškemu političnemu in gospodarskemu prodiranju v balkanske dežele. Nova diplomatska poteza Italije tudi ni po volji Madjarske, ki si je obetala od Demško-italijanskega zbližanja revizijo mirovnih pogodb v smislu njenih starih želja. Italijansko časopisje piše celo o možnosti zbližanja med Malo zvezo in državami rimskega trikotnika, t. j. Italijo, Avstrijo in Madjarsko. V teku so vsestranska posvetovanja in konference. Nemški zunanji minister je že v Budimpešti, na Dunaju so prejeli vabilo za Berlin, koncem meseca pa bo konferenca Italije, Avstrije in Madjarske na Dunaju.
Angleški kralj je na svojem potovanju po južnovzhodni Evropi obiskal Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Bolgarijo in Avstrijo in se povsod sesial s šefi teh držav. Zato se posvečuje temu potovanju tudi velik političen pomen.
Sredozemsko morje je postalo z italijansko-abesinsko vojno, in sedaj še z vojno v Španiji, razburkano. To je nova velika rana, ki je zazevala na evropskem političnem telesu. Tu so se začeli ostro križati računi angleškega in novega italijanskega imperija. V tej luči je dobilo vprašanje izida španske .državljanske vojne še poseben poudarek. Italiji je mnogo na tem, da bi bila nova španska vlada njej naklonjena. Tako nasta-
Kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo sblen ena
Po večdnevni razpravi med zastopniki zveze tekstilnih industrijcev, predstavniki strokovnih organizacij in delavskih zaupnikov, je bil v torek, dne 22. sept. pozno zvečer dosežen med obema strankama sporazum. Kolektivna pogodba se je sklenila za 57 obratov, ki zaposlujejo okrog 14.000 tekstilnih delavcev. Pogodba je bila podpisana naslednji dan 23. sept. jn je takoj stopila v veljavo. Radi razmer, ki so nastale po kranjskih dogodkih, ni bilo mogoče pred podpisom pogodbe delavstvo obvestiti. Ker je bila pogodba podpisana ob zaključku našega lista, o podrobnostih pogodbe same ne moremo poročati. Ugotavljamo le sledeče: tekstilno delavstvo je s to borbo izvojevalo pogodbeno delavno in plačilno razmerje v 57 to-
delavstva' FWtfIU-jei?’ k°,t Že zgoraj’ rečen°, 14.000 je zaključila z znatnim^pehmfza delavstvo Rad"
tVnkilčSean^t.1Udi raiU Z8Sedbe ‘0Vareif-
delodaia^ke!rtaijO|t0iP(OgOdbe Je Prebita trdnjava ueiouajalskega absolutizma. Jugoslovanska strokovna zveza je to borbo spremS z naivečto
pazlpvostjo >n podvzela vse možnosti, da Te e boiba za delavstvo čim uspešneje zaključila Centralni tarifni odbor bo dal kolektivno pogodbo v
stroke" nabavil’0 K**0 IS? delavec(ka) tekstilne stroke nabavil. K pogodbi sami, kakor tudi o
poteku te borbe pa bomo spregovorili posebej.
K občnemu zboru M Z
V	nedeljo 27. t. m. se bodo v Ljubljani zbrali zastopniki naše kulturne delavske organizacije Mladinske zveze JSZ. Drugi občni zbqr je to, pa vendar ima na dnevnem redu spremembo pravil. Zakaj? Sedanja pravila so plod časa in razmer, v katerih smo se nahajali. V tistem času je bilo, ako smo hoteli imeti mladinsko kulturno organizacijo, nemogoče dati pravilom kako barvo. Ker so pa pravila okvir in podlaga za delo v organizaciji, bomo to spremenili. Spremenili pa tudi naslov zveze po vzorcu belgijske delavske mladinske organizacije KDM.
Krščanska delavska mladina bo bodoči naslov naši delavski kulturni organizaciji. Naslov s tremi kratkimi besedami pove vse. Na nas bo samo to, da bo tudi vse naše delo res v skladu z naslovom in programom KDM. Zato pa bo treba trdega dela, tako v centrali, kakor vsaki posamezni skupini. Cim manj besed, pa čim več dela, in to dela na obnovi nas samih, bo geslo prihodnjega leta. Kajti le ona mladina, katera bo sama
prežeta s pravim dejavnoetnim krščanstvom bo mogla voditi in vzgajati^ostalo delavsko mladino.
V	nedeljo,	dne 27.	septembra,	se bo vršil v
prostorih male	dvorane	v Delavski	zbornici	(vhod
Čopova ulica) ob pol desetih dopoldne redni letni občni zbor
Mladinske zveze JSZ v Ljubljani.
Dnevni red zbora bo naslednji:
o p‘tanit zaPjsnika zadnjega občnega zbora. -	”	odbora:	tajnika, blagajnika,	pred-
3. Poročilo	nadzorstva.
4. Volitev novega odbora in nadzorstva
o.	Sprememba pravil.
6. Smernice za delo v bodočem poslovnem letu.
Dnv!irM7VIs s,kuPine ®e naprošajo, da na podlagi pravil MZ § 13. pošljejo na zbor svoje delegate.
nr ,?V®"tuelnf Podloge je pred občnim zborom predmziti centralnemu odboru.	Odbor
Borba za pravice telegrafskih delavcev
»Pravica« je že večkrat pisala o neznosnem položaju telegrafskih delavcev. Za ureditev njihovih kričečih ter neznosnih razmer je Jugoslovanska strokovna zveza že tudi podvzeda korake pri direkciji pošte in telegrafa. Akcija za zboljšanje in ureditev razmer telegrafskih delavcev se bo z vso odločnostjo nadaljevala ter se mora, če bodo vsi telegrafski delavci pri tem skupno in enotno sodelovali, tudi z uspehom končati.
Iz kričečih dejstev nujno sledi, da se morajo naše plače izboljšati, kajti za dela na terenu, ko se je treba hraniti in prenočevati vsak dan v drugi gostilni, ni 24—32 din zadosti niti za dnevno vzdrževanje posameznika. JKaj pa še za družino? S čim se naj preživljamo ob času nezaposlenosti, ki traja včasih še6t ali še več mesecev v letu, če plača ne zadostuje niti za dnevno vzdrževanje. Doseči moramo stalnost zaposlitve, da ne bodo dobili delo manj potrebni kmečki sinovi, tisti pa, ki živijo izključno od telegrafskega dela, pa bi brez dela milostno čakali na zaposlitev.
jaJ° med Italijo in Anglijo vse globlji prepadi, ki jih bo mogel premostiti le krvav obračun.
Nemčija je odklonila angleški predlog, da bi se začeli razgovori za novo locarnsko pogodbo že oktobra. To pa zato, ker so trenutno mednarodno politični položaji zanjo precej neugodni. Sedaj se že tudi kaže, kakšne cilje je zasledovala govorniška ofenziva v Nurnbergu. Razen v mednarodni politiki so Čedalje večje težave tudi doma. Zaradi ogromnega oboroževanja, za katero se trošijo naravnost bajne vsote, je začelo primanjkovati najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Poudarja se potreba novih žrtev in novih dajatev, da bo mogla biti država močna in varna pred zunanjimi sovražniki.
Velike množine orožja je prejela španska vlada iz Mehike. Vladne čete so dvignile v zrak trdnjavo Alkazar v Toledu in z njo vred čez 1000 ujiornikov, ki s.e kljub ponovnim pozivom niso hoteli podati. Uporniki poročajo, da se bo v nekaj dneh začel splošen napad na Madrid s treh strani. Prihajajo poročila, da so važen otok Ma-jorco zasedli Italijani in da je vlada dobila iz Rusije 200 letal.
Zato je naš sklep, ki smo ga sprejeli na sestanku ki se je vršil 13. t. m. v Kresnicah, da smo odločeni lzvojevati zaposlitev najprej socialno bolj potrebnim in organiziranim. Da bo pa naš boj zmagovit, tovariši, moramo vsi v organizacijo!	s
Mariborska ekspozitura
Stavbinsko delavstvo. Pri stavbnem podjetju Peklar v Mariboru zaposleno delavstvo in zidarji so se vsi organizirali v JSZ. Šlo je tudi za ureditev mezd po znanem sporazumu med stavbeniki delodajalci in delavci. Ko so delavci odhajali od sestanka pri JSZ. jih je zunaj že čakal zaupnik rdečih in jih odvračal od JSZ, češ ta ni prava delavska organizacija, ker nikjer nič ne doseže itd. Dne 28. avgusta pa je podjetje na intervencijo zastopnika JSZ v Mariboru pristalo, da pljiča vsem delavcem in zidarjem ono mezdo’ katere višina je bila določena po tozadevnem sporazumu med podjetniki in delavskimi organizacijami. S tem je dan tudi najboljši odgovor na gonjo mariborskih rdečih nevednežev ali prena-petežev zoper organizacijo JSZ. Stavbinski delavci, ne pustite se varati, svobodno se organizirajte v kateri organizaciji hočete, ker glavno bo samo to, da ste organizirani! Kdor je krščanskega prepričanja, se organizira v kršč. soc. Jugoslov. strokovni zvezi, kdor pa misli, da tu ni zanj, naj gre k marksistom ali narodnim socialistom.
Velika razburjenost se je ob priliki občinskih volitev v D. M. v Polju polastila »Domoljuba«. Že pred volitvami je napisal članek, ki je pač posebnega okusa. Po volitvah pa v članku apo-strofira tudi Jugoslovansko strokovno zvezo, češ da so njeni člani pomagali opoziciji. Volitve so svobodne, zato je jasno, da je lahko vsak volil, kar je hotel in tudi JSZ ne more in ne sme komandirati svojim članom njihove odločitve pri občinskih volitvah. Sicer pa posveča »Domoljub« vso svojo ljubezen »Združenim delavcem« (zelenim) in ne pozna JSZ. Zakaj pa jo pozna ravno pri volitvah?
„Ko
Kranj, 21. sept.
Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« dne 20. septembra obširen članek o stavki kranjskega tekstilnega delavstva. Na nekatere trditve, ki znajo škodovati vsemu delavstvu, moramo radi pravilnega razumevanja odgovoriti:
1. Velika večina kranjskega delavstva kljub vsem prizadevanjem strokovni!) organizacij, v prvi vrsti JSZ, ni organizirana. Stanje organiziranega delavstva je danes isto kot pred stavko, ker se med stavko delavstvo ni organiziralo in so morale strokovne organizacije posvečati vso skrb obvladanju položaja. Med vsemi 2800 tekstilnimi delavci je organiziranih kakih 40 odstotkov, ki so pa razbiti na tri strokovne organizacije.
2. Že s to ugotovitvijo pade namigavanje »Slovenčevega« člankarja o »temnih elementih«, ki naj se skrivajo po vseh treh strokovnih organizacijah. Za danes ugotavljamo samo to, da med članstvom JSZ takih elementov ni bilo in da je JSZ skrajno pazljivo gledala že davno prej na to, da v njenih vrstah taki elementi niso mogli obstajati.
3. Ni res, da bi se »v nekaterih tovarnah razpasla taka nemorala, da je bilo vse poštene delavce sram«. Kljub temu, da so posamezniki ponekod skušali prve dni priti v tem pogledu na svoj račun, je delavstvo samo take stvari onemogočilo in skrajno natančno pazilo na red v tem pogledu. Poudariti pa moramo, da se ves čas stavke v Kranju še zdaleč ni zgodilo toliko nemoralnosti, kolikor se je je godilo prej, ko so bile posamezne delavke za ceno svojega kruha primorane, da so jih tuji nameščenci po tovarnah izrabljali. Kranjska skupina JSZ je tudi glede tega že prej večkrat storila potrebne korake, ki pa seveda niso imeli posebnega uspeha.
4. Prehrano in zbiranje prispevkov je imel na skrbi medstrokovni prehranjevalni odbor, na katerega pa naši niso imeli nobenega vpliva. Res je sicer, da "je sem in tja padla tudi kaka grožnja; na drugi strani nam je pa znanih mnogo primerov, ki so jih doživeli delavci, ki jih je medstrokovni prehranjevalni odbor poslal nabirat podpore, da so se ponekod morali pred surovim nastopom nekaterih ljudi zateči celo na pomoč k oblasti. Tudi moramo ugotoviti, da je večina kranjskega delavstva doma na kmetih in da je večina kmetov delavsko borbo čisto pravilno razumela.
5. Delavstvo je šlo v borbo za izboljšanje svojega težkega položaja in za ničesar drugega. To lahko brezpogojno zagovarjamo za najmanj 95% delavstva. V kolikor se je potem in deloma že takoj spočetka posrečilo nekaterim v resnici zločinskim ljudem speljati vode v stranske kanale, za to delavstvo ni odgovorno. Kdor je dobro opazoval ves potek stavke, mu je jasno, da bi delavstvo, ki je bilo sicer v svoji borbi zelo močno, takoj popustilo, če bi spoznalo, da gre tu za kaj drugega kot za kruh. Prefrigani taktiki nekaterih levičarjev pa se je posrečilo delavstvu vtepsti v glavo, da jih v interesu krušne borbe mora poslušati, da v istem interesu ne sme zaupati strokovnim organizacijam, kar je bilo temu večinoma neorganiziranemu delavstvu kaj lahko dopovedati. Poudarjamo:	delavstvo je šlo v borbo za kruh in to borbo še danes kot tako razume. Vse, kar je bilo pri tej borbi napačnega, je treba pripisati organizacijsko-strokovni nepoučenosti delavstva in preračunanemu delovanju levičarskih agitatorjev. — Kako so delavci razumeli svojo borbo, vidimo iz primera, ko je prve dni nekdo v tovarni Jugočeški vzkliknil: »Živijo Španija 1« Takoj so planili delavci po njem, ga prisilili k molku in mu zagrozili, da ga vržejo iz tovarne. Zato je tudi pisanje o razleganju petja internacionale in vzklikanje Moskvi brez podlage. Mirne duše lahko trdimo, da zelo dvomimo, če je med vsemi stavkujočimi delavci bil le eden, ki bi znal internacionalo.
6. Res je, da so se začele potem, ko je orož-ništvo in ljubljanska policija z oboroženo silo izpraznila tovarne, širiti neosnovane govorice o mrtvih ild. Resni ljudje takim govoricam seveda niso verjeli. Res je pa tudi, da prve dni takih govoric ni bilo mogoče kontrolirati. — Dolžnost dnevnega časopisja je bila, da takim govoricam napravi konec z objektivnim poročanjem o dogodkih.
stoje ..
7.	Po končanem mezdnem gibanju bomo točno objavili ves potek kranjskega štrajka in podali čim bolj objektivno sliko, tako da bo delavstvo o vsem točno poučeno, ker samo objektivno poročanje stvari koristi. Skušnje, ki jih je delavstvo v tem gibanju dobilo, ga bodo v bodoče obvarovale pred zločinskimi poskusi neodgovornih ljudi, od katerih ima glavno škodo le delavstvo samo. Dolžnost vseh bi bila, delavstvu v tem težkem položaju pomagati do boljšega kruha, nikakor ga pa ne še bolj begati in razburjati. Vsak pameten človek sprevidi, da je ravno tako zbegano in razburjeno delavstvo najboljše orodje za neodgovorne ljudi.
Tiho, smotrno in res aktivno je delo krščanskih strokovničarjev v kamniškem okraju. Brez pompa in dolgih člankov, kakor to delajo nekateri, ki s tem samo dokazujejo, da jih prav za prav nič ni, se zberejo vsi naši odbori strok, skupin, 16 po številu, vsak mesec k skupni seji, da enotno delajo načrte za čim bolj uspešno delo po skupinah. Prav tako pa si tudi utrjujejo svojo delavsko in katoliško zavest. Rešujejo pa tudi krivice, ki se dogajajo delavstvu, ki je še izven organizacije po drobcih raztreseno, pa tudi 'vprašanja, tičoča se vsega delavstva, zlasti delavskih ustanov. Tako dajejo predloge in navodila svoji matici JSZ, ki je tako res prava delavska organizacija.
Da je to delo res zdravo in na pravih temeljih, dokazuje že sama discipliniranost tega delavstva, znatno zboljševanje delavskih dohodkov ter-delavska in katoliška zavednost. V okraju je že vpostavljenih šest kolektivnih pogodb, ki 1000 delavcem urejajo njihove delovne in plačilne pogoje, drugod pa so tudi zapisniki, ker dosedaj še nekatera podjetja trdovratno pogodbe odklanjajo. Vsaka akcija, vsak pokret se na teli sejah temeljito obravnava, tako da je res premišljeno za-početo, ter že v naprej zajamčen uspeh. Važno je zlasti to. da vse to vodijo delavci sami nesebično in požrtvovalno iz ljubezni do delavca sočloveka, brez vseh teoretikov in filozofov, ter svojih številnih uspehov delavstvu v korist ne obešajo na veliki zvon, kot se je to zgodilo ob sklenitvi pogodbe pri mizarju in podobarju Vrečarju v Domžalah za šest delavcev. Štirje časopisi so o tem pisali cele kolone. Naši kršč. strokovničarji tega nočejo, nočejo niti javnih pohval. Samo srce se jim razveseli ob zavesti, da je svojemu sotrpinu pomagal do večjega koščka kruha in prav to je krščansko delovanje.
Opozorilo banske uprave. Banska uprava je z ozirom na razširjanje neresničnih vesti pri izpraznitvi kranjskih tekstilnih tovarn naročila vsem okrajnim načelnikom in predstojnikom mestnih policij, da razširjevalce neresničnih vznemirljivih vesti brezobzirno kaznujejo po banski uredbi z dne 16. julija 1932, Službeni list štev. 510.59.
Iz škofje Loke. Ponovno ostavko je v nedeljo 13. t. m. podal na samski stan naš zvesti tovariš Franc Leban. Za svojo življenjsko tovarišico si je izbral gdč. Katarino Jelovca n. Vsi tovariši mu v novem stanu želimo zdravja, sreče in predvsem božjega blagoslova!
Jesenice. Te dni se poroči naš dolgoletni funkcijonar tov. Ličof France z gdč. Kati Knafl, aktivno Članico Kat. prosv. društva v Breznici. Značilno je, da sta oba cerkvena pevca.
V	novem življenju jima želimo obilo sreče, božjega blagoslova, kakor tudi, da bi tudi v bodoče ostala v prvih vrstah kršč. soc. gibanja.
Količevo. Potrebno se mi zdi, da malo odgovorim piscu članka v Našem listu« od septembra v št. 9., v kateri je napadel skupino delavcev JSZ na Količevem zato, ker je priredila delavsko veselico. Po pisčevem mnenju smo to priredili v izkoriščevalne namene. Ker pa pisac ne ve ali noče vedeti o namenu, katerega je imela skupina delavcev na Količevem pri tej prireditvi, mu hočem objasniti, kakor tudi širšemu občinstvu, čemu je služila prireditev. Namen naše prireditve je bil,
Krščansko delavstvo, organizirano v Jugo-! slovanski strokovni zvezi, je v kranjski stavki pokazalo največjo discipliniranost in pametno gledanje na položaj. Kjer je moglo svoj vpliv zadosti uveljaviti, je vladal najlepši red. — V tovarnah Intex in Textilindus, kjer je bila JSZ zadosti močna, ni prišlo do nikakih incidentov in delavstvo je tovarne izpraznilo brez oborožene intervencije.
Kljub vsemu ugotavljamo, da je borba kranjskega delavstva bila borba za kruh, za kolektivno pogodbo, na drugi strani pa odjek desetletnega zapostavljanja in teptanja delavske zakonodaje od strani podjetnikov. Kar je bilo neprimernega, jd bilo skuhano drugod in pri tem delavstva v veliki večini ne zadene nobena krivda.
Grajati pa moramo pisanje glasila katoliške akcije »Naš list« v okraju, ki vedno zna najti kakšno kost, da jo gloda in tako napada te delavce. Če smo načelno eno in to brez dvoma smo, potem nikakor ni na mestu, da glasilo kat. akcije napada tudi katoličane, ki se v drugih stvareh ne strinjajo z urednikom. Kdor veliko dela. veliko naredi, pa tudi včasih kaj pogreši, nezmotljiv ni nihče; kdor pa nič ne dela, nič ne naredi, pa tudi nič ne pogreši. Tako pisanje pa škoduje samo katoliški, delavski, pa tudi slovenski skupnosti.
Taka seja se je vršila dne 13. sept. v Radomljah ter so bile zastopane prav vse skupine. Pokazala je, da v letnem času posebnih gibanj v okraju ni bilo, večina podjetij ima jesensko in zimsko sezijo, vendar pa so se na nekaterih krajih beležili tudi znatni uspehi, ki segajo v deset-tisoče delavstvu v korist.
Brez resne kritike ni resnega dela! Da, tudi gotove stvari so se kritizirale, ki se bodo v bodoče gotovo odpravile, toda povezanosti in delavnosti pa to ne kvari, ker globoka je zavest vseli.
Te naše seje se vrše po sedežih posameznih skupin ter se daljni nikdar ne ustrašijo dolgega pota, saj za sodelavca trpina jim je žrtev v veselje.
Ta zavednost, nesebičnost, delavnost, bratska ljubezen in medsebojna povezanost pa vsem ne gre gladko v račune, zato nasprotovanja in napadanja od istih. Vse to pa te delavce in delavke druži v nerazdružljivo celoto v zavesti, da so na pravi poti, da jim je rešitev le v Jugoslovanski strokovni zvezi. Vsakogar pa, ki bi jih hotel uničiti, pa boli glava in ga bo še, zato so vsi poskusi zaman. Delavstvo se zaveda, da mu je rešitev v samem sebi po JSZ!	Bom.
da delavstvu s čistini dobičkom, ki smo ga imeli, nabavimo in izpopolnimo našo delavsko knjižnico. Mislim, da ni nikogar, ki bi potrebo po izobrazbi delavcu odrekal. Delavca je treba tudi duhovno dvigniti, da bo znal pravilno ceniti samega sebe. Delavec mora najti pot k pravici, kar pa gotovo nekaterim ne gre v račune. Videti je, da pisec sploh ne ve, kaj je marksizem in kaj JSZ. Polagam piscu na srce, naj v bodoče rajši molči, ker s svojimi članki ne bo dosegel tega, kar želi. Delavstvo je našlo pomoč v sebi in svojih strokovnih organizacijah, s katerimi bo bilo boj, da doseže človeka vredno in dostojno življenje.
Bukovec Franc.
Za skrajšanje delovnega časa se je izjavil poljski industrialec in predsednik unije industrij-sko-trgovske zbornice na Poljskem Klarner.
Izboljšanje zaposlitve je nastopilo v Belgiji. Tako je število brezposelnih padlo od 276.000 na 163.000.
Nazadovanje števila vajencev v Avstriji. Letos je v Avstriji zaposlenih 62.105 vajencev (2% vseh zaposlenih delavcev), v letu 1910 pa je imela Avstrija (na tem teritoriju kot danes) 102.250 vajencev; število vajencev se je znižalo za celih 40%. Samo na Dunaju se je znižalo število vajencev v navedenem razdobju za 52%. V nekaj letih bo Avstriji primanjkovalo obrtnih strokovnih delavcev.
Aktivnost krščanskih delavcev
To in ono
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč.-Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer.