0 zaželjeni deželi. Dvorni svetnik v p. Fran pl. Š u k i j e je napisal pod gorenjim naslovom vrsio clankov, ki so jili oDjaviii slovenski dnevniki. Naš list v celoti teii članokov ne more pnobciti, dasi sino dui v to napro_eni. bukljetovi člaiiki so že v rokah javnosii, a mi bi z njili objavo mogli koinaj zaceti. Cas ia prostor premnogokrat ovirata razvoj in aktuainost aasega iista, tako tudi v tem slueaju. Ko preniagamo vse tezave, bomo po svoboum voiii m po nujni potrebi gospodarji tuui casa in prosto ra. Navezani smo saini nase, in ie svojim močeni in svoji previdnosti se moraino zaiivaliti, da snio srečno piebiii vojna leta, ki so tudi nam pretila s poginom. Ue bi se sami ne čuvali, bi našega hsta že 4 leta ne bilo. loua najliujse je za narni — bodočnosti se pa ne bojnno! bicer pa Sukijetovi cianki ne ponienjajo uokončne veijavnosti. Spočeia jih je dobra volja, ustvarjajo pa ie podlago m osnutek deiu, ki ga sankcionirajo preudarek in oziri na praktiene potreoe. vobee se bo treba držati načeia, da nioramo od kompliciranosti do enostavnosti, od sistemov in teorij do preprostih sredstev, ki z njimi zagotovimo »zaželjeni deželi« one pogoje, aa bo mogla huro napredovati in uspešno tekmovati s sosedi, prijatelji in sovražaiki. lreba bo tudi preko m mimo izkušenj starih politikov in praktikov v arzenale modernili pndobitev, zalnev in potreb, da odpremo svoji domovini vse vire neusahljive živijenjske eargije, ki ji kumujejo moderna veda, demokracija nove dobe in potrebe naroda. Nas hipoma najbolj zanima peto poglavje Sukljetovih člankov, ki govori o djpPSvl in ustavi jugoslavije. Sukije pise v tem poglavju o šoistvu. 1 a njegova izvajanja se glase tako: Na prevažnem polju narodne izomike ločii bi kompetence. Ljudsko šolstvo za našo slovensko skupino in v zvezi z njim vzgojo učiteijskega aarasčaja prisodil bi ijubljanskemu dežeinemu zboru. Saj raora ljudska šola pripravljati rniadino neposredno na praktični poklic, za dejansko življenje in le-to razvija se pri nas v poljedelski Sloveniji pod drugimi pogoji nego na primer v Boki Kotorski. Nikjer morda ni avstrijska centralizacija toliko ško- dovala kakor baš pri ljudski šoli. Ne o mejujmo tedaj deželne avtonornije, kar se tice ijudske šoie: vsaka dežeia naj si uredi ijudsko šolstvo po svojih istinititi ponebah. Drugače pa pri srednjem in visokošolskem pouku. Tukaj bi pretirano razcepljenje celo škodovalo. Ceinu bi na primer gimnazija v Kranju ali realka v Mariboru morala biti urejena po drugem učnem načrtu kakor sovrstne učilnice v Zagiebu ali Sarajevu? Notranjega povoda ni, potein pa je pomisliti, da bode v botloci Jugoslaviji trgovski, gospodarski in družabm stik ined posameznimi deli jugoslovanskega naroda innogo mtenzivnejsi nego dandanes ter da bode prernnogokrat naravnost kazalo ocetu, da svojega otroka posije na srednjo šolo druge jugosiovanske skupine. Prosta mu bodi pot — ne zapirajmo si je sami po nepotrebnih, da, celo kvarnih razlikah v srednješolski zasnovi. isto velja tudi glede visokih šol. ln tu si pri tej priiiki dovoljujem oukrito besedo, katera siove: Ouneiiajmo blovenci vsaj začasno od svoje umverze! v treuutku, ko se zaveuamo, aa srno en narod s svojiini hrvatskimi in srbskimi braii, smejo za nas merodajni biti zgolj strokovni raziogi iii ozin. Nase vseuciiišče bodi vsaj za sedaj v Zagrebu, kjer naj bode prosto siovenskim aocentom, aKO jaa drago, predavati v slovenskem jeziku. Uiejirio predvsem, ua se jugoslovanska umverza v Zagreou aoceia popoini in o1 jaci. Spraviti lnoramo zavou na visek, vreden kuliurnega naroda, tako aa se boue uspešno mogel meriti z najboljšimi visokuni šoiaini kuiturnega sveta. ln stoprav potern, ko je dovrsen organizem zagi-Dškega vseucilisca, ko je to zaciostno opremljeno z vsemi inštituti rn kaometi, zoirkami in delavnicami, stoprav potein si oinislimo drugo jugo_ovaasko uiaver/o na siovenskem ozemlju, katera naj plouonosno tekmuje s starejso svojo sestrico! jNiti zaradi tega ne bi pretakal soiza, ce se prva jugosiovanska leimika prav kje urugoa ustanovi m ne na blovenskem, toua z vso odiočnostjo bi vztrajal pri zalitevi, naj se bogato opremi ter na vse stroke raztegne siovenska drzavna obrtna šoia v LjuDijani. fo mojem rnnenju bodi ona zavou, katen aaj preskiui razvijajočo se jugosiovansko inaustnjo s prakticnuni mzenirji. bern naj prmajajo ucenci z vseh krajev sirne jugosiavije, aa se izuče v vsea panogah oDrtnega pouka. Tudi postavodaja o trgovskein šolstvu osredotočena bodi v osrednjem jugoslovanskem pariamentu. Pri tem je pa gledati na to, da se doseže jugosiovanska trgovska visoka šoia, in sicer v Trstu, kj_r je naravni njen sedež. Morda bi kazato, združiti jo z internatoni, da se na ta aačin iniadina obvaruje izkušnjav in nevarnosti, pretečih njeni neizkusenosti v lankoživeni pomorskem mestu. Tako Sukije! — Kakor vidimo, se dotika Ijudskega šolstva s kratko in spiošno besedo, ki naj znači le nekako principialno stališče: Ljudska sola inora pripravljati mladino neposredno za praktičui poklic, za dejanjsko življenje — vsaka dežela naj si uredi ljudsko šolstvo po svojih istinitih potrebah. Reči moramo, da je drugi stavek logična posledica prvega stavka: če naj ijudska šoia pripravlja za praktični poklic, naj si vsaka dežela ljudsko šolo tako uredi, da dobi iz nje zase praktične ljudi. Saj se — pravi Suklje — dejanjsko življenje v poljedelski Sloveniji razvija pod drugimi pogoji nego na pr. v Boki Kotorski. Dalje pa Šukljetov načrt ne sega, vsaj kar se tiče ljudskega šolstva. "(0 drugem šolstvu tukaj ne govorimo.) Ne iraeli bi nič proti teniu, ako bi Suklje te meljitejše obdelal tudi to poglavje. Ko:  srednješolski učitelj, kot deželni in držav ni poslanec, kot predsednik zaloge šol skih knjig ter končno kot deželni glavar  je imel dovolj prilike, da se je seznanil  z vsem ustrojem šolstva sploh in ijud skega šolstva posebe. Ker pa tega ni sto ril, se nam zdi, kakor da bi se namenonia izognil globljemu razpravljanju o tem deiikatnern vprašanju, češ, rešujte ga vi, ki ste za to v prvi vrsti poklicani. i a skromnost mu je vsekakor v čast, cepiav je naša Zaveza že meseca septtniora 1917 izrekla nacelo, da ji je dobro dušei vsak nasvet, naj pnde odkogarkoli, ki nieri na to, kako pieosnujmo svoje narodno solstvo kot prvi temeij vsej narocim kuituri, ako liocemo, da bo oq njega imela konst nasa spiošnost m celota. boia iii last uciteljstva ali kakega drugega pzjega kroga v narodu, nego šoia je uoca narodova iast, kakor morda ni nouena diuga javna naprava v narouu! iNa diugi strani je pa tudi res, da ni šoistva orez učueijstva, m aa more solstvo uspe vau lii zadoscati svoji visoki naiogi le teuaj, ce stojita ucit.ij m soia na zuravi inaieriaini m nioraini podiagi, ce sta oba ziua v eno narmonično ceioto, ki je pobtavljena edino v siuzoo izgradbe narodove kurturne velicine! Na lem osnovnem principu stojimo m s tega teiiieija nocemo uau svojenm naroiiu reiorrniraiio narodno šolo, kaKor suio si jo zainisiiii oo zaiH.vau znanosti, piakse in — ijubezru do naroua. v okviru ttga nasega nouanjega uverjenja ni zunanjiii poireb se že temeijuo vrši nase Utio v _avezi, ki meri na preosnovo nalounega soistva m uuteijske lzoorazue ter nasin piavnin 111 gmotnili raziner — torej na preosnovo v_en poglavij, vprasanj rn panog, Ki se stekajo k enemu srediscu in ustvarijo prej ouienjeno liarinomcrio ceioto. uelo napreduje in se MNiža koncu. Kadar do teineijiiu in z vso vestnostjo ooueian ves oDsirni kuinpieks, takvai prediuzimo svoj lzdeiek javnosti — vscm m vsakomur brez izjeme, da vidijo ia sooijo, kako si misiimo sezidan svoj duševni aoia aa realniti svojih zemeljskih tlea! Kdor se zanima za to življenjsko vprašanje naše kulturae bodočnosti, ta je iiael dovolj prilike, da se je iahko prepričal o glavnih vodilnih črtah in smernicah našega reformnega dela iz našega lista in iz »Popotnika«. Spoznal je brez težav, da je v Zavezi združeno učiteljstvo bstalo zvesto svojemu narodu v najtežjih časili svoje moralne in materialne eksistence: mislilo je nanj ia delalo je za njegovo bodočaost, ko so stale pred nami prazne sklede in ko aam je od Sukljeta imenovana »avstrijska centralizacija« kazala pot v ječe, pod vislice in pred cevi pušk! Bali se nismo smrti, pa bi se bali življenja?