ZELEZAR Leto XV. št. 5 Maj 1975 Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu Polnih šest mesecev že traja obdobje odličnih proizvodnih rezultatov. V tem obdobju —- pol leta, smo proizvedli 104.097 ton surovega železa, 405.342 ton surovega jekla in 362.047 ton izdelkov za prodajo. Mesečna poprečja so precej nad lanskimi in če bi tako nadaljevali vse leto, bi morali visoko preseči letošnji letni načrt. Pri proizvodnji surovega jekla bi izdelali 810.000 ton. Pretekla zima je bila tudi za proizvodnjo izredno ugodna. V spomladanskih mesecih smo imeli že običajno najboljše uspehe in v letnih mesecih nastopajo vsa leta nazaj težave.. Pomanjkanje delovne sile in težji delovni pogoji v vročih obratih vplivajo na proizvodne rezultate. Rezultati preteklih šest mesečev odličnega dela so pokazali, koliko se da doseči. Ker so bili v tem obdobju tudi izredni zastoji zaradi okvar in redukcij, bi bilo možno doseči celo nekaj več v idealnih pogojih. Napačen bi bil optimizem, da bomo v letnih mesecih dosegali enako ugodne rezultate. Naša naloga je, da bi ustvarili ¡pogoje, da bi v vsakem letnem »času imeli' enakomernejše proizvodne uspehe in bi letno realizirali količine, ki nam jih šestmesečno poprečje nakazuje kot možne. j: Letošnja proizvodnja surovega železa v mesecu aprilu je za 539 ton večja od lanske in zbirno za približno 2.700 ton, ali več kot 4%. ; Mesečna proizvodnja jekla je za 9.155 ton večja od lanske in zbirno je letos proizvodnja surovega; jekla že za 17.751 ton ali 7 % večja, kot je bila lani v prvih štirih mesecih. ■ Za prodajo je bilo v aprilu izdelano 4.958 ton več kot lani in zbirno 22.955 ton odnosno 10 % yeč kot v enakem obdobju lani: Proizvodni rezultati v aprilu so za surovo železo in jeklo nad poprečnimi rezultati zadnjih šest mesecev in količina proizvodov za prodajo pa le malenkost zaostaja za mesečnim poprečjem. Mesečna proizvodnja surovega železa je bila v obeh železarnah nad načrtovano in je na Jesenicah izvršena s 101 % in v Štorah s 109 % Skupno je mesečni načrt izvršen s 103 % in zbirni načrt prvih štirih mesecev s 101 %. Železarna Štore je aprila prodala več surovega železa, kot naj bi zneslo mesečno poprečje, zato se je zaostanek prodaje zmanjšal za okoli 300 ton. Letos so prodali že okoli 2.500 ton surovega železa več kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja surovega jekla je zopet med najvišjimi mesečnimi količinami sploh, v Železarni Štore pa z 8.106 tonami doslej največja. Mesečni načrt je izvršen v vseh treh žeelzarnah in sicer: na Jesenicah 102 %, na Ravnah 107 %, v Štorah s 117 % in skupno za železarne 103 %. Proizvodnja SM jekla in el. jekla je nad načrtovano količino. Zbirno je izvrševanje načrta proizvodnje surovega jekla 103 % in za dosego akcijskega načrta 800.000 ton jekla, so se s tem izgledi še izboljšali. Za blagovno proizvodnjo železarn smo v zadnjem času kar malo razvajeni, saj je bila pogosto nad 60.000 ton. Aprila to sicer ni doseženo, z 59.808 tonami pa tudi dosti ne zaostaja. Zopet je proizvodnja blaga za prodajo večja, kot bi znašala ob normalnem iziplenu za proizvedeno količino jekla. Zadeva pa ni tako kritična, ker je Železarna Štore dobro oskrbljena s polizdelki za manjkajoči vložek valjarn. Mesečni načrt blagovne proizvodnje je izvršila Železarna Jesenice s 101 %, Železarna Ravne ni izvršila načrtovano proizvodnjo blaga za prodajo, Železarna Štore je pa presegla mesečni načrt za 3.000 ton ali 24 % in tako so skupno 'vse tri železarne izvršile mesečni načrt blagovne proizvodnje s 105 %. V izvrševanju zbir-neganega načrta za štiri mesece šo vse tri železarne s proizvodnjo blaga za prodajo kar dobro nad planiranimi količinami, prednjači pa Železarna Štore, ki je za 15 % nad planom. Skupna izvršitev znaša 105 % in je do sedaj 12.000 ton več proizvodov, kot smo načrtovali. V aprilu kljub dobremu skupnemu rezultatu zopet nastajajo po eni strani zaostanki, po drugi pa večja proizvodnja poedinih proizvodov, kot znaša načrt za posamezne mesece. Napačno bi bilo, da bi z analizo poedinega meseca spremljali izvrševanje blagovne proizvodnje, saj železarne prilagajajo proizvodnjo predvsem svojim lastnim potrebam vložka za nadaljnjo predelavo. Po štirih mesecih pa vidimo, da imamo zaostanke: pri valjanem paličastem jeklu v Železarni Ravne za 5 %,. pri prodaji valjane žice v Železarni Jesenice za 15 %, pri prodaji srednje in tanke pločevine na Jesenicah za 3 %. Procentualno večji zaostanek je pri prodaji toplo valjanih trakov, ker nimajo naročil,-količinsko pa to ne predstavlja pomembne postavke. Pri prodaji vlečene žice zaostajajo na Jesenicah za 5 %, na Ravnah pa za 34%. Količinsko je ta zaostanek na Ravnah samb 41 ton. Vsi drugi zaostanki so pri finalni proizvodnji, kjer se je pri nekaterih izdelkih stanje v aprilu popravilo, kot na primer Stroji in strojni deli pri Železarni Ravne, kjer je bila izvršitev 117%, drugod se je pa-celo izdatno poslabšalo. Pomirjajoča je ugotovitev, da je pri vseh izdelkih fi-nalizacije letošnja proizvodnja v prvih štirih mesecih bistveno večja od lanskoletne v enakem obdobju razen pri pnevmatskih strojih in orodjih Železarne Ravne. Že-prejšnji mesec sem opozoril, da so vsi predelovalci izvršili in prekoračili mesečni načrt proizvodnje. Tudi aprila so vse delovne^ organizacije prekoračile mesečni načrt blagovne proizvodnje in sicer: Plamen Kropa za ■ 3 %, Tovil Ljubljana za 14%, Veriga Lesce za 8_% in Žična Celje za 13%. Skupaj znaša za predelovalce mesečna izvršitev blagov-ne proizvodnje 109%. Izvršitev načrta za štiri mesece znaša 102 %. Letošnja zbirna proizvodnja je pa celo za 12 %- večja kot v enakem obdobju lani. Skupno je torej tudi rezultat izvršitve blagovne proizvodnje v mesecu aprilu za, združeno podjetje zelo ugoden. Proizvodnja je sicer za okoli 1.400 ton manjša kot je bila meseca marca, vendar. znaša mesečna izvršitev 107 % in zbirni načrt izvršujemo s 105 %. Pri izvrševanju načrta izvoza je situacija manj razveseljiva. Mesečni načrt sta izvršili samo dve delovni organizaciji in sicer Plamen Kropa in Veriga Lesce. Zbirni načrt izvoza pa izvršujejo samo v Železarni Ravne. . Načrtovano mesečno realizacijo vrednosti prodaje so dosegle vse delovne organizacije. Žična .Celje je praktično na planu, ostali so jo- visoko presegli. Zbirno (Nadaljevanje na 6. strani) 1. MAJ V ŠTORAH Na prvomajski proslavi v tovarni Že po tradiciji na vseh prvomajskih proslavah sodeluje naša godba na pihala Postavljanje mlaja na Lipi Po poteh Prve celjske čete V letošnjem jubilejnem letu, 30-Letnice osvoboditve, se vrstijo razne svečanosti in pohodi, da se osvežijo dogodki naše težke in Slavne zgodovine. Tako je dne 12. aprila planinska sekcija »Izletnik« organizirala pohod po poteh I. celjske čete. počastili spomin tamkaj pokopanih. Na Križevih potih se je kolona ustavila, da se okrepča, sonce je močneje posijalo in bilo je kar prijetno posedeti in kramljati s kolegi,. Tu in tam: so se že videle zelene bukve in spo- Pred spomenikom na Resevni je zbranim udeležencem pohoda govoril prekaljeni borec tov. Zupanc Ludvik Vreme je bilo oblačno in pihal je hladen veter, skupina 125 udeležencev je krenila od spomenika na Svetini proti Mrzli planini in to s .pospešeno hojo, dá se ogreje. Večina udeležencev pohoda je bila mladina, kar je pozdraviti, saj jé ona nosilec nadaljnjih tradicij NOB. Kolona se je živahno vila od Liplna po lepi dolini Kozarice, na kateri se je še poznalo lansko neurje, kar so pričale v.ečje gomile naplavin. Pred samo sotesko Langerjevih pečin je kolona krenila desno in tako preko pobočja prispela do x Zavškovega mlina — prizorišče zadnjega boja I. celjske čete. Na jasi levp nad potokom- Ko-zarico in domačijo Zavšek je domačin;-precej -rezervirano- orisal potek boja v njegovem nekdanjem mlinu. Njegova izpoved je bila v stvari pranje njega samega, in bi bilo boljše, da se v prihodnje dobi osebo, ki pozna boj pii Zavškovem mlinu in na sploh slavno zgodovino I. celjske čete, da pojasni in pove mladini, zakaj so padli hrabri borci. Po kratkem postanku je kolona krenila, na Slemene. Mod potjo je član. PD Žabukovica. starejšim ponudil »ognjeno vodos<, ki nam je bila kar dobrodošla, Pod samo domačijo., Langerjevih ši jé mladina Ogledala Oglarsko.kopo, ki so v, tej okolici že zelo redke in marsikateri udeleženec jo je sedaj videl prvič on mogoče tudi zadnjičl Nebo se je pričelo jasniti ih sonce je tu in tam, posijalo na kolono, ki se je vzpenjala, da počasti spomenike na. Slemenih. Z enominutnim molkom in...šopkom cvetočega zimzelenega smo mladanske vetrnice, so Se v. vetru zibale ter naznanjale, začetek pomladi, v potrditev tega se je' od časa do časa oglasila tudi kukavica. Kolona se je pred zadnjim vzponom na Resevno Zbrala in složno krenila z zastavonošo PD Žabukovica in OŠ Griže. V samem planinskem domu na Resevni so se udeleženci pohoda okrepili s čajem. Ob 11. uri smo se zbrali pri spomeniku Cvetke Jerinove. Tov. Zupanc, borec iz teh krajev, je v lepi preprosti besedi nizal- dogodek za dogodkom in povedal zgodovino-1. celjske čete, Kozjanskega bataljona in bojev na tem' področju. Planinska skupina Osnovne šole Griže je z vrsto recitacij, popestrila to slavnost, s polaganjem venca in enominutnim ' molkom, smo zaključili uradni, del pohoda. Udeleženci so se nato vrnili na Resevno, kjer so uživali v lepem sončnem popoldnevu. Sam pohod je uspel, ^smatramo, da hi naj, poslal tradicionalen; . vendar z veliko ; bolj, .široko, publiciteto, posebno za mladino, pam.jStarej-. šim, pa tudi ne bi nič .škodilo, če se udeležimo . tako prijetnega; pohoda. V nadaljnjih pohodih, kjer je f srž? pohodov tradicij a! NOB, bi bilo pot-rebno povezati še tudi s krajevnimi organizacijami ZB, ki bi lahko veliko pripomogle k boljšemu obveščanju o posameznih dogocjkih iz časa NOB. Pohoda so se. udeležili! PD Za-bukovica, PD . železničar Celje; PD, »Oljka«, i Polzela, PD Šentjur, PD Prebold,-;PD . železar štore, MQPD; Celje-,. PS Merx, P S Izletnik,.-, PSTŠ Celje,S PSPŠ - Griže, j uniorji; ČG Prebold ih' šola za zdfarafveme' delavce Celje. Pohoda in proslave v Ljubljani se je udeležilo večje število članov našega kolektiva. Ena naših skupin se je zbrala po končanem pohodu PODELITEV PRIZNANJ Na slavnostni seji Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, so v četrtek 24. aprila letos podelili; odlikovanja, ki So jih z, likazofh predsednika republike št. 22 z dne 22. februarja prejeli ob 30-let-iiiči osvoboditve za dolgoletno nesebično, prizadevno družbenopolitično delovanje: Red dela z zlatim vencem: dipl. inž. Burnik Dušan, pomočnik glavnega direktorja železarne. Red zaslug za narod s. srebrno zvezdo: Štefan Arzenšek, vodja T-OZD ¡stanovanjskega gospodarstva;, Red dela s srebrnim vencem: Ivan Gračner iz stanovanjsko gradbenega oddelka; Štefan Krumpak, vodja gasilcev ŽŠ; Frane Renčelj,s inštruktor na Šolskem kovinarsko industrijsko- mfetalurškem centru v Štorah; Franc Štarlekar, delovodja v livarni; Mihael Verbič, upokojeni valjarški delovodja in Franc Ze-lič, ravnatelj ŠKIMC v Štorah. V torek, 29. aprila t. 1. pa so na svečanem sprejemu v počastitev delavskega praznika 1. maja, ki je bil v hotelu Celeia, podelili — letos prvič v: Celju — najzaslužnejšim sindikalnim delavcem srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije; med ostalimi so' prejeli tak-znak tudi naši- sodelavci: Frido Gradišnik, predsednik sindikalne organizacije v naši organizaciji združenega dela; Štefan Krumpak, poveljnik gasilcev v našem podjetju in Ivan Štefančič, delovodja v livarni I. Čestitamo! Kurirčkova pošta: kurirji kompolske in štorske šole šo izmenjali pošto Ponovno rekord ] »Imeli smo.vse. pogoje za delo« izjavljajo: po grsti vsi sodelavci -izmene I v valjarni II, ki so dne 18. aprila: od 14. do 22. ure ponovno dosegli eno od Velikih delovnih zmag. Ko smo si ob čestitki stisnili naslednjega dne roke, so izjavljali: »Saj ni bilo težko in nič posebnega.« .Tisti, ki, poznamo kapacitete valjarne II in kionačr-tujemo in- organiziramo proizvodnjo v tein obratu pa vemo koliko vsestranskega prizadevanja je potrebno Za dosego takšnih uspehov kot je 236.620 kg izvaljenih profilov v 8 urah. Iskrene čestitke so tokrat namenjene izmeni I' valjarne II, ki jo vodi delovodja Kompolšek Frane, skupno s predvaljarjem Ivanom- Popovičem, vodjem izmene adjustaže Ferdom Gajškom in vodjem izmene priprave vložka Antonom Belejem. Ferdo: Haler 9.022 TON VALJANIH PROFILOV V APRILU Vzpodbudnim rezultatom,:: ki jih dosegamo v letošnjem letu, se pridružuje eden najlepših delovnih uspehov, to je količina proizvodnje 9.022,1 tono valjanih izdelkov v mesecu aprilu. Ni naključje, da smo naš delovni praznik 1. maj pričakali z delovnimi uspehi, na katere smo lahko ponosni. Gospodarski načrt po količini smo Sprejeli kot obveznost in iž tega tudi vsak dan in mesec usklajujemo proizvodnjo. Da pa bo ta cilj možno doseči, Si moramo v »ugodnih« mesecih (ko je zunanja temperatura nižja) pridobiti določeno prednost' v 'Proizvodnji glede na dvanajstine letnega načrta. V prvih štirih mesecih nam je to uspelo tako, da imamo že 5.585,81 naskoka. Pri tem pa ne upoštevanio neizpolnjenih pogojev — dovolj delavcev za organiziranje dela ob prostih sobotah. Ferdo Haler DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN Na 7. seji,- ki je bila 16. 4. 1975 v Kropi so bili sprejeti naslednji sklepi:- ,. 1. Potrjuje se zapisnik 7; seje DS SŽ. Ugotovljeno je bilo, da so sklepi izvršeni oziroma so v Izvrševanju. 2. DS SŽ sprejema poročilo o poslovanju SŽ v letu 1974 ter ugotavlja, da so Slovenske železarne dosegle pomembne uspehe na -področju proizvodnje in glede dosežene akumulacije. Vidni so tudi uspehi na področju tesnejšega povezovanja med (posameznimi OZD -v SŽ, predvsem na področju medsebojnega- oskrbovanja. Zaradi naraščajoče splošne gospodarske nelikvidnosti pa bomo morali kljub tem uspehom v- OZD' SŽ že- sedaj sprejeti energične in načrtne ukrepe za preprečevanje večje-ekononiske-škode, ki jo lahko povzroči nelikvidnost. ‘i: ’ 3. DS SŽ sprejema poročilo o stanju združitve izdelovalcev in predelovalcev jekla v SŽ Ljubljana, kot iudi poročilo o varstvu pri delu v OZD SŽ za 1974. leto. 4. DS SŽ sprejema gospodarski načrt SŽ za leto 1975 v predloženi obliki. Ob tem’ .ugotavlja, da jele-ta zbir načrtov DO SŽ. Po proizvodni plati je v primeru razpoložljivih surovin in energije v zadostnih količinah realen.' Uspehi prvih mesecev 1975 to potrjujejo. V teku leta bo treba posebno pozornost posvetiti financiranju tekočega poslovanj a in izkoristiti vse možnosti najemanja kreditov za obratna sredstva. Prav tako je treba preverjati’ izvajanje investicijskih programov. Velika angažiranost bo potrebna tudi za dosegSrije planiranih rezultatov v izvozu. -Zaradi stalno spreminjajoče se situacije je potrebno tekoče obve- soañje samoupravnih organov o stanju in sprejetih ukrepih. 5. DS SŽ sprejema gospodarski načrt interne banke SŽ za leto 1975 v predloženi obliki. 6. DS SŽ načelno podpira predloženo politiko trgovske dejavnosti SŽ za leto 1975 in sprejema predloženo gradivo kot osnutek. Po predhodni obravnavi gradiva na ustreznih kolegijskih strokovnih Organih in na US SŽ se bo o dopolnjenem konkretnem predlogu ponovno razpravljalo na naslednji seji DS SŽ. 7. DS SŽ sprejema poročilo o ustanovitvi poslovne skupnosti za jeklo kot informacijo na zna-nje. V poslovni .odbor skupnosti se s strani SŽ na predlog generalnega direktorja SŽ imenujejo: - Gregor Klančnik (namestnik Peter Kunc) — Ivo Arzenšek (namestnik Milán Marolt) — Dušan Burnik (namestnik Janez Žnidar). 8. Ob oceni poročila o proizvodnji v 1. četrtletju 1975 v SŽ DS' SŽ ugotavlja, da so proizvodni rezultati zelo vzpodbudni. Kolikor hočemo doseči začrtano proizvodnjo in izvoz v letu 1975, morajo vse OZD SŽ spoštovati medsebojne planske obveznosti po količini,'kvaliteti in dinamiki. 9. V poslovni odbor za promet z železnimi, odpadki se s strani SŽ na predlog' vodstva SŽ imenujejo: ,:vv=g Borut Razinger (Železarna Jesenice), — Antoh Navodnik (Železarna Ravne) —' Albin Potočnik (Železarna štore) -< — Peter Kosec (OSS SŽ). 10. Nasledhja.' seja DS SŽ bo v Tovilu Ljubljana predvidoma v začetku junija 1975. EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR 19. seja, 9. maj 1975. 1. Odbor je pregledal in potrdil -sklepe 18. seje. Pri ugotavljanju navzočnosti je ugotovil, da je na tej seji neopravičeno izostal Rozman Rudolf. 2. Sprejel je operativni plan za maj ter pri tem' podprl predlog o povišanju cen surovega železa z dne 9. 5. 1975, Vendar naj komercialni sektor nove fakture zadrži, dokler ne bo znana -odločitev zveznih organov-; 1«- Zaradi temeljitejše razprave o operativnem planu je zaželena prisotnost predstavnikov kadrov-sko-splošnega sektorja. 3. Seznanil se je z rezultati poslovanja za marec in I. četrtletje .1975 ter priporoča pristojnim službam, da 'čimveč pozornosti 'posvetijo izvozu ter da spričo 'sedanje situacije skrbijo za likvidnost naše- delovne organizacije. . 4. Seznanil se je s komercialnim poročilom za marec. 5. Odobril je odpise negativnih razlik po zaključkih in sicer: — Zaključek št. 6359'/Metalka Skr 524,40 oz. 2.182,90 din Zaključek, št. 331 / Mollificio Bresciano — Lit 1,866.000 oz. 48.264,10 din — Zaključek 2041 od firme Klockner Co. Duisburg DM 272,26 (več plačano kot uvoženo). 6. Naknadno je odobril naslednja : službena potovanja: — Gornik Borisu, dipl. oec., k italijanski firmi SEPRA v Milanu r-rr- Gorišek Cirilu, dipl. met. ing. v Moskvo -- žibret Milanu, ing. in Cer-nak Feliksu, dipl. ing. k firmi M.A.N. v Augšburg. ’ Seznanil se je tudi s poročilom o potovanju ing. Gorišek Cirila v Moskvo. 7. Odobril je po 250 nadur v finančnem sektorju za čas treh mesecev. 8. Sklenil je, da se izdvojijo Sredstva iz rezervnega sklada za nakup obveznic federacije v letu 1975 in- sicer iz prve serije za 300.000,00 din in iz druge serije za 300.000,00 dju, (Znesek je od lanskoletnega povečan za 100%:) 9. Podprl je projekt »Uvajanje sistema, koordiniranega krmiljenja kakovosti« in priporočil DS TOZD proizvodnja 1x4. panoge in TOZD proizvodnja 117. panoge, da odobrita sredstva za realizacijo tega projekta. 10. Strinjal se je, da se poveča udeležba v SACET in predlaga DS DO, da odobri 'povečanje števila akcij od 2 na 6. 13. seja, 11. in 14. aprila 1975. 1. Odbor je potrdil sklepe zadnje seje. 2. Sklenil je, da se predlog plana - delovnega koledarja za leto 1975 dopolni tako, da se v okviru 8-urnega delovnika in 42-urnoga. tednika število delovnih dni zmanjša od sedanjih 271 na 266 delovnih dni. Zaradi ohranitve normalnega procesa proizvodnje v okviru 266 delovnih dni je treba konkretno delo -izvajati tako: - Delavci strokovnih služb - v OSS razen tistih, ki so s svojim delom vezani na neposredno proizvodnjo (oddelek za kontrolo in laboratoriji)- ter delavci v pripravah- dela TOZD 114. in TOZD 117. panoge in delavci v pripravi vzdrževanja v TOZD ViT delajo v okviru 266 delovnih dni v letu in pri tem koristijo pet dodatnih prostih sobot. — Za delavce v neposredni proizvodnji v vseh TOZD in za delavce v oddelku za kontrolo in laboratoriji iz sektorja za kakovost in razvoj pa odbor priporoča, da se dela 266 dni v kolikor je -možno delo organizirati tako, če pa to ni možno pa priporoča-, da se razlika med 266 in 271 (5 delovnih -dni) dela v nadurnem delu. Dodatne proste sobote-oziroma sobote, za katere se obračunava nadurno delo- so: 14. 6., 12. 7., 2. 8., 23. 8. .in 6, 9. 1975. Z uveljavitvijo dodatnih prostih ;sobot vsem delavcem v TOZD in OSS odpade 4 % fiksni dodatek, ki so ga delavci dobili od mesečnega neto OD za mesece z 22 delovnimi dnevi kot izravnalni faktor. Z organizacijo dela v okviru 266 delovnih dni v povprečju ni več mesecev»s 23 delovnimi dnevi. Vse omenjeno naj se upošteva v gospodarskem načrtu za leto 1975. 3. Potrdil je predlog za izplačilo jubilejnih nagrad. Ob tem je obravnaval tudi -nekatere nejasne primere, in. v zvezi s tem sklenil: a) V neprekinjeno zaposlitev se šteje' vsa -zaposlitev delavcev, ki so pri nas delali -m odšli na šolanje, če imajo zaposlitev vpisano v: delovno knjižico. (Primeri: Selčan Franc, Haler Ferdo, Vrečko Borko, Petrič Franc, Arzenšek Štefan, Brglez Vlado, Mahne Daniel in Legvart Franc). , ib) Zaposlitev v ostalih slovenskih železarnah se šteje kot- neprekinjena delovna doba. (Primorat' Urbančič Jože in Kavčič Frane). c) Drugim strokovnim sodelavcem, ki so- prišli iz drugih delovnih --organizacij, katerim je ustrezni samoupravni organ že priznal dodatek na stalnost, se kot neprekinjena zaposlitev šteje le v slovenskih železarnah, medtem ko v ostalih delovnih organizacijah ne. Izjemoma so do jubilejne nagrade upravičeni tudi tisti, pri katerih obstaja pismeni ddgovo.r o prehodu iz druge DO v železarno in so jim na osnovi fegä;.dogovora priznane tudi druge pravice, (Primer: Vuk Miha). d) Za tiste delavce, ki so bili zaposleni pri podjetju za »Eks- ploatacijo peska« v Štorah, ki je bilo nato priključeno Železarni Štore, se upošteva le zaposlitev v železarni. (Primeri: Resnik Erika, Godicelj Alojz, Majoranc Franc in drugi). Izjema so primeri iz točke e). e) Delavcem, ki so v interesu delovne- organizacije ali po posebni pogodbi začasno prekinili delovno - razmerje v Železarni Štore in se zaposlili v drugi delovni organizaciji in je to razvidno iz dokumentacije, se jim upošteva neprekinjena delovna doba, (Primera: Ocvirk Stane, Kolman-), f) Delavcem,-ki šo delali v naši -delovni organizaciji in so bili odpuščerii zaradi zmanjšanega obsega dela, ko pa smo jih potrebovali so se .ponovno vrnili v našo delovno organizacijo, se upošteva neprekinjena delovna doba. - g) Delavci, ki sp po upokojitvi- (Ostali v delovnem -razmerju v Železarni Štore niso upravičeni do .jubilejne nagrade, če so bili upokojeni pred 1. 1. 1975. h) Za tiste člane delovne skupnosti,-id odhajajo letos v pokoj pa imajo 30 let neprekinjene zaposlitve v Železarni Štore se za izplačilo, jubilejne nagrade upošteva vsa neprekinjena zaposlitev v železarni Štore. . i) O vseh Ostalih posebnih primerih, ki niso tu navedeni, bo odbor o upravičenosti do jubilejne .nagrade- posebej.. sklepal. Za Slane delovne skupnosti, ki so pri posameznih točkah- navedeni y oklepajih je odbor že u-gotovil, da spadajo v -skupinoi,pri kateri so navedeni,' 4. Seznanil se je z odpravninami ob odhodu v pokoj, ki znašajo: do 20 let delovne dobe 2; nad 20 do 30 let 2,5; nad 30 let pa 3 povprečne mesečne. OD na zaposlenega vSR Sloveniji v preteklem-letu. Te odpravnine so uveljavljene že od 1, L- 1975. 5. Potrdil je predlog regresov za letni ’dopust in pri tem pripomnil, 'da bi za -prihodnje leto razmišljali o predlogu, da bi vsi zaposleni dobili enak regres. Regres za letni dopust v letošnjem letu znaša: za zaposlenega člana kolektiva 700 dan; za nezaposlenega zakonca 300 din; za nepreskrbljenega otroka nad 10 let 300 din; za otroka do 10 -let 250 din; za' učence v gospodarstvu 700 din. Povprečni regres na člana kolektiva pa znaša 1,080 din. 6. Potrdil je predlog regresiranja prehrane med delom, ki znaša 200 din na delavca na mesec. Ob tem je sklenil: — TOZD DBG- - se zadolži, da vsake tri mesece informira delavske svete TOZD in OSS o dejanskih stroških toplega obroka. — Lastni prispevek za malico se s 1. 4. 1975 -poveča od sedanjih 3.00 na 4,00 din. Nadaljnja povečanja lastnega prispevka bodo sledila po trimesečnih obračunih le v .primeru, če maksimalno dovoljeni regres za prehrano ne bo zadoščal za kritje razlike med lastnim prispevkom in polno eeno toplega obroka. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV — Ob začetku meseca aprila se poleg toplih obrokov uvede še mrzla malica. — Dodatno se v predlog regresiranja vnese tudi malica za u-čenče. — TOZD DPG naj, do prihodnje seje pripravi poročilo o razdeljevanju in obračunavanju blokov (primer: nekateri prejemajo več blokov). 7. Seznanil se je s pokrivanjem obratovalnih stroškov v bifejih in s tem v zvezi postavil vprašanje obremenitve bifej a ŠKIMC. 8. Potrdil je predlog regresiranja penzionskih cen na Rabu in Svetini, in sicer: RAB — za člane kolektiva, njihove nezaposlene svojce in upokojence znaša penzion v predsezoni 55 din in v sezoni 60 din, pol penzion pa v predsezoni 45 din in v sezoni 50 din; — za zaposlene svojce znaša penzion v predsezoni 80 din, v sezoni 85 din; — za ostale goste znaša penzion 135 din, v sezoni 140 din, pol penzion pa v predsezoni 102 din, v sezoni 107 din; — za inozemce v sezoni znaša pezion 150 din, pol penzion 120 din; — hrana za ostale goste 90 din, za inozemce pa 115 din. SVETINA — penzion za člane kolektiva 50 din; — za vse ostale goste 82 din. 9. Pri obravnavi predloga regresiranja penzionskih cen na Rabu odbor predlaga, da bi naj člani kolektiva, ki bi stanovali drugje, imeli ugodnost prehrane v domu po ustrezno nižji ceni ®d cene celotnega penziona. 10. Odbor je sklenil, v kolikor bi naša delovna organizacija morala dati prispevek za izgradnjo vodovoda na Rabu, bi se naj to financiralo iz TOZD. 11. V zvezi s preventivnim zdravljenjem je odbor sprejel naslednje kriterije in postopke: — za preventivno zdravljenje pridejo v poštev predvsem zdravstveno prizadeti in socialno šibki delavci; ^ —čas letovanja na morju in hribih traja 10 dni, v zdravilišču 14 dni; j — v ta namen je obvezno koristiti redni letni dopust; — ustanove, s katerimi se sklene ustrezna pogodba za zdravljenje so: Zdravilišča: Dobrna, Laško, Rogaška Slatina in Slatina Radenci. Hribi: Golte. Morje: Rab. — Poleg posameznih prijav-Ijencev na objavo naj predlagajo kandidate še sindikalne organizacije TOZD v sodelovanju s socialno delavko, ki so pri delu prizadevni, vendar zdravstveno in socialno ogroženi. — Za posamezne TOZD je predvideno naslednje število kandidatov: TOZD 114 10 TOZD 117 8 TOZD ViT 4 TOZD Energetika 2 TOZD GKSG 2 TOZD DPG 2 OSS 4 — Participacija za tiste delavce, ki dosegajo OD na družinskega člana do 2.500 din je 20 din na dan za posameznika (isto kot lansko leto), za tiste, ki prese- gajo OD na družinskega člana nad 2.500 din pa znaša participacija 40 din na dan. — Potne stroške nosi posameznik, razen za prevoz na Rab, kjer bodo stroški prevoza povrnjeni v višini 50 % od osnovne cene v okviru organiziranega prevoza v počitniški dom na Rab. — Objava se pošlje vsem zaposlenim preko »Informatorja«. — Prijave na objavo sprejema tov. Lamutova v določenem terminu, ki traja 15 dni po objavi. Tov. Lamutova napoti prijavljen-ce k zdravniku in na osnovi mnenja zdravnika o zdravstvenem stanju prijavljenjaca in predlaganega kraja pripravi pregled 13. Odbor je sklenil, da se črta odbitek zaradi manjkajoče izobrazbe, in sicer: škantelj Antonu od 6% na 3 %, Sajovic Vladu, Magajna Vladu in Mlač Branku pa se odbitek v celoti črta. 14. Odbor je sklenil, da se dnu žini pokojnega Puhner Ivana izplača odpravnina v znesku 6.250 din. 15. „Odbor priporoča vsem delovnim skupinam, da razprav-. Ijajo o osnutku pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v DO Železarni Štore in' podajo svoje pripombe. 16. Odbor je sklenil, da se povišajo nagrade mentorjem, in sicer: — za mentorstvo srednješolcem do 100 din mesečno; — za mentorstvo višje in : vi-sokošolcem 150 din mesečno. - Za predčasno uspešno zaključeno pripravništvo, ki je določeno s pravilnikom o izobraževanju o pripravnikih se prizna mentorju za nagrado v višini 50 % tudi čas, katerega bi moral pripravnik prebiti na pripravni- 10. seja, 23. in 29. aprila 1975 1. Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo ralizacijo. Ob tem je u-gotovil, da še vedno ni realiziran sklep v* zvezi z vrnitvijo kinoprojektorjev in priporočil vodstvu TOZD GKSG, da sklep čim-prej dokončno realizira. Za čas, ko so projektorji še v uporabi pri Kino podjetju, pa odbor priporoča propagandni službi, da izkoristi ugodnosti iz pogodbe o posojilu aparatur (brezplačno predavajanje reklam). 2. Odbor je odobril predlog porabe iz sklada skupne porabe v skupnem znesku 12,431.793 din, in sicer: za dokončno odločitev. Bri dokončni odločitvi sodeluje predsedstvo sindikalne organizacije Štore ob navzočnosti predstavnikov sindikata TOZD. — Spisek potrjenih kandidatov prejme referent za rekreacijo, ki organizacijsko izvede celotno akcijo. — Za prioriteto imajo prednost tisti, ki imajo nižje osebne dohodke. . —- Kadrovsko-splošni sektor se pooblasti, da skuša v zvezi s tem najti možnost sofinanciranja zdravstvenega zavoda. 12. Odbor je potrdil nov način regresiranja prehrane in bivanja v samskih domovih, in sicer: štvu. Za prekoračen čas pripravniške dobe se mentorju za ta čas ne prizna nagrada. 17. Sklenil je, da se za potrebe podjetja objavi razpis štipendij v Štarskem železarju in dnevniku »Večer«. (Razpis je bil objavljen v prejšnji številki Železar j a.) 18. Priporočil je odboru za splošne zadeve in informacije, da odobri sofinanciranje nakupa stanovanja z »Izletnikom«, ’ Celje. V kolikor bo odbor to odobril, se to stanovanje dodeli družini Tripič. 19. Odbor je obravnaval predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju in pri tem sklenil, da še predlog sprememb posreduje delavskemu svetu delovne organizacije v sprejem. 20. Odbor je sklenil, da lahko klub zdravljenih alkoholikov porabi za svojo dejavnost tudi sredstva, ki jih drugi zavodi pošljejo pod nazivom »za rehabilitacijo«, ali podobna namenska finančna sredstva. — za jubilejne nagrade 4,018.350 — za odpravnine 344.430 — za regrese za letni oddih 3,673.920 — za stanovanjsko iz- gradnjo' (namen- sko za stolpnico) 2,000.000 — za dotacije družbeno- političnih org. 1,145.250 — za ostale namene (razne pomoči družinam ponesrečenih in ob smrti, življenj, zav. delavcev, obvez, iz sklada skupne . porabe 1,249.843 Ob tem je še sklenil, da mora komisija pri družbenopolitičnih organizacijah polletno poročati odboru o uporabi sredstev, dodeljenih. družbenopolitičnim organizacijam in društvom. 3. Odbor je obravnaval različne prošnje in druge vloge in ob tem sklenil: — Vse že prispele vloge za posojilo za individualno gradnjo in adaptacije bodo obravnavane ob razpisu za posojila. — Sofinanciranje krajevnih skupnosti se vrši skladno s sprejetim družbenim dogovorom za celjsko regijo, ki predvideva financiranje po ključu na zaposlenega delavca. — Za pregled ostalih vlog za sofinanciranje komunalnih del je odbor imenoval komisijo v sestavu Drofenik Ivan, predsednik, inž. Žibret Milan in Sajovic Vlado, člana, ki naj ob pomoči strokovnih služb pripravi ustrezen predlog. Odbor je posebej sklepal še o naslednjih vlogah: — Mirt Jožetu in Štefaniji se izjemoma dodeli posojilo za gradnjo nove hiše v višini 50.000 din. — Učencem 8. raz. Osnovne Šole Breze se za pomoč pr iizved-bi zaključnega izleta dodeli 2.000 din. — Gasilskemu društvu Prožin-ska vas se za nakup novega gasilskega avtomobila prispeva 15.000 din. — Gasilskemu društvu Svetina se za nabavo manjše gasilske črpalke odobri 10.000 din. — Odobri se sofinanciranje nakupa osnovnih sredstev po predlogu (vrtalni stroj, stol Ju-godent, dentomat, sterilizator, tehnični stroj, aparat za zobno ambulanto Štore s tem, da Zdravstveni dom k J potrebnemu znesku prispeva 50.000 din. - — Obratni ambulanti Štore se za nabavo osnovnih sredstev za preventivno zdravstveno zaščito (MV generator, vitalograf za u-gotavljanje pljučne funkcije, ži-vosrebrni tlakomer »Bosa«, tabela za pregled oči •— transparent tipa Pv-02, bicikl ergometer »Bo-dyquard Ergometer 990«, ura za merjenje pulza »Hener«, enoka-. nalni EKG aparat, audiometer) v skupni vrednosti 112.431,00 din odobri sofinanciranje S tem, da Zdravstveni dom Celje, TOZD medicine dela prispeva 40.000,00 din. — Osnovni šoli štore se za zaključni izlet osmošolcev dodeli enkratni znesek v višini 2.000 din. — 1.000 din se odobri tudi četrtim razredom Tehniške šole Celje strojni oddelek za izvedbo maturantskega izleta. 4. Nadalje je odbor podprl akcijo sindikata za izvedbo sistematičnega pregleda vseh zaposlenih žena in v ta namen odobril plačilo dejanskih stroškov, vendar največ do 150.000 din. Odbor predlaga, da finančni sektor prouči možnost financiranja iz naslova materialnih stroškov. 5. Odbor je odobril predlagano prodajo stanovanja na Titoyem trgu št. 8, pritličje in nakup nakup nadomestnega stanovanja za tov. Borka Vrečka, ki je sedaj v tem stanovanju. 6. Nadalje je odbor odobril na kup triinpolsobnega stanovanja v Cankarjevi 9/1, katerega lastnica je tov. Edita Killer iz Ljub- (Nadaljevanje na 5. strani) Samski dom Lastna udeležba Višina regresa 1. mes. zaposl. 2. mes. zaposl. zaposl. 3. mes. K mes. zaposl. 2. mes. zaposl. 3. mes. zaposl. Lipa 82,50 123,75 165,00 82,50 41,25 Teharje 60,00 90,00 120,00 60,00 30,00 — Dom učencev 60,00 90,00 120,00 60,00 30,00 Hi Prehrana Višina regresa Ekonom- -----:-------------;----------------------- Obrok ska cena za za za din l.mes. 2. mes. 3. mes. zaposl. ’"zaposl. zaposl. zajtrk 7,00 kosilo 17,50 10 din/dan 5 din/dan večerja 12,90 ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje s 4. strani) ljane, s tem, da se to stanovanje nameni za preselitev strank iz prvega nadstropja stavb Titov trg 6, 7 in 8, ker bodo ta stanovanja preurejena v poslovne prostore, 7. Odbor je sklenil, da se realizira sofinanciranje nakupa Stanovanja za družino Trapic in sicer tako, da plača 50% Železarna Štore, 50 % pa »Izletnik« Celje v obliki posojila. Novopridob-ljeno stanovanje postane last Železarne Štore. 8. Ob predlogih za sofinanciranje nakupa stanovanj za družini Preskar in Radšel je odbor so-finaoiranje odobril pogojno, ’ če stanovanjska komisija ali odbor za kadrovsko socialne zadeve sklene, da bodo na ta način pridobljena stanovanja dodeljena o-menj enima družinama. 9. Ob. predlogu za odkup garsonjere za tov. Jožico Cokan je odbor sklenil: — finančni sektor naj ugotovi, ali so na razpolago ustrezna sredstva, — kadrovsko-splošni sektor naj vnese to stanovanje v predlog liste rezervacij stanovanj za strokovnjake. ' V kolikor bo pristojni organ listo rezervacij potrdil in če so na razpolago finančna sredstva, odbor odobrava nakup .omenjene garsonjere. 10. Ob vlogi tovarišev Antlej Franca mlajšega in starejšega, za odkup njunih stanovanjskih hiš je odbor sklenil: — finančni sektor in sektor za novogradnje naj proučita finančne možnosti za .tak nakup, — TOZD GKSG pa naj prouči v kakšne namene bi odkupljene objekte lahko uporabili. 11. V zvezi z gradnjo 91-stano-vanjske stolpnice v Celju, Čopova ulica, je odbor sklenil: — pri samoupravni stanovanjski skupnosti Celje se zaprosi za kredit v višini 5,000.000 din za plačilo izgradnje stolpnice; — obnovi se sklep o zagotovitvi finančnih sredstev za lastno udeležbo v višini 10,250.000 din in o zagotovitvi odplačila predvidenega najetja kredita v višini 5,000.000 din iz ostanka 40% sredstev, ki so na razpolago v delovni organizaciji za stanovanjsko izgradnjo. 12. Odbor se je seznanil z o-snutkom pravilnika o urejanju glasila »štorski železar« in s stališči tajništva organov upravljanja v zvezi z ureditvijo infor- 16. seja 30. aprila 1975 1. Odbor je potrdil sklepe 15. sdje. 2. Sklenil je, da se za mesec april obračuna na račun variabilnega dela OD enaka akontacija kot za mesec marec in sicer v višini 6 %. Skupaj z osnovnim dodatkom, bi znaša 4 %, se bodo po tem predlogu osebni dohodki, obračunani po obračunskih postavkah, povečali za 10 %. S l. aprilom pa se uveljavijo tudi uskladitve odnosov med rangi. Z upoštevanjem predlaganega odstotka variabilnega dela OD in že potrjenih uskladitev odnosov mativne dejavnosti. Sklenili so: —. Komisija za sestavo samoupravnih aktov DO naj na osnovi predloga pravilnika in stališč TOU, skupaj s predstavniki TOU in ob sodelovanju urednika »Železar j a« pripravi predlog normativne ureditve izdajanja in urejanja glasila »štorski železar«. O predlogih bo nato razpravljal odbor. Predlog naj poleg zadostitve formalnim zakonskim zahtevam upošteva tudi nujne vsebinske spremembe. 13. Pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj je odbor proučil skupaj z do sedaj poznanimi pripombami samoupravnih delovnih skupin. Odbor je imel ob tem naslednje pripombe: — Potrebno je ponovno proučiti določilo o posameznih pristojnostih, saj je v predlogu nekaj pristojnostnih napak (npr. čl. 56). — Pravilnik premalo urejuje možnosti sofinanciranja nakupa _ stanovanj in sovlaganja ob namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali individualno gradnjo. — Odbor podpira mnenja samoupravnih delovnih skupin, da bi finančno udeležbo ukinili, saj poleg ostalega nastanejo tudi težave pri evidenci, pri poravnavi dela stanarine stanovanjski skupnosti; Celje itd. V kolikor pa bi določila o participaciji o-stala, jih je potrebno opredeliti tudi za strokovnjake. — Ker za dodelitev posojil obstaja pri 'točkovanju tudi lestvica oddaljenosti, bi se konča pri 15 km, bi naj bilo v pravilniku le določilo, da imajo pri dodelitvi posojil prednost prosilci, ki gradijo do 15 km iz Štor. 14. Odobri se plačilo računa št. 2/74 Krajevne skupnosti Štore in sicer iz sredstev sklada skupne porabe (sofinanciranje asfaltiranja ceste od stolpnice do hiše Leskovšek na Lipi v letu 1973). 15. Odobri se izvedba in financiranje primarnega električnega voda od stolpnice št. 142 do primarne omarice na hiši last Kum-perger Ivana in sicer v znesku približno. 35.000,00 din iz sklada skupne porabe. 16. Odbor je v zvezi z razpisom natečaja za dodelitev posojil za individualno gradnjo sklenil, da mora do 10. maja finančni sektor posredovati odboru podatke o razpoložljivih sredstvih, nakar bo odbor sklepal o kriterijih za natečaj. med rangi, bo znašal povprečni OD za april okoli 3.550 din. 3. Potrdil je obračun stimulativnih dodatkov za februar s tem, da se pri obračunu upoštevajo naslednje korekcije: — na el. plavžu se pri obračunu zniža operativni plan proizvodnje za 6001 zaradi redukcije električne energije, — v jeklarni I se poveča operativni plan za enodnevno proizvodnjo (100 ton), ker je bil remont prej končan, — v valjarni li se poveča operativni plan za 500 ton zaradi spremenjenega programa valjanja, — v pripravi MO se ta mesec kriterij »dinamika proizvodnje« ne upošteva zaradi visokih izmečkov II, ki se odkrijejo šele pri obdelavi. Ob razpravi so bili sprejeti še naslednji zaključki: — V livarni I naj se za valje in težke odlitke ločeno ugotavlja doseganje operativnega plana in tudi stimulativni dodatek, skupni povprečni odstotek pa predstavlja stimulativni dodatek za livarno I. Odbor želi odgovor strokovne službe, ali operativni plani zagotavljajo izvršitev letnega plana. — Team, ki razpravlja o sti- DELAVSKI SVET OSS 12. seja, 14. maja 1975 1. DS je pregledal sklepe zadnje seje in jih potrdil. V zvezi z realizacijo 2. sklepa je mnenja, da TOU vendarle v sodelovanju z organizacijskim sektorjem pripravi predlog organizacije samoupravnih delovnih skupin v OSS, četudi sklep OO ZK V OSS zavezuje organizacijski sektor za realizacijo te naloge. 2. Sprejel je rebalansirani predlog gospodarskega načrta 1975 in plan investicij s pripombami samoupravnih delovnih skupin iz komercialnega sektorja in razvojnega oddelka sektorja za kakovost in razvoj, prav tako s pripombo kadrovsko-splbšnega sektorja, da plan delovne sile zaradi objektivnih razlogov ne bo mogoče realizirati (pomanjkanje ustreznih profilov, zlasti metalurgov in stanovanjska problematika). 3. Obširna je bila razprava o predlogu organizacijske strukture. Zlasti so bile posredovane pripombe na ta predlog s strani kadrovsko-splošnega sektorja in delno sektorja za kakovost in razvoj. Delavski svet je ugotovil, da z razpravo sicer kasnimo, 17. seja, 23. aprila 1975. 1. Komisija je potrdila sklepe prejšnje seje in pri tem ugotovila, da je zadeva v zvezi s tova-.rišem Kerznarjem urejena. 2. Sklenila je, da še v medsebojno razmerje sprejme tovarišico Bervar Ljudmilo in razporedi na delovno mesto knjigovodje. 3. Obravnavala je predlog za sprejem v medsebojno razmerje tovariša Rojc Antona in sklenila, da se' ga sprejme v medsebojno razmerje in razporedi na delovno mesto programerja. 4. Sklenila je, da se tovariša Bužan Rada sprejme v medsebojno razmerje. Kadrovsko-splošni sektor naj do prihodnje seje pripravi pismeni predlog v zvezi. s tovarišem Bužanom, da bo komisija na prihodnji seji ta sprejem dokončno potrdila. 5. Sklenila je, da se prosto delovno mesto »referent za družbeni standard« v . kadrovsko-splošnem sektorju ponovno objavi. V kolikor pa bi prišlo do odstopanj od zahtevanih pogojev, ki se zahtevajo za to delovno mesto, pa je potrebno o tem predhodno obvestiti komisijo. 6. Obravnavala je - predlog o napredovanju tovariša dr. Šturbej Alojza na delovno mesto mulativnih dodatkih naj prouči stalna odstopanja od kriterijev za TOZD proizvodnja 117. panoge. 4. Odbor je ugotovil, da na informacijo o odbitkih zaradi manjkajoče izobrazbe člani odbora nimajo pripomb. 5. V zvezi s sklepom odbora za kadrovsko-sooialne zadeve, da se v okviru 8-urnega delovnika in 42-urnega tednika število delovnih dni v letu 1975 zmanjša od sedanjih 271 na 266 delovnih dni je, iodbor zavzel stališče, da zaradi izvajanja le-tega naj ne bi prišlo do večjih nihanj OD med meseci. vendar je pomembno predvsem to, da je zagotovljena kvaliteta prapominjanja. S tem v zvezi je sklenil: — resno je treba preučiti vse pripombe samoupravnih delovnih skupin in posameznih služb oz. sektorjev; — zbrane pripombe je TOU dolžno posredovati avtorjem predloga, to je organizacijskemu oddelku -ekonomsko-organizacij-skega sektorja; — predlagatelj naj z vodstvi ■ posameznih sektorjev oz. služb doseže čim večjo možno usklajenost. 4. Ugotovil je, da so samoupravne delovne skupine obravnavale in sprejele samoupravni sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah. Osvojil je pripombo, da se pravica dedovanja v času veljavnosti inovacije vnese v ta sporazum. 5. Potrdil je predlog komisije za MRZD OSS, da se tov. Belak Martini ne more odobriti skrajšan odpovedni rok. 6. Potrdil je predlog komisije za MRZD OSS o napredovanju tov. dr. Šturbej Alojza . na delovno mesto vodje oddelka za kakovost. vodja oddelka za kakovost, ga sprejela in sklenila, da se njen sklep posreduje delavskemu svetu v dokončno odločitev. 7. Sklenila je, da se tovariša Gabršček Jožeta premesti na delovno mesto »referent za inventivno raziskovalno dejavnost« v sektor za kakovost in razvoj. 8. V zvezi s prošnjo za študijski dopust tovariša Lišanin Mi-hajla je sklenila, da se mu ne odobri študijski dopust zaradi tega, ker se omenjeni tovariš ni študijsko usmeril v okviru poklica, ki ga sedaj opravlja. 9. Sklenila je, da se tovarišu Ježovšek Stanku ugodi skrajšan, odpovedni rok le v primeru, če v mesecu aprilu uvede drugega sodelavca v svoje delo in v tem času ne koristi rednega letnega dopusta. V tem primeru mu preneha medsebojno razmerje s 30. 4. 1975. V primeru, da tov. Ježovšek želi izkoristiti pri nas tudi redni letni dopust, pa se mu upošteva le redni odpovedni rok, ki poteče 29. maja 1975. V zvezi s tem sklepom je komisija tudi sklenila, da o povračilu štipendije na višji prometni šoli obravnava odbor za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU OSS Novosti projektivnega biroja Projektivni biro. Železarne Štore, ki se je prej imenoval konstrukcijski biro, je nastal v današnji obliki kot posledica razvoja celotne delovne .organizaci- nosfci. Za kopije rabimo navaden bel papir. Hitrost kopiranja je 16 kopij na minuto, z možnostjo nastavitve želenega števila kopij 1—20 ali »neskončno«, kar pome- Zorko Aloziji pri kopirnem stroju ROWE ni treba več vdihavati amoniakovih hlapov je. Biro deluje v sektorju za novogradnje organizacije skupnih služb in izdeluje ter nabavlja tehniško dokumentacijo, ki je potrebna za investicije, rekonstrukcije in pri vzdrževanju. Projektivni biro, kjer dela danes dvajset sodelavcev, je v prostorih stavbe centralne trafo postaje. Ti prostori, pred leti težko pridobljeni, nam danes postajajo pretesni, kljub temu, da smo del centralnega arhiva preselili v arhiv šektorja za novogradnje, v aneksu valjarne I. Obseg dela je- vsak dan Večji. Vzporedno z gradnjo nove tovarne traktorjev, z dopolnjevanjem o-preme v obstoječih obratih in s pripravami na investicije v nove obrate raste tudi obseg . risane dokumentacije. ni do 200 kopij, kolikor papirja lahko v stroj naenkrat vložimo. Tudi konstrukcijski in projektivni biroji ostalih delovnih Organizacij v Sloveniji se srečujejo s podobnimi problemi glede pomanjkanja ljudi in* prostora. V centru LAKOS na. strojni fakulteti v Ljubljani je bila ustanovljena mikrofilmska enota, ki ji med drugimi pripadata Železarna Jesenice in Železarna Ravne. Prav mikrofilmska tehnika v risani dokumentaciji sodi k rešitvam navedenih proolemov. Z mikrofilmsko enoto smo že navezali stike, imamo že prve vzorce in pripravljamo našo risano dokumentacijo za prehod na mikrofilm. Proizvodnja traktorjev in uvedba grupne tehnologije v obrat mehanske obdelave že'zah- Naša sodelavka Godicelj Dragica že rutinsko opravlja delo na novem kopirnem stroju RANK XEROX Pri reševanju navedenih težav glede pomanjkanja prostora in tudi ljudi nam pomaga tehnika. Sodobna oprema omogoča v birojih racionalnejše delo in prihranek na prostoru. Tudi pri nas smo šli v korak s časom. Prvi rezultati pri organizaciji dela so tu. Posodobili smo opremo biroja. Na sliki je vidna preurejena kopirnica. Kljub temu, da načrte kopiramo na klasičnem kopirnem stroju ROWE, na amoniak, nam ni več treba vdihavati neprijetnih amoniakovih hlapov. Nova pridobitev je kopirni stroj Xerox Rank 1000 za kopiranje manjših formatov A4 (max. 25 x 38 cm). Stroj je eden najsodobnejših in deluje po načelih statične elektrike in fotoprevod- tevata dokumentacijo na mikrofilmu, zato se bomo morali prehoda na mikrofilm lotiti čimprej. Priprave že potekajo. MB Zahodna Nemčija. Pri M. A. N. So razvili nov način izdelave osi za tovornjake. Izhajajo iz surove gredice, ki jo skujejo po treh udarcih s kladivom v kos, ki predstavlja polovico gredi. Sledi elektronsko varenje po dveh šivih istočasno. Računajo, da so na ta način znižali stroške za 40%. l-V emovice Pregled dela samoupravnih organov je razviden iz objavljenih sklepov tajništva organov u-pravljanja. Predvsem pa je potrebno poudariti, da se v »domači samoupravni hiši« zaključujejo postopki za sprejem nekaterih samoupravnih aktov (sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah, stanovanjski pravilnik, organizacijska struktura, gospodarski načrt 1975, pravilnik o odgovornosti). V zadnjem obdobju so bile zelo aktivne delovne skupine, ki so temeljito razpravljale o re-balansiranem predlogu gospodarskega načrta 1975 in se »preglodale« tudi skozi obširno gradivo 3. samoupravnega paketa. Seveda vsepovsod ni teklo vse gladko, vendar je uspeh opravljenega dela spodbuden. Nedvomno bodo družbenopolitične organizacije morale na »šepajočih« področjih zastaviti svoj večji vpliv. Življenjska in delovna šola samoupravljanja poteka torej v naši železarni v svojem globokem ustavnem smislu vendarle naprej, kljub še vedno mnogim oviram, od katerih najbrž ni na zadnjem mestu spreminjanje določene ustaljene miselnosti, ki nosi starejši datum. Končno vsi skupaj ubiramo nova pota, praktično »po mnogih brezpotjih«, če se vrnem k smislu našega velikega revolucionarja Veljka Vlahoviča. Mitja Umnik Učenci spoznavajo železarno Nazadnje smo se' pri spoznavanju narave in družbe' učili o železarni. Železarna ima za nas velik pomen, ker nam daje zaposlitev. Da bi se čimveč naučili o njej, smo povabili v naš razred tovariša Franca Kavko. Tovariš se je vabilu odzval. Razgovor je potekal v prijetnem vzdušju. Tovariš Kavka je učencem III. b razreda govoril o železarni Učenci smo spraševali, tovariš pa nam je odgovarjal. Razgovor smo posneli na magnetofonski trak. Tovariš nam je rekel, da lahko tudi mi objavljamo v Železarju. Ob koncu ure smo se slikali. Sliko in spis bomo poslali za objavo v Želežarju. Ko smo končali razgovor, je Andreja dala tovarišu Kavki šopek rož in se mu zahvalila. Učenci 5. b razreda Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu (Nadaljevanje s 1. strani) je realizacija pod načrtovano samo še pri Verigi Lesce za 2 % in nekaj več pri Žični Celje. Pri medsebojnih dobavah je vredno omeniti, da je Železarna Ravpe dobavila že letno načrtovano količino in da je tudi posameznim delovnim organizacijam dobavila daleč več, kot je bilo predvideno za štiri mesece. Dobave iz Železarne Štore ne gredo po načrtu, ker tudi v aprilu nista obratovali proga 0 300 Japonska. — Postavili so največjo napravo za centrifugalno Vlivanje gredic z letno kapaciteto 27.000 it. Jeklo je visoko-ogljično in ga »porabljajo za oljne rezervoarje. Anglija. Firma BIRLEC bo dobavila na Poljsko posamezne dele kontinuirane žarilne peči za tern-provo litino. Ostali deli bodo izdelani na Poljskem po načrtih angleške firme, ki bo nudila tudi •tehnično pomoč pri uvajanju proizvodnje. in 0 250 zaradi elektro okvare in dobavljajo samo proizvode proge 0 550. Dobra proizvodnja in poslovni uspehi so odraz tega, da hujših problemov ni bilo, ki bi povzročili večje izpade proizvodnje. . Brez težav seveda ne gre. Občasno je močno; skopnela zaloga starega železa in jeklarne so vlagale vse, kar je bilo pač na razpolago in ne ravno primerne kvalitete. Težave z nečistim vložkom, kar povzroči potem izven programsko proizvodnjo, so itak redno prisotne. Kadar je malo starega železa, se . jim . sploh ni mogoče postaviti po robu. V problematikah delovnih, organizacij se tudi vse bolj pogosto pojavljajo pripombe, da v posameznih proizvodnih obratih, predvsem tam kjer šo težki delovni pogoji, manjka delovne sile. Sedaj prihaja letni čas, čas dopustov in stanje se bo še poslabšalo. Upajmo, da bo možno vsaj približno obdržati nivo proizvodnje zadnjih šest do sedem mesecev in da ne bo nepričakovanih večjih težav, ki bi to preprečile. Dipl. ing. Milan Marolt PROIZVODNJE VALJEV V ŽELEZARNI ŠTORE ÉïbkÆüW ŽELEZAR Skladno z razvojem valjam v svetu ;se je pričela razvijati proizvodnja valjev, bi so v bistvu orodje za plastično preoblikovanje metalov. Ker: .ima proizvodnja valjev svoje tehnične in komercialne značilnosti (tradicija, tehnična raven, surovinska baza ter izkušnje ljudi), je ta industrija monopol visoko razvitih držav. Najbolj znana podjetja, ki izdelujejo valje so v ZDA, Švedski, ZRN, Angliji, Avstriji, Italiji in Sovjetski zvezi. - Prvi patent proizvodnje litoželeznih valjev je bil objavljen leta 1773 v Angliji. Nekaj let kasneje se javljajo novi proizvajalci ■v Švedski in Ameriki in okoli leta 1822 še v Nemčiji. V Sovjetski zvezi je bilo osnovano pod- jetje za proizvodnjo valjev leta 1897 v Lutuginu. Sedaj proizvaja ta livarna 90.000 do 100.000 ton valjev letno, Pri nas v Jugoslaviji so bili uliti prvi valji leta 1899 »na Jesenicah: Tu so prpiZvajali predvsem: trde valje z manjšimi in večjimi prekinitvami do leta 1948. , Po drugi »svetovni vojni smo v .Železarni Štore začeli preurejati obstoječo livarno za izdelovanje valjev. Leta 1950 je bila zgrajena kupolka 0 850 .mm m 20 t-plame-ndca na premog. Proizvodnja valjev je v tem letu znašala' okoli .60 ton, naslednje leto pa 700 ton jn je iz leta v leto naraščala.' Leta 1952 je bila dograjena druga 25 t-plamenica. Kar »konstrukcija plamenic.ni, bila najbolje izbrana, tsmo, v letu. 1957 preuredili obe plamenici na kurjenje; Z mazutom» Leta 1958 je bila zgrajena 'rotacijska plamenica, ki pa ni bila primerna za redno obratovanje (nizka produktivnost in slabi pogoji dela) in smo taljenje 'na njej opustili. V tem času smo izdelovali samo trde nelegirane valje z belo .plastjo iz ku polke in legi ra ne poltrde ter pločevinske valje »iz plamenice za domačo metalurško •in nemetalurško industrijo. Največja . teža suro v.ca je znašala 25 ton. Veliko težavo smo imeli z izbiro domačih surovin, zato smo morali uvažati skoraj ves gredelj in ferolegure,: kar je znatno bremenilo proizvodne stroške. Za formah j e smo uporabljali neustrezen naravni pesek, katerega smo regenerirali ročno. Tudi zaščitne premaze za kokile in peščene dele form smo izdelovali sami. Klasičen način kemičnih analiz vzorcev je zahteval veliko časa, Zato smo s težavo dobivali želeno sestavo litine. Temperaturo taline smo merili Z zastarelimi optičnimi instrumenti, ali pa kar š prostim očesom. V takih pogojih smo izdelovali skoraj 4.000 ton obdelanih valjev letiio za domače porabnike in tudi za izvoz. Zavedali smo se, da je v teh časih zaostajala naša tehnologija in kakovost valjev za tujimi proizvajalci. Zastarele pa so hilé tudi naše valjarne, zato smo dokaj uspešno pokrivali vse jugoslovanske potrebe po litoželeznih valjih. Zaradi hitrega razvoja valjarn in težnje po čimbolj šem izkoriščanju valjarmških prog in valjev so nastajale pri prevzemanju valjev vedno večje zahteve. Kriteriji prevzemanja so se po-' ostrili predvsem pri valjih težke, prednje in fine profilne proge. Valjarji zahtevajo debelejšo belo plast, počasnejše padce (trdot in večjo žilavost valjev. Premoč vj-sokorazvitih. proiZvajalcev valjev iz zahodnih držav pa se je ka?ala iz »dneva »v dan. Poleg velike ko® kuratice pa vsak proizvajalec valjev' skrbno čuva svoje tehnološke dosežke, zato j c bila naša pot do izdelovanja konkurenčnih •valjev še težja in daljša. - - • Iz omenjenih razlogov smo pričeli z dšvaj-anjem novih. kvalitet in tipov valjev) Leta 1957 smo izvedli prve preizkuse »izdelovanja legirane sferoldtme. Novo tehnologijo smo5 hitro obvladali 'in pri delu ni bilo večjih težav,, razen neustreznih talilnih agregatov (plamenjca — kupolka). V tem času je bil ustanovljen me; talografski laboratorij, ki je omogočal sodobnejšo kontrolo litine. Ker smo za sferolitne valje uporabljali izključno surovo železo iz uvoza, so delavci elektroplav-ža v Štorah pričeli osvajati specialni: grodelj iz indijske rude. V praksi se je kmalu pokazala prednost sferblitnih valjev na val jarnišklh prpigah Železarne Štore, Ženica,-Nikšič in Jesenice.. V začetku so bili ti valji namenjeni pfofilnim progam, kasneje pa smo sferolitino uporabljali za »pločevinske valje. Nove kvalitete smo pričeli uvajati tudi pri trdih valjih iz kupolke. Z uporabo le-girndh elementov, kot so nikelj, krom d»n molibden, smo osvojili trde valje z visokimi trdotami (70—85ShC). Leta 1960 je bil ulit prvi valj s trdoto 95 Sh C. Te valje smo priporočali za končna profilna ogrodja, za dresira-nje in poliranje ter za valjanje neželeznih kovin in trdih jekel. V letu 1963 smo uvedli svojo tehnologijo dvoslojnega ulivanja in od takrat naročnikom trdih kaliber — žičnih valjev dobavljamo samo dvoslojne valje. Prednost teh . valjev je ta, »da se izbira globine bele plasti poveča za 80-^» 100% in s tem tudi možnost, da lahko valj večkrat preb rušimo In vgradimo.» Zaradi » večje žila-vosti jedra so tu zlomi izključeni. Leta 1964 smo ponovno ■rekonstruirali »plamenicne peči in jih opremili Z: merilnimi instrumenti. Zaradi pravilnejšega kurjenja še je čas taljenja skrajšal. Odslej smo lahko dosegali višje temperature taljenja in ulivanja, ki smo jih kontrolirali z elektronskim instrumentom. . Začele so se rekonstrukcije in gradnje novih objektov v vseh jugoslovanskih: valjarnah, ki so zahtevale Sove kvalitete valjev. Npr.: stase pločevinske valjarne se ukinjajo in namesto teh se grade kontinuirne in pol kon ti-nu irne proge, na katerih se uporabljajo indefinitm valji, Železarna Štore je sledila tem zahtevam in vložila znatna Sredstva za nakup tehnologije izdelovanja- indenfinite ' chil valjev. Kmalu smo ugotovili, da so naši talilni agregati zastareli in na njih ni mogoče izvajati tako zahtevne tehnologije. Odločili smo se za rekonstrukcijo celotnega sklopa proizvodnje valjev tj. livarne in ' mehanske pbdelave. Nabavili smo indukcijske peči, .mehanizirali ‘ pripravo vložka, zgradili», avtomatizirano... »peč za toplotno »obdelavo valjev in peč za toplo skladiščenje kokil. Zgradili smo novo pripravo. peska, rekonstruirali žerjave in nabavili livne ■ ponovce z mehaniziranim nagibom. Zgrajena je nova obde-lovalniica■ valjev in nabavljeni moderni stroji, na katerih lahko opravljamo najzahtevnejšo mehansko obdelavo. Opremili šmo mehanski in metalografski laboratorij s »sodobnimi aparaturami za ugotavljanje kakovosti valjev, Z nabavo kvantometra je dobil kemični ; laboratorij nepogrešljiv pripomoček za hitro in točno ugotavljanje kemične ' sestave taline v toku tehnološkega procesa. Opustili smo star način formanja in »prešli na uporabo cementnega peska. Standardizirali smo surovine in izdelali tehnološke in-slrukcije za vse operacije. Vse te »investicije so pripomogle, da smo razširili proizvodni, program in osvojili vrsto novih kvalitet, med katerimi so v zadnjem času valji »iz nodular-ne grafitne jeklolitinč, k»i so uspešno preizkušeni na pied-ogrodjih težkih, »srednjih in lahkih profitnih »progah. Poleg uspešne »proizvodnje valjev za domačo metalurško in nemetalurško industrijo, smo vedno težili za tem, da bi plasirali naš.e valje na inozemski tng. V petindvajsetih letih proizvodnje valjev v Štorah smo izdelovali valje za naslednje 'inozemske 'naročnike: Avstrija, Zah. Nemčija, Poljska, Romunija, Ma-džarska, Maroko, ' Indija, Pakistan in Libija. Leta 1970 "je Železarna Štore zmagala na mednarodni licitaciji za prodajo tehnologije proizvodnje valjev v Pakistanu. Ker so se za ta posel potegovali skoraj vsi evropski proizvajalci valjev, je za Železarno, Štore to sodelovanje "doslej največ ja uspeh na mednarodnem tržišču. V Železarni Štore» je dosežena »konkurenčna kvaliteta valjev pri vseh porabnikih, s katerimi smo intenzivno sodelovali. V fazi osvajanja so še valji za jeseniško Steckel-ogrodje in ogrodje blo-ominga za Železarno Ravne in Sisak. Poleg konkurenčne kvailtete si prizadevamo povečati tudi proizvodnjo. V ta namen bomo nabavili še eno 151 indukcijsko peč m povečali zmogljivosti za toplotno obdelavo. Jevšnik Peter Izdelava spodnjih delov-Jorme za valje Prebod na 10 Mp elektroindukcijski peči 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV KVALITETNI PROGRAM PROIZVODNJE VALJEV V ŽELEZARNI ŠTORE Valji za metalurško industrijo V prvih letih proizvodnje smo v glavnem izdelovali t. i. poltrde ali »grainrolls« valje. Že takrat je bila dana smer razvoja valjev (z ozirom na generalno usmerjenost livarstva v Štorah), v litino z grafitom, v valje z nad-evtektično strukturo, oz. v tako imenovane litoželezne valje. To smer je obdržala proizvodnja valjev v Štorah še danes, s tem, da se je specializirala na vse vrste valjev na tem področju. »Grainrolls« valji so bili v času do 1965. leta ena od najbolj uporabljenih kvalitet za profilno valjanje. Nekateri so uporabljali v ta namen »mildhord« valje, katerih struktura je bila enaka poltrdim valjem. Za valjanje ploščatih profilov, predvsem pločevine, so se uporabljali trdi valji (valji z belo delovno plastjo). Posebni valji v tej skupini pa so bili tako imenovani »pločevinski valji« za vroče valjanje pločevine na klasičnih duo ogrodjih. Ta proizvodnja je bila izredno zahtevna in je danes skoraj ni, ker nova progah (»hot strip mili«) zahteva drugačne.kvalitete valjev. Vsi trdi valji so se vlivali enoslojno iz kvalitetnih uvoznih grodljev, izdelanih na bazi lesnega grodlja. Kot v svetovnih livarnah valjev, se je tudi pri nas nadaljnji razvoj vršil na področju osvajanja novih vrst valjev. Na metalurško kvalitetnem področju so se .valji razvijali iz dveh osnovnih -kvalitet: i-> Grafitni z !-> evtekt. sest. -» Sferolitni , Indefinitni Pločevinski -> Profilni T Trdi legirani Torej iz osnovnih dveh vrst valjev so se do danes razvile štiri osnovne vrste litoželeznih valjev, ki so lepo prikazani v novem prospektu. Skupna značilnost vseh valjev, ki jih proizvajamo v Štorah je, da imajo v različnih osnovnih strukturah izločene grafitne vključke. Kot je razvidno iz razpredelnice, so se razvili sferolitni, indefinitni in jekleni valji z grafitom dejansko iz poltrdih valjev. Sferolitni in grafitni imajo v osnovni strukturi okrogel grafit, tako da na ta način dosegamo visoke mehanske lastnosti. Predvsem pri valjih z ogljikom med 1,9 in 2,6 % .dosegamo visoke žilavosti. Smatramo, da ti najnovejši valji, ki so se razvili kot podskupina sferolitnih valjev, dokončno izpopolnjujejo kvalitetni program valjev proizvedenih v Štorah. Sferolitina je namreč že ca. 20 let specialna proizvodnja livarske panoge pri nas. Indefinitni valji imajo v osnovni strukturi fino razporejen grafit. Zahvaljujoč temu jih lahko uporabljamo za valjanje pločevine na konti progah. Indefinitni valji pa se uporabljajo tudi za profile, predvsem na končnih ogrodjih, kjer imajo odlično vzdržnost. Trdi valji, ki so se včasih uporabljali največ za valjanje pločevine, se danes uporabljajo večinoma za valjanje profilov na končnih ogrodjih. Z legiranimi dodatki dosegamo visoko odpornost proti obrabi. Prvotni talilni agregati, plame-nična peč in kupolka, predstavljajo za proizvodnjo le še muzejsko vrednost. Pogoji za doseganje dobrih kvalitet novih vrst valjev so elektrotalilni agregati, v katerih danes proizvajamo večinoma valjčne litine. Namesto klasičnega enoslojnega vlivanja imamo v Železarni Štore že 15 let vpeljano dvoslojno vlivanje po posebnem postopku, ki se razlikuje od klasičnih v drugih livarnah valjev. S tem smo skoraj popolnoma preprečili zlome na ogrodjih. Tangencialni dotok litine v formo je še danes osnova za. tehnologijo vlivanja. Centrifugalno vlivanje; ki se uvaja v livarnah, pa daje mnogo boljše kvalitete, predvsem to velja za indefinitne in trde valje. Zato takšen postopek uvajamo tudi pri nas. Razvoj mehanske obdelave, ki je opisan v posebnem članku, je v Železarni Štore dal osnovo za proizvodnjo valjev za sodobne valjarne. Tudi termična obdelava, ki jo razvijamo predvsem v zadnjih letih, daje proizvedenim valjem tiste lastnosti, „ ki zagotavljajo odlično vzdržnost in konkurenčnost uvoženim valjem. Dokončna opredelitev valjev je lepo razvidna iz novega prospekta, ki je ob jubileju proizvodnje valjev izšel. Vse kvalitete valjev so označene z internimi oznakami, ki karakterizirajo kvaliteto, način vlivanja, trdoto in osnovno strukturo: Kvaliteta T: Trdi valji KGR: Sferolitni valji IN: Indefinitni .valji NGJL.Grafitni z ev.tektično sestavo Način vlivanja D: Dvoslojno odliti valji Trdota (primeri) 475 : 450—500 BH 60: 55—65° Sh Osnovna struktura P: Perlitna A: Acikularna Osnovne štiri kvalitete so razdeljene v podskupine, katerih značilnost je v različnih trdotah in žilav,ostih in je seveda možno na ta način za določena ogrodja zbirati ustrezne kvalitete valjev. Opis kvalitet in uporabnost je podrobno navedena v novem prospektu. Posebej pa moramo še poudariti, da izdelujemo različne vrste valjev za proizvodnjo valjanih cevi, katerih kvaliteta je odlična. Valji za nemetalurško industrijo Železarna Štore je edini proizvajalec valjev in trde litine za ostalo nemetalurško industrijo v Jugoslaviji. Na tem področju izdelujemo največ trdih valjev za mlinsko, gumarsko, papirno, oljno industrijo ter industrijo Izdržati četrt stoletja na tržišču z nekim industrijskim izdelkom, zlasti takšnim, ki je podvržen močni inozemski konkurenci, pomeni pri današnjem tempu razvoja, tehnološko in poslovno nenehno spremljati .dogajanja v svetu ter stalno prilagajati kvaliteto izdelka, vse Večjim zahtevam tržišča. V naši proizvodnji litoželeznih valjev je ta doba za nami, vendar, ko se danes ozremo nazaj lahko ugotovimo, da je prehojena pot bila izpolnjena z zelo težkimi okolnostmi, sprva uvajanja čisto nove proizvodnje, potem njenega vzpona kot edi- V kvalitetnem opisu smo iz osnovnih klasičnih treh vrst valjev (trdi, poltrdi in sferolitni), ki pa so prav tako doživljale vsaka zase svoje izboljšave, razvili nove zahtevne, kvalitete: — trde dvoslojne valje; — valje z neizrazito delovno plastjo; — sferolitne visokolegirane valje ter - — poljeklene valje z vključki grafita. S takšnim obsežnim programom smo danes, ne da bi se spuščali v konkurenčni asortiment s. preostalima domačima proizvajalcema Železarno Ilijaš (poljekleni in jekleni kovani plastike. Razvoj na tem področju je v Štorah šel predvsem v izdelavo valjev z višjimi trdotami, doseganju izredno ozkih toleranc pri obdelavi in izdelavi sestavljenih valjev. Tako na primer izdelujemo kompletne valje z osmi za mlinsko industrijo ter valje za industrijo tesnil. Valji za nemetalurško industrijo imajo oznako T-NEM, trdota delovne površine sega do 87° Sh. Nadaljnji razvoj na tem področju je v precizni obdelavi notranjih površin (votli valji), perifernem vrtanju valjev ža plastično industrijo, kar je pri nas že v začetni fazi proizvodnje in imamo take možnosti, da pokrijemo celotno nemetalurško industrijo z valji, ki jih zahtevajo sodobni tehnološki postopki. Gorišek Ciril, dipl. inž. nega tovrstnega proizvajalca v državi, po gospodarski reformi. v letu 19.65 in vse doslej, pa smo bili pri porabnikih tako v črni metalurgiji kot ostalih panogah, podvrženi zapstravajočim se kvalitetnim in gospodarskim zahtevam. Dotedanji normativi porabe so se v podjetjih odtlej namreč stalno izboljševali, začelo se je uvajati tehnološki red in iskanje rezerv, vključno z zaostritvijo nakupnih pogojev. Takšen potek je razviden tudi iz grafikona dosedanje prodaje ter deleža naših valjev v celokupni prodaji na domačem trgu. valji) ter Železarno Ravne (jekleni uliti in kovani valji) sposobni dosedaj razviti obseg kvalitete in količine valjev smele j e razširiti in s tem .povečati sigurnost svoje proizvodnje. Pridemo torej do vprašanja, .do katere meje je možno, oz. umestno razširiti proizvodnjo valjev v Štorah, pri čemer si moramo pomagati z oceno potreb po valjih, kakor se bo odvijala v prihodnosti. Ne ‘bomo se tukaj spuščali v navajanje vseh potrebnih ukrepov in predlogov za zagotovitev uspešnosti tega dela štorske proizvodnje za prihodnje, skušali bomo le nakazati možnosti obsega naše proizvodnje, ugotovljene z raziskavo potreb. Poltrdi valji Trdi valji MOŽNOSTI PRODAJE ŠT0RSKIH VALJEV ZA 0BD0RJE 1976-1980 PROIZVODOM IK REALIZACIJA VALJEV V ŽELEZARNI ŠTORE UGOTAVLJANJE PORABE VALJEV Zanimivo je poudariti, da celovito tržišče valjev pri nas še doslej nismo ugotavljali, temveč smo izhajali iz obdelavo posameznih kupcev ter možnosti plasmana samo za nas »zanimivih« valjev. Predvsem je potrebno ločiti valje na tiste, ki jih uporabljajo v metalurške svrhe (za valjarne železarn) ter za ostale panoge kot je mlinska, gumarska, papirna in podobne industrije. Na tej osnovi lahko oblikujemo več metod za ugotovitev bodoče potrošnje, katere so dale sicer nekoliko različne rezultate, vendar pa v mejah razumljivih toleranc, ki so posledica pogojev, pod katerimi delajo valji v eksploataciji. Le ž rabo večih metod se je moč dokopati najbliže resnici, kajti vsaka od njih ima poleg dobrih, tudi slabe strani. Na kratkp bomo navedli načine in rezultate prognoze. a) Projekcija potrošnje valjev po metodi korelacije: Pri metalurških valjih je očitno odvisna njih poraba od količine proizvodnje valjarskih prog, t..j. odvisna od velikosti proizvodnje valjarskih izdelkov (koef. korelacije 0,79, kar kaže na dovolj močno zvezo). Navidezno porabo valjev smo pri tem izračunali po obrazcu: Po = DPr + U —I Po = navidezna poraba DPr = domača proizvod. SFRJ U = uvoz I gg* izvoz Upoštevajoč dosedanjo proizvodnjo jekla je po znanih postopkih izračunana regresijska premica do leta 198.0, katere rezultat najbolje ilustrira grafični prikaz. b) Normativni izračun valjev, ki ga je organizirala komisija za valjamištvo pri UJŽ, prav tako dovoljuje predvideti trend neto porabe valjev za bodoče. Obstajajo namreč podatki za porabo valjev v preteklih 4 letih, teoretično izračunani za posamezne valjarne na podlagi izrabe valjev izmerjene v mm od premera valjev. Takšen normativni izračun uporabljen za bodoče mora seveda upoštevati vse večjo gradnjo kontinuumih naprav v jeklarnah, s čemer se manjša potreba valjanja polfabrikatov. Ta metoda daje najnižje rezultate, kajti deloma izrabljeni valji se uporabljajo lahko še naprej za valjanje' do. končne izrabe in zato ta varianta predstavlja minimum. Predvidena poraba valjev na ta način: 1975 4935 ton ■ 1980 7964 ton c) Ena od možnosti za ugotavljanje bodoče porabe valjev izhaja tudi iz razčlenitve valjarskih prog po proizvajalcih, upoštevajoč le nove oziroma rekonstruirane kapacitete, ki se bodo gradile odslej. Ko prištejemo tako dobljeno porabo valjev še obstoječi porabi iz leta 1974, lahko za določeno valjarsko kapaciteto dobimo celotno tržišče valjev. Razume se, da bomo tržišče valjev za Ž, Štore poiskali v razčlenitvi asortimenta valjev in z upoštevanjem nameravanega programa'proizvodnje v Štorah ter pri konkurenci. Dobili smo rezultat: 1975 5000 ton 1980. 10464 ton d) Ocena porabe izvenmetalur-ških valjev kaže, da je v dosedanjem razrvoju porabe bilo veliko odstopanj v letnih potrebah, in da je torej najsmotrneje Uporabiti metodo linearnega trenda. Ocena daje naslednji rezultat: 1975 752 ton' 1980 843. ton e) Izvozne možnosti zavisijo od negovanja doseženih stikov s posameznimi kupci, predvsem pa je pomembna mednarodno priznana reputacija dobre kvalitete izdelka in solidnosti v poslovanju celotnega podjetja. Zato so bile naše možnosti ocenjene od države do države in jih bo -možno realizirati samo upoštevajoč spredaj rečeno: leto 1980 SEV 400 ton Zah. Evropa 400 ton DVR 100 ton 900 ton . sortimenta. Če Upoštevamo sedanji že osvojeni kvalitetni program valjev Železarne štore in strukturo porabe dobimo odgovor, da je tržišče možne prodaje valjev Železarne Štore v letu 1980 naslednje: ton ton 1. metalurški valji 5348 4396 2. izvenmet. vaiji 850 850 3. izvoz 900 900 7098 6146 Če torej na podlagi omenjenih načinov raziskave povzamemo vse variante, dobimo naslednjo sliko porabe v SFRJ: Varianta 1975 1980 ton ton a) (max.) 6023 8957—9690 b) (min.) 4935 7964 c) " . 5000 10464 d) (izvenmet. 752 850 Po maksimalni varianti bo znašala skupna poraba valjev v SFRJ v letu 1980 ca. 10540 ton, medtem ko je spodnja meja predvidene porabe pri 8.814 tonah. , : .Ostane nam še odgovor na vprašanje/ kolikšen delež v skupni-porabi tržišča lahko pričakujemo za valje Železarne Štore v letu 1980. V ta namen je seveda potrebna še razčlenitev predhodnih točk s stališča kvalitetnega Zanimivo je, da je znašal leta 1965 delež Železarne Štore v o-skrbi trga 57% (ostalo uvoz), v letošnjem letu računamo le še na delež 37%, in da so naše možnosti v letu 1980 s pogojem, da jih seveda v celoti izkoristimo največ 62% od potreb. Praktično to pomeni, da je lahko s smotrnim investiranjem v opremo, prodajne odnose s kupci in zlasti kvaliteto valjev, povečamo v naslednjih 5 letih svojo proizvodnjo za 2 do 2 in polkrat. Razčlemba na ta način približane bodočnosti nam bo zelo jasno nakazala naloge, ki jih moramo izpolniti, da dolgoročno zadržimo predvideno udeležbo na tržišču, v dorhačem podjetju pa zagotovimo- in vztrajno povečujemo rentabilnost tega • izdelka. Marjan Belej liiiimiiiiiiiiiiMiimiimimiiiiiimimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiinmiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Raziskovalno tehnološko delo pri vlivanju valjev Od začetkov vlivanja valjev v naši livarni v letu 1950 pa do danes, je livarna valjev prešla težavno pot. Kje je težavnost dela na področju proizvodnje valjev? Prvič: ta vrsta proizvodnje je specialnost posameznih firm in je literatumih podatkov zaradi tega bore malo. Drugič: funkcija valja samega je pri uporabi zelo zahtevna, saj je valj obenem orodje za obdelavo materiala ter konstrukcijski element valjarniškega ogrodja. Iz teh dveh funkcij valja pa sledijo zahteve ¡po čim večji odpornosti proti obrabi in trdoti delovne površine na eni strani ter čim večji trdnosti, in žilavosti na drugi. To pa so zahteve, ki se med sabo izključujejo in je zato potrebno za vsako ogrodje, posebej poiskati optimalne rešitve. Danes lahko s ponosom ugotovimo, da znamo izdelati vse vrste litoželeznih valjev, ki jih trenutno proizvajajo v svetu. Seveda tu naše delo ni končano, saj delamo na področju, kjer se z vsakim dnem odpirajo nove možnosti in seveda novi problemi. Naš delovni cilj je, doseči kvaliteto priznanih evropskih proizvajalcev valjev (Akers, Sulzan Werfen, BRC, Ganternjaann-Pei-pers), kar nam je pri določenih kvalitetah valjev za določena ogrodja že uspelo. Naše celotno .raziskovalno-teh-nološko delo bi razdelil v, tri dele: — Reševanje neposrednih tehnoloških težav pri proizvodnji valjev. To je reševanje dnevne problematike proizvodnje. — Srednjeročne naloge na področju preiskav. -V to skupino halog prištevamo osvajanje oz. izboljšanje posameznih kvalitet valjev. — Študij posameznih valjami-ških prog v Jugoslaviji in analiza vzdržnosti naših valjev v primerjavi s tujimi proizvajalci valjev. Seveda se te tri osnovne grupe nadalje delijo po posameznih kvalitetah. KGR-VALJI Kvaliteta valjev KGR zavzema v naši proizvodnji približno 40 % vseh valjev. Izdelujemo valje za ■booming ogrodja za težke, srednje in fine proge; predogrodja za valjanje pločevine, kolute za valjanje cevi. Glavni problemi pri proizvodnji- valjev KGR kvalitete so: — doseganje trdot na delovni površini v želenih mejah; — padec trdote v globino valja; . _ —- optimalizacija vložka. Za doseganje trdote delovne površine v določenih mejah smo analizirali vrsto vplivov. Tako smo s pomočjo analize regresije določili vpliv kemijske analize ter premera valja na trdoto delovne površine. Ker dobljeni rezultati še niso dali zadovoljivega odgovora; smo is študijem posa- meznih vplivov še nadaljevali. Trenutno je v delu analiza vpliva kemijske sestave litine, premera valja, temperature izpusta in litja, temperature kokile ter čas čakanja med izpustom in litjem na trdoto delovne površine. S to analizo bi želeli zajeti vsaj 60 % vseh vplivov na trdoto delovne površine, kar hi bilo za našo tehnologijo zadovoljivo. Prav tako bomo lahko s pomočjo nomograma, ki ga bomo skonstruirali na podlagi analize regresije, določili vse potrebne parametre za doseganje trdote delovne površine v izbranih, mejah. S, strani potrošnikov smo bili opozorjeni, da padci trdot v globino valjev ne potekajo po krivuljah iz prospekta. To nas je privedlo do razmišljanja o vplivu Ni in Si na^padec trdote. Sledili smo analizam litin in opazili, da je pri višjem odstotku Ni padec trdote v globino valja bolj blag, kar je razumljivo z ozirom na lastnost Ni kot legirnega elementa. Do podatka, do katerega odstotka je Ni še potrebno dodajati za enakomernejši padec trdqte-, - nismo prišli, ker so ana-lize'deláne le iz talin za izdelavo valjev. Žal ni aktivirana 50 kg mrežno frekvenčna indukcijska laboratorijska peč, s katero' bi lahko napravili te preiskave. Podobno je z določitvijo vlož-ka-- zá izdelavo KGR-litine za valje. Problemi z dobavo zlomnine KGR-kvalitete so z vsakim dnem večji in potrebno bi bilo poiskati optimalno količino zlomnine v sestavi vložka za izdelavo kvalitetne litine. TRDI VALJI Trdi valji, metalurški m ne-metalurški, predstavljajo 30 % celotne proizvodnje. Izdelujemo valje za končna ogrodja srednjih in finih prog, žične proge. Glavni problem proizvodnje te kvalitete je doseganje visoke trdote delovne površine pri dovolj žilavem jedru. To je posebno problematično pri malih valjih. Prav tako je potrebno še preiskati vpliv temperature na debelino bele plasti; raziskati topnost določenih elementov v celicah karbida. Poglavje zase je študij vložka za pripravo .kvalitetne taline. Kljub temu, da ta vrsta litine predstavlja 30 % naše proizvodnje se vidi, da je na tem področju ostalo še precej problemov, katerih rešitev bo ena glavnih naših nalog v bližnji prihodnosti. NGIL-VALJI To je novejša kvaliteta valjev, katero izdelujemo po japonskem postopku. V naši proizvodnji zavzema približno 13% celotne proizvodnje. Valje te kvalitete izdelujemo za predogrodja srednjih in finih prog ter za valjarne brežšivnih cevi. Pirobne valje pa smo izdelali za blooming ogrodja in težko progo. Glavni problemi, ki so se pojavili pri tej kvaliteti valjev, so bili: — kako doseči usmerjeno strjevanje — neenakomerna obraba kalibrov. Medtem ko smo usmerjeno strjevanje dosegli z dopolnjevanjem tehnologije vlivanja (napajanje, hlajenje forme), smo enakomernejšo obrabo kalibrov dosegli s termično obdelavo. INDEFINITE CHILL-VALJI Valji z nedoločeno belo plastjo so; zastopani v naši proizvodnji z 10 %. To kvaliteto izdelujemo za konti progo Sisak in Skopje. Osvajamo pa še Sfeckel ogrodje na Jesenicah in blooming ogrodje za valjanje platin v Sisku. Rezultati vzdržnosti, doseženi z našimi valji na imenovanih konti progah, so žejo dobri. Valji ža Steckel ogrodje v valjarni trakov na Jesenicah delajo pod težkimi pogoji (veliki pritiski j in z rezultati vzdržnosti nismo zadovoljni. Zato smo si zastavili skupno z Železarno Jesenice široko nalogo. Primerjalna analiza'naših in tujih valjev. Pri -tej preiskavi gre za primerjavo mehanskih lastnosti, kemijske sestave, metalografske analize z ozirom ha vzdržnost valjev/ Glavni problem pri tej vrsti valjev je luščenje in odslojevanje valjev. Prve preiskave kažejo na to, da je vzroke za omenjene napake iskati v prehodni plasti (valji so bili dvoslojno — IN-D-75 plašč ter sivo jedro) in /v kvaliteti jedra. Pri izdelavi taline za jedro imamo težave; ker agregat (ku-polka) ni primeren za proizvodnjo zahtevane kvalitete taline. Valji za blooming ogrodje v Sisku za valjanje platin je povsem nova kvaliteta in smo do sedaj izdelali le dva valja. Valji so vliti dvoslojno in sicer inde-finithi plašč ter KGR-jedro. To je problematika, s katero se srečujemo v naši livarni valjev glede doseganja kvalitete in zahtev potrošnikov. Sedaj bi še rad namenil nekaj prostora novi tehnologiji vlivanja valjev. Če pogledamo nekoliko po Evropi pri na j Večjih proizvajalcih litoželeznih valjev, vidimo, da se zadnji čas (po letu 1970) močno uveljavlja nov način vlivanja dvoslojnih valjev — to je centrifugalno litje. Ta vrsta litja ima svojo osnovo v centrifugalnem litju brežšivnih cevi in prenos te tehnologije na litje valjev (Kobota — Japonska 1960). Od znanih evropskih proizvajalcev valjev so prevzeli licenco Kobo-to firme švedski Akers, Griffin S A belgijska firma, Innocenti — raassgas UVOD Modularno grafitno jeklo je jeklo evtektoidne ali nedevtek-toidne sestave, ki ima ogljik izločen v obliki nodul. Jeklo z visokim Si in okoli 1,5 % C se v glavnem izdeluje s kovanjem ih žarenjem, (0,4 % ali več) pridobiva v litem stanju z dodatkom ustrezne kalcijeve zlitine v tekoče jeklo. SESTAVA NODULARNE GRAFITNE JEKLENE LITINE (NGJL) Normalno se NGJL pridobiva s sestavo, kjer je ogljik 1,1— 1,6% in silicij okoli T %. Poleg tega se temu jeklu lahko dodajajo legirni elementi kot so: krom, mangan, vanadij, volfram, molibden, aluminij, baker in nikelj. Pri tem moramo upoštevati, da krom, mangan; 'vanadij'in: volfram ovirajo-tvorbo nodularnega grafita. Ta tendenca je najmočnejša pri kromu. Dodajanje molibdena do 0,4 % nima skoraj nobenega vpliva na grafitizaeijo SPECIALNA KALCIJEVA ZLITINA Vrste specialnih kalcijevih zlitin: Zlitina- zlahka absorbira vlago, zato ne sme biti izpostavljena zraku. Uporablja se v kosih od 1—10 mm. če so kosi večji, zlitina splava- na površje, če pa so manjši zgori in je .preostali "kalcij v talini nizek. Potrebna dodana količina zlitine se giblje od 1—1,5 %. Zlitina se položi na dno ponovce, v katero se izpusti tekoče jeklo, ali pa se doda dvakrat ali trikrat v tekoč curek pri izpustu v ponoveo. Pri reakciji, ki je mirna ih brez nevarnosti,, se razvije rdečkasto oranžen plamen (značilen plamen kalcija). ULIVANJE Na ta način obdelano jeklo se mora odliti v čim krajšem možnem času, sicer se talina oksidira, pri čemer se preostali kalcij. Santeustacchio Italija. V Evropi je razvila svoj način centrifugalnega litja BRC (British Rollma-kers Corporation) in sicer v vertikalni kokili. Ta način centrifugalnega litja je prevzel tudi največji proizvajalec, valjev v Evropi Gontermann |— Pciper — Marichal Ketin. Prednost tega litja je v tem, da je količina: litine za trdo plast točno določena v odvisnosti od želene debeline te plasti. Vzdržnost valjev litih centrifugalno je po podatkih proizvajalcev 20 % večja od klasično litih dvoslojnih valjev. Z ozirom na to, da so 50 % naše proizvodnje dvoslojno liti valji, je razmišljanje o uvedbi centrifugalnega litja tudi v naši jekla, večji dodatki pa kažejo-tendenco zaviranja grafitizacije: Aluminij, baker in nikelj so vsi normalni grafitizaoijski elementi. TALJENJE NGJL Grafitno jeklo se normalno tali v elektroobločnih ali "indukcijskih pečeh Pri taljenju je važno doseganje .visoke stopnje dez-oksidacije in odžveplanjd v kopeli. Dezoksidacdjsko sredstvo je aluminij, ki je v tem primeru grafitizacijski element. Količina preostalega žvepla v talini mora biti! nižja od 0,02 % in kisika manj od 0,005 %. To je potrebno zaradi večjega učinka preostalega kalfci j a, uvedenega v talino pri dodajanju specialne kalcijeve zlitine. Če je količina kisika in žvepla v tekoči talim' visoka, se večina uvedenega kalcija takoj veže" Z njima v okside in sulfide, ki splavajo na površino kopeli. Tako torej dodan kalcij ni bil ves uveden v talino, ampak se je v obliki spojin vključil v žlindro in tako je eliminiran njegov vplivijj izloči kot, oksid. Zaželeno -je ulivanje najpozneje' 30 minut po dodajanju legure oziromapo iz--pustu, če je čas čakanja daljši, mora biti dodatek kalcijeve zlitine temu primerno večji. Temperatura, pri kateri se dodaja legura, je temperatura izpusta. Ta je odvisna od sestave in količine taline, ter je od 1500— 1600° C. Temperatura ulivanja pa je od 1430—1500° C. Valje še uliva v pregrete koki-le, ki imajo oblogo iz kromitnega peska. Ulivanje se vrši podobno kot pri sferolitnih valjih. Razlika je samo v večjem krčenju jeklene litine. Zato mora biti strjevanje usmerjeno, da se s tem prepreči nastanek lunkerja, To se doseže z eksotermno oblogo v zgornjem čepu, ki je hkrati napajalnik ali pa z ogrevanjem zgornjega čepa z elektrodo. livarni vsekakor vmesno. Saj se s tem načinom lahko bistveno izboljša kvaliteta trde plasti, zmanjša izmeček zaradi nedoseganja predpisanih debelin trde plasti in nenazadnje zmanjša se obdelava valjev teh kvalitet. Tako bi bilo centrifugalno litje valjev velik kvalitetni korak naprej, ki pa ima tudi svojo ekonomično opravičenost. Iz tega kratkega' pregleda problemov in dela v paši livarni valjev je razvidno, da ni večjih 1 i var sko-tehn oloških problemov, da pa še bo potrebno veliko kreativnega dela, ki pa zahteva svoj čas ih seveda določena vlaganja. TERMIČNA OBDELAVA NGJL VALJEV Austenitizacija se začne pri 785° C in se izvirši v zelo ozkem intervalu, kar potrjuje, da ima litina perlitno osnovo, zanimivo je, da pri ogrevanju pred začetkom premene ne pride do gra-fitizacije perfitne strukture, ki se redno opaža pri ogrevanju sfero-litne litine s perlitno osnovo pri temperaturah nad 600° G do začetka premene. V austenitnem področju pride do močnega naraščanja volumna zaradi1 raztapljanja grafita v. au s teni tu. NGJL je kaljiva. Pri velikih hitrostih ohlajanja pride do tvorbe martenzilne strukture. Zaradi nizke temperature začetka mar-tenzitne' .premene (okrog 120° C) je možno; da je po hitrem ohlajanju v strukturi tudi nekaj zaostalega austenita. Pri nekoliko manjših hitrostih ohlajanja nastane bainit. Pri počasnem ohla-janjp pa se dobi samo perlirtha pramena. Perlitna premena, .nastane /pri - 760° C. Vsa zadržanja pri oliTaj anjtr ..po d to temperaturo ne vplivaj .op a spremembo strukture. "V-/ Zaradi velike masein. debeline valjev je intenzivnost ohlajanja majhna, zato, dobimo pri le-teh vedno perlitnO- Strukturo z nodii-larnim grafitom. Valji še žarijo enostopenjsko in dvostopenjsko. Po! enostbpenj; . skem žarenju se :dobi višbkp'Ma> vost, ki narašča s 'temperaturo austenitizacije. Povečata se tudi natezna trdnost in raztezek, ki pa pista. odvisna od temperature žarenja/' Ogrevanje do delovne temperature je odvisno od debeline valja in je dovolj počasno, da ne pride do notranjih napetosti v ulitku. Tako se ni bati,, da bi v valju nastale notranje razpoke že pri ogrevanju. Temperatura austeni-zacije je pri 875, 900 in 930° C. Katero temperaturo se izbere, je odvisno od zahtevane trdote, kajti trdota narašča s temperaturo žarenja. Čaš zadržanja v auste-hitnem področju je pogojen s premerom valja. Normalno se predpiše za vsakih 25 mm debeline ulitka ena ura žarenja. Ohlajanje se "vrši v zaprti peči ih je dovolj počasno, da ni nevarnosti nastanka notranjih napetosti. Doberšek Mirko, dipl. ing. Valji iz nodularne grafitne jeklene litine Ca Si Fe Mn Al C p ' C Japonska zlitina 20—25 35—50 '10—20 5—15 1,5 1,0 0,08 0,05 Nemška zlitina 16—20 55—59 14—18 Po žarenju se dobi, drobnozrnati perlit z modularnim grafitom. Opazno je maio naraščanje kristalnega zrna z višjo tem- do meje med plastičnostjo in elastičnostjo materiala, to je do 450°—500° C. Piri ohlajanju z vodno prho je treba upoštevati pre- 1^x111111 p St} '''*'*<. ijS-g: i n B Hflitt I |L, mHbBI lili ■H 'vol Peč za toplotno obdelavo valjev peraturo austenitizacije, ki pa je še vedno mnogo manjše, kot v ulitem stanju. Po dvostopenjskem žarenju sta trdota in upogibna trdnost višja kot pri enostopenjskem žarenju in naraščata z nižjo temperaturo druge'stopnje. Temperatura austenitizacije, to je I. stopnje je 900 ali 930° G. Da se došeže višja; trdota in fino-zrnatost, se valj z. delovne -temperature ohlaja na zraku ali s komprimiranim zrakom ali z vodno prho. Zadnji, način daje najboljše rezultate Seveda pa je izbira načina ohlajanja .odvisna od zahtevane trdote. Ohlaja se mer valja. Zato je treba prhanje večkrat prekiniti, da se površina pregreje od sredine valja, kjer je ohlajanje počasnenje. Tako ni nevarnosti, da bi valj počil zaradi različnega krčenja. Napetosti, ki nastanejo v valju pri ohlajanju, se izenačijo in odpravijo pri drugi stopnji žarenja. Temperatura II. stopnje, to je žarenja za odpravo napetosti, je normalno 550° G. Ohlajanje se vrši v Zaprti peči. ■ : Po termični obdelavi se dobi firiolamelarni perlit, med katerim sb fine karbidne , kroglice. Pri ulitkih z malo debelino stene se dobi perlitnobainitna struktura. Valji’ imajo povprečno kemij-sko sestavo: C Si Mn P S Cr Ni Mo SSL' ms. zw 1,2—1,5 1,2—1,5 0,7—1,5 miri pod 0,02 6,2—0,6 max 0,2 0,2-^0,4 Po termični obdelavi dobijo valji naslednje mehanske lastnosti: natezna trdnost .: 60—80 kp/mm2 raztezek: ca.' 2,0 % ’ - • IZCEJANJE NGJL NGJL je nagnjena k izcejanju. Pri motalografski preiskavi se opazijo. dendriijna in meddendrit-na področja. V meddendritnih prostorih se najdejo karbidna zrna, ki-so često obdana s karbidnimi lamelami, kar kaže, da je to področje ledeburitnega: značaja in da so velika karbidna zrna nastala pred ¡kristalizacijo ledeburita. Pogosto se v teh karbidih pojavljajo dendritni zrast-ki, ki vsebujejo fosfor, molibden, silicij in vanadij, ne pa kroma, mangana in železa. . . Krom se izceja v karbidnih zrnih in lamelah okoli njih. V karbidih bogatih s kromom in nikljem. Koncentracija molibdena je v dendritih večja, kot v meddendritnih prostorih. Močno naraste ''koncentracija molibdena v karbidnih zrnih, še močneje pa v dendritih znotraj le-teh. upogibna . . .. •' .trdnost: 80—100 kp/mm2;: upogibek: 6—8 mm žilavost: 1,5—2,0, kpm/mm2 trdota HB: 280—320 kp/mm2 Silicija je več v interdendritnih prostorih, kot pa v dendritih. V ¡dehdritih v: notranjosti karbidnih zrn je silicija precej več' kot v osnovi. V karbidnih zrnih je koncem tracija mangana zelo visoka, medtem ko ga v dendritnih izrastkih v karbidih skoraj ni. Fosforja je več v meddendrit-nih prostorih kot v dendritih in karbidnih zrnih. Izredno močno izcejanje fosforja pa je v den-drithih zrastkih. Vanadij izceja v karbidnih zrnih. Mnog oveč pa ga je v zrnih ■: vanadij e vega karbonitrida, ki vsebuje le sled. drugih legirnih elementov in so navadno žrašče-riaz velikimi karbidnimi zrni. NGJL je v litem stanju zelo nehomogena. Zato je potreben pravilen način termične obdelave, da še eliminira vpliv izcejanja. S toplotno obdelavo se doseže homogenost strukture, ta- ko da pri obratovanju valjev ne pride do krastanja, ki se pojavi pri nežarjenih valjih. UPORABA NGJL VALJEV Rezultati mehanskih preiskav kažejo, da je NGJL enaka jekleni litini in boljša od sive. litine s kroglastim grafitom. Poleg tega ima anodularna jeklena litina zelo dobro Idušihiošt. Odlična lastnost NGJL pa je odpornost proti obrabi; Obraba je manjša kot pri legirani jekleni litini in mnogo manjša kot pri šivi litini s kroglastim ¡grafitom. Zato se modularna grafitna jeklena litina uporablja za zobnike, ročične gredi, avtomobilske dele in za valje. . NGJL se uspešno uporablja za valje, posebno za bloominge in predogrodj a. Nodularni: ■ grafit j e izločen po celem preseku valja. ..Zmanjšanje trdote od površine do sredine trupa je zelo malo, razporeditev trdot pa je skoraj enakomerna. Termične razpoke, ki nastanejo na valjih, so fine in plitke v pimerjavi s termičnimi razpokami na litih legiranih jeklenih valjih ali sferolitndh valjih. NGJL valji so zelo odporni proti obrabi. Obraba teh valjev je manjša v primerjavi z obrabo litih jeklenih valjev. Pri NGJL valjih se tudi ne pokaže tako groba površina po valjanju kot pri legiranih jeklenih valjih. Valji iz NGJL šo vgrajeni v blominge, grobe proge, Pilger o-grodja, profilne proge in univerzalna ogrodja. Frane Mlakar, dipl. inž. Pogled na novo obdelovalnico valjev Obdelava valja na kopirni stružnici Venezuela. Jeklarsko podjetje »Orinoko« namerava povečati sedanjo proizvodnjo 1. milj. ton jekla letno na 5 milj. ton do leta 1978, za kar bo investiralo 2.700 milj. dolarjev. ’ SSSR. Z nekim zahodnonem-škim .konzorcijem so Sklenili pogodbo, za izgradnjo prve stopnje direktne redakcije v Železarni Kursk. Naprava bi imela letno kapaciteto 2,5 milijonov ton železne gobe, ki bo služila za surovinsko osnovo jeklarni, opremljeni z elektropečmi in napravo za kontinuirano ulivanje. STRAN 12 »ŠTORSKI ŽELEZAR« Št. 5 — maj 1975 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV 25-letna rast obdelovalnice valjev, modernizacija in razvoj obdelovalne tehnologije Kadarkoli govorimo ali pišemo o kakšnem jubileju se navadno najprej spomnimo prehojene poti. Ta je navadno vedno združena z uspehi in težavami; preho-. jena pot ima določeno vsebino z nekaterimi važnimi karakterističnimi dogodki. Tudi tokrat bomo postopali podobno, ko bomo pregledovali prehojeno pot .proizvodnje valjev v. Železarni štore. Proizvodni proces pri valjih je kompleksno sestavljen. Začenja se pri tržišču in pri razvoju ter raziskavi kvalitetnih valjčnih litin, nadaljuje z vlivanjem valjev in njihovo .termično obdelavo. Nadaljuje se v zelo razvejani in obsežni mehanski obdelavi,^ da bi se končno lahko proizvod znašel v takšni obliki, da ga tržišče sprejme. Važni sestavni del proizvodnega procesa je tehnična kontrola kakovosti, ki se vključuje na vhodni, proizvodni in končni fazi. Proizvodni proces se nato zaključi v uspešni eksploataciji valjev pri naročniku oziroma v povratnih informacijah tržišča o našem izdelku. V sklopu proizvodnje valjev je stroškovno in kvalitetno zelo vplivna in zanimiva mehanska obdelava valjev, ki jo vrši ob-delovalnica valjev. Organizirana proizvodnja valjev se je v Železarni Štore pričela leta 1950 in sicer z odločbo tedanje Generalne direkcije črne metalurgije, da se prične s proizvodnjo Valjev za potrebe domače industrije. Sami začetki proizvodnje valjev pa segajo še nekaj let nazaj, ko so se valji proizvajali samo za domačo valjarno. Obdelovali so se v tedanji vzdrževalni mehanični delavnici in kalibrimi-ci valjev v. stari valjarni. V letu 1950 je bil zgrajen prvi del obdelovalnice valjev in v tem letu je bilo izdelanih 60 ton obdelanih valjev. Obdelava je potekala na starih obdelovalnih strojih, ki so bili dobljeni kot vojna reparacija. Proizvodnja valjev je naraščala tako, da se je leta 1951 vršilo prvo podaljšanje hale, leta 1952 pa že drugo, s čimer je hala dobila končno velikost 10 X 70 m. Hala obdelovalnice valjev je bila že od vsega začetka grajena kot provizorij, ker se je vseskozi računalo na razširitev in povečanje te proizvodnje m skozi to na postavitev nove hale na novi lokaciji. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja prostega zemljišča je imela hala sorazmerno majhne dimenzije in je bila že tedaj preutesnjena. Paralelno s povečanjem hale so bili nabavljeni pri firmi Wald-■rich Siegen v letu 1952, 1953, 1954 prvi novi namenski obdelovalni stroji za valje. Zaradi vedno večjih potreb po obdelavi težkih valjčnih in drugih kokil je bil leta 1953 dograjen prizidek k tedaj že obstoječi hali, v njemu pa je bila montirana težka stružnica firme Wagner — Dortmund reparacij skega izvora. V istem prizidku je bila tedaj organizirana mala orodjarska delavnica za izdelavo rezilnega o-rodja, — predvsem lotanih stru-garskih nožev. V ta namen je bil nabavljen elektro-uporovni spajkalni stroj za lotanje nožev, Tu skozi je tudi potekalo obnavljanje orodja in vzdrževanje obdelovalnih strojev. Tako je bila tedaj obdelovainica zaključena in opremljena s 14 težkimi obdelovalnimi stroji za valje vse do leta 1964. Proizvodnja je z leti naraščala tako, da je dosegla leta 1964 največji količinski obseg, to je 3700 ton. Seveda je pri tem količinskem rekordu imel .velik in najbolj vpliven delež težek asprtiman naročenih valjev. Tako smo proizvedli v tem letu veliko količino valjev 0 800 X 2200 za težko progo Železarne Zenica in Železarno Nikšič ter večje količine plo-čevinskih valjev. Tehnologija obdelave na valjih na začetku ni bila zahtevna. V glavnem so bili to valji ža tedanje stare valjarske proge. En dél asortimana valjev še na začetku niti ni dokončno obdeloval ampak samo kosmačil. Pomembno pa je poudariti, da je obdelovalnica valjev že takoj po ustanovitvi vpeljala tehnične in v manjšem delu izkustvene norme izdelavnega časa. Od tega načela ni nikoli odstopila, ampak je študij dela, časa in obdelovalnosti dalje razvijala ter temu področju vseskozi posvečala določeno skrb. Zahtevnost po kvalitetnejših površinah in tolerančnih merah je z leti pri valjih močno naraščala. Zgrajene so bile namreč nove sodobne v,aljarniške proge, lci imajo izvedeno - kotalno vle- žajenje valjev z novim sodobnim pogonom. To pa zahteva konstrukcijsko popolnoma drugačen čep, ki je teimološko-obdelovalno mnogo zahtevnejši. Predvsem je bilo potrebno rešiti kvalitetno zunanje okroglo brušenje. Ker nismo še imeli lastnega brusilnega stroja, smo morali iskati kooperante blizu in daleč.. Tako je morala npr. prevzeti brušenje celo tovarna aluminija v Šibeniku. Ta problem je bil rešen leta 1964, ko je bil nabavljen lasten brusilni stroj za valje. Postavljen je moral biti, kljub dragocenosti, v slabe delovne pogoje v staro obdelovalnico. V tem času je bilo tudi organizirano centralno ostrenje orodja z izdajo orodja v majhnem prostoru. Uvedeno je bilo diamantno brušenje strugarskih nožev kot nova kvaliteta ostrenja. Pred tem so namreč strugarji kar sami ostrili rezalno orodje in po svoji presoji določali rezalno geometrijo. Poslej se je rezalna geometrija vnaprej ¡postavljala in predpisovala ter je jtno-rala biti tudi dejansko dosežena na ostrenem orodju. Mehanska obdelava se je nato nekoliko razširila v letu 1964, ko smo pričeli osvajati tudi vso o-stalo univerzalno obdelavo na valjih. Do tedaj smo prav tako za takšna dela morali vključevati različne kooperante. Nabavljena je bila prva univerzalna stružnica. Tedaj smo ustanovili začasen oddelek obdelovalnice valjev v hali nove valjarne, ki je bila v gradnji. Pogoji dela so bili v tem oddelku zelo težki, posebno v zimskem času, ker prostor sploh ni bil ogrevan. Podvzemali smo razne zasilne ukrepe, da bi ublažili delovanje Hladnih zim. Največjiv prispevek za premagovanje takšnih pogojev pa je bil pri naših delavcih samih, ki so kljub temu hoteli delati in so vzdržali polnih šest let v takšnih razmerah. Z nakupom prve kprusel stružnice smo nato osvojili obdelavo IRS in RS kolutov. Oddelek obdelovalnice v novi valjarni se je povečal tako, da je bilo tam do leta 1972 postavljenih že 10 obdelovalnih strojev. Ta oddelek je bil likvidiran dokončno šele v letu 1973, ko so bili stroji prestavljeni v novo obdelovalnico. S postavitvijo nove obdelovalnice valjev je nastopil odločilen preobrat v opremljenosti in tehnologiji mehanske obdelave. V letu 1972 so bili montirani novi obdelovalni, stroji za valje od firme Waldrich, kakor tudi kasneje češki in ruski obdelovalni stroji. Tako danes razpolaga sama obdelovalnica valjev s 30 stroji, obdelovalnica litine z 32 obdelovalnimi stroji, orodjarna z 8 manjšimi orodnimi obdelovalnimi stroji in centralna ostrilni-ca s 7 različnimi ostrilnimi stroji. Sprotno se je v zadnjih letih z razvojem in osvajanjem livarskih kvalitet valjev razvijala in osvajala tudi tehnologija obdelave. Osvojeni so bili tehnološki postopki na vseh novih strojih. Uvedena in osvojena je bila notranja obdelava trupov valjev kakor tudi vrtanje .globokih lukenj. Uvedena in tehnološko osvojena je bila obdelava čepov s kopirnim načinom struženja. Prav tako danes vršimo vse vrste kali-bracij, kar sedaj delamo .predvsem za zunanje valjarne — naše naročnike. Razvoj rezalnih orodij je šel v preteklih letih zelo močno naprej in bna od posebnosti je opuščanje klasičnih lotanih karbidnih trdin. Kot rezilo se uvajajo o-bračalne karbidne ploščice z mehanskim vpet jem na držalo o-rodja. Obdelovalnica valjev je v večini že prešla na sistem mehansko vpetih obračalnih rezalnih ploščic pri rezalnih orodjih (glej sliko). Za optimiranje tehnološkega postopka odrezavanja je ena od najvplivnejših veličin obdelo val-nost materialov. Zato . smo raziskavam in preizkušanju obdelovalnosti valjčnih kakor tudi o-stalih materialov posvečali vedno posebno skrb. Skupaj z laboratorijem za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in kom-pjuterizaoijo tehnologije pri Fakulteti za strojništvo smo že preizkušali obdelovalnost enega naših obdelovalnih materialov. Razpolaganje z na ta način dobljenimi in praktično potrjenimi tehnološkimi podatki o materialih je še posebej pomembno pri uvajanju sodobnejših tehnoloških pristopov in uvajanju numerično krmiljenih obdelovalnih strojev v proizvodnjo. S preiskavami parametrov obdelovalnosti še nadaljujemo. Z leti smo v mehanski obdelavi povečali in razširili našo dejavnost. Zaradi tega je bil v letu 1971 organiziran samostojen proizvodni sklop mehanske obdelave z obratoma obdelovalnica valjev, obdelovalnica litine in oddelkom orodjarne; k tem dejavnostim pa je bila formirana lastna priprava proizvodnje za mehansko obdelavo. Samostojnost in nove možnosti, kot so nove hale, novi stroji, orodjarna, druga oprema itd. šo prinesle tudi večji razmah te dejavnosti v železarni. Rezalna orodja z mehansko vpetimi karbidnimi trdinami Rezalno orodje v procesu odrezovanja 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV Z, novimi obdelovalnimi stroji so se v obdelovalnici valjev močno povečale obdelovalne zmogljivosti, ki pa niso zadosti izkoriščene. Ena od prvih nalog nas vseh, ki sodelujemo v tem proizvodnem ¡procesu, je in mora biti, da livarske in obdelovalne zmogljivosti optimalno izkoriščamo. Tudi perspektivni plan proizvodnje valjev do leta 1980 in naprej je za nas obvezujoč in moramo storiti vse, da ga bomo po letnih ¡dinamikah tudi dosegli. Zaradi tega bo potrebno največ Uporabnost delati na uspešnejših tehnologijah izdelave, novih in boljših kvalitetah, na tržišču, nižjih stroških im podobno. Na tehnološkem področju je sedaj v delu in pripravljanju grupna' tehnologija za obdelo-vance s klasificiranjem obdelo-vancev po kriterijih podobnosti, nadalje klasificiranje definiranih tehnoloških postopkov. Takšen klasifikacijski sistem bo služil kot osnova za vzpostavitev informacijskega sistema za geome- litoželeznih trične in tehnološke informacije o obdelovancih. Kot pomožen nosilec geometričnih in tehnoloških informacij se vpelje mikrofilmska tehnika. Naslednja stopnja mora biti vpeljava računalnika za vodenje proizvodnje, izdelavo kalkulacij, postavitev in izpis tehnoloških postopkov, planiranje, terminira-nje, zasedenost kapacitet in organizacijo dela. Organizirane bodo datoteke različnih tehnoloških informacij, datoteke normativov izdelavnih časov, proizvod- nih kapacitet, normativnih stroškov, stroškovnih grup in podobno. S takšnim računalniškim informacijskim sistemom bomo tržišče, ¡proizvodnjo, kvaliteto in stroške mnogo bolje obvladali. 'Vzporedno s tem je delati tudi na informacijah za splošno banko tehnoloških podatkov, ki je potrebna zaradi uspešne vpeljave NC CNC obdelovalnih strojev. Černak Feliks, dipl. inž. valjev in valjčnih litin Od izuma kolesa je valj kot »delovno kolo« pomemben sestavni del raznovrstnih strojev in naprav, V današnji proizvodnji je vse več kontinuiranih procesov, ki so lahko zasnovani samo na takih napravah, ki imajo stalni delovni gib. To so stroji z valji. - Po vrsti dela, ki ga opravljajo, so valji lahko mlini, mešalniki, stiskalnice, preoblikovalni valji, gladilni valji, nosilni valji, sušilni valji in podobno v vseh mogočih proizvodnih dejavnostih. Zaradi tako različne uporabnosti se valji tudi želo razlikujejo po obliki in po vrsti materiala. Trup valja mora biti odporen proti’ Obrabi, da čim dalj časa zagotovi kakovostno delo. Pogonski in podporni čepi valjev pa morajo uspešno prenašati vse o-bremenitve, ki pri delu nastopajo. Običajno so valji iz jekla, litega železa ali pa tudi iz nekovinskih materialov. Jekleni valji so lahko iz navadnih konstrukcijskih ali iz visokolegira-nih jekel. Lahko so mehki ali kaljeni z visoko ’trdoto. Litoželezni valji so lahko iz sive litine, nodularrie litine, trde valjčne litine, indefinitne in pol-jeklene .valjčne litine. Najpomembnejša značilnost valjčnih litin je predvsem dobra odpornost proti obrabi. Vse osnovne mehanske lastnosti litoželeznih valjev ¡so običajno že dosežene pri litju. Zato je trše valje težko obdelovati na lažjih stružnicah. Na težkih stružnicah se da še normalno obdelovati valje do trdote 80 HS/C ali 58 HRc z uporabo nožev z domačimi karbidnimi trdinami. Valji iz sive in nodulame litine, z jeklenimi čepi, se najpogosteje uporabljajo v papirni industriji. I Valji iž trdne valjčne litine imajo odlito trdo plast na trupu in mehko jedro s čepi. Trdota doseže ¡lahko 90 HS/C ali 65 HRc. Uporabljajo se kot:' valji za valjarne jekla. Mlinski valji za žito, kemično industrijo, gumarsko industrijo, valji za papirno in drugo industrijo. Bati za težke hidravlične stiskalnice in drugo. Iž nodularne valjčne litine sp valji za valjarne jekla, orodja za vroče preoblikovanje jekla in podobno. Prav tako tudi valji iz indefinitne in poljeklene valjčne litine. Kvalitetne zahteve valjev za posamezne namene v valjar-stvu in nekaterih drugih dejavnosti so že precej natančno določene. V splošni strojegradnji pa se vse premalo uporabljajo valjčne litine za razne delovne elemente strojev in orodij. Valjčna litina s trdoto 300 do 400 HB, ki se da še dobro obdelovati, lahko uspešno nadomešča drugo visoko legirano jeklo. Izkoriščati je treba tudi možnost ulivanja raznih zahtevnih oblik, kar poceni obdelavo. Razčlenjen čep valja. Kopiranje s koničastim nožem Glede na dosedaj uveljavljene lastnosti valjčnih litin za razne namene, bi bilo potrebno standardizirati osnovne valjčne litine z opisom uporabnosti. samo povečuje stroške. Zato tudi kritika kvalitete valja ni u-mestna, če je valj konstrukcijsko napačen. V takih primerih bi bilo najbolje, da se spremeni Lepo oblikovan čep valja, brez zareznib učinkov. Možnost kopiranja z okroglim nožem Osnovne valjčne litine z opisom uporabnosti v primerjavi z jeklom naj bi vsebovali tudi razni strokovni priročniki in učbeniki, da bi bili na razpolago konstruktorjem. Tako bi se lažje odločali za uporabo valjčnih litin namesto dragih visokolegi-ranih jekel. Kakor pravilna izbira kvalitete, je pomembna tudi pravilna konstrukcijska oblika valja. Ce pogledamo asortiman naše proizvodnje valjev za domače naročnike in tudi za izvoz, lahko vidimo skoraj celotni zgodovinski razvoj oblike valja. Naša valjčna postrojenja, predvsem večja, kot so valjarne in podobno, so v glavnem tujega izvora. Nekatere novejše še celo v eolskem sistemu. Tako, da skoraj ni moč najti valja, ki bi ga lahko gradili v dveh železarnah v Jugoslaviji. Vse te različne konstrukcije valjev tudi niso enako dobre. Za enak namen in enake obremenitve so nekateri valji zelo oslabljeni ob prehodu trupa v čep, zaradi premajhnega radija prehoda, kar povečuje zatezne učinke. Nekateri valji pa imajo pretanke čepe. Zaradi pogostih lomov pri nekaterih valjih poizkušajo naši livarji s čim boljšo kvaliteto preprečiti nadaljnje lome, kar pa oblika valja, če je mogoče. Zato si želimo dobrega sodelovanja z našimi naročniki, da bi čim bolj pocenili proizvodnjo valjev. Med novejšimi konstrukcijami valjev so ponekod že tako majhne razlike, da bi jih lahko brez vsake nevarnosti združili v enotno obliko. Najlažje bi to napravili z ¡novimi domačimi konstrukcijami valjev za bodoča nova postrojenja. Za posamezne vrste valjčnih strojev bi bili lahko valji oblikovno standardizirani z izbiro dveh ali treh velikosti v vsaki skupini. S tem bi bila enotna tudi vsa ostala oprema, kot so ležaji, tesnilni obroči, sklopke in drugi pribor. V nemetalurški industriji se že dalj časa pojavljajo domače konstrukcije postrojenj z valji. Žal se tudi tu pojavljajo zelo različne .konstrukcije valjev enakih imenskih dimenzij za enake zmogljivosti strojev; Tu bo v prihodnje potrebno več; sodelovanja med sorodnimi panogami Glede na doseženi tehnični mi-vo in zmogljivosti naše strojne industrije lahko pričakujemo v prihodnje tudi domače konstrukcije valjam. S tem se odpirajo velike možnosti za uveljavitev in širšo u-porabo valjčnih litin, kot tudi za splošni napredek bazične industrije. Franc Logar 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV Obdelovalnost valjanih litin Obdelovalnost je lastnost materiala, ki je posledica vrste dejavnikov, ki vplivajo vsi hkrati, zato je nemogoče eksaktno definirati pojem obdelovalno9ti, kakor tudi kriterije za določanje le-te. Za določanje obdelovalnosti niso merodajne samo mehanske lastnosti obdelovanca in orodja, temveč tudi mikrostruktura ob-delavanca, pogoji obdelave, kot so hitrost rezanja, oblika odrezka, sile pri rezanju, energija od-reiavahja'itd. Poleg teh splošnih' faktorjev pa vpliva na dejansko obdelovalnost materiala, ki jo dosegamo v industrijskih razmerah še več specifičnih faktorjev in omejitve, ki so od primera do primera različne. Najvažnejši dejavniki, katerih vpliv zasledujemo pri obdelovalnosti, so: — obdelovanec: njegova sestava, oblika, fizikalne lastnosti, metalografska struktura... ■— orodje: vrsta orodja, oblika, geometrija rezalnega roba, način, priprave, togost... — sredstvo za hlajenje in mazanje — vrsta tehnološkega postopka: struženje, frezanje, vrtanje, grezenje, brušenje... — režim obdelave: hitrost rezanja, hitrost podajanja, prerez <^rezka,v razmerje globine reza- ; ruja.in -podajanja. Najvažnejši kriteriji za Ocenjevanje obdelovalnosti pa so: — obstojnost rezalnega roba — količina z odrezavanjem odstranjenega materiala >- — hitrost obdelave — kakovost obdelane površine — vrsta in način odvoda odrezkov — sile in vibracije pri rezanju. Ti kriteriji in predvsem faktorji so pri obdelovalnosti valjčnih litih Specifični zato, ker imamo opraviti z materiali višjih trdot. V pretežni meri gre za materiale s trdoto do 75 Sh, v manjšem obsegu pa za trdote od 75 do 90 Sh. OBDELOVANEC Za valje je značilno, da morajo biti izdelani tako, da je trup iz trdega in proti obrabi odpor- nega materiala, material čepov pa mora ob nižji trdoti imeti visoko trdnost, da lahko prenaša visoke dinamične upogibne obremenitve. Obdelovalnost trupov in čepov je tako različna, da ni smotrno iskati skupnih parametrov, temveč jo je potrebno, ločeno obravnavati. Obdelovalnost valjčnih litin je predvsem zanimiva in najbolj pomembna za struženje, ker šo valji izključno rotacijske dblike in pri obdelavi pretežni del-materiala (80 do 90%) odstranimo s struženjem. Pri struženju surovega valja se javlja velik vpliv oblike , in od-stcpkov surovca na obdeloyal-nost, ki pa na nadaljnjo obdelavo ne vplivajo več Struženje je poleg ¡brušenja' postopek Iza končno oblikovanje delovne površine valja — kalibriranje. Zaradi tega posvečamo pri obdelovalnosti valjčne litine naj večjo pozornost postopku struženja,- ki je obenem principielno osnovni postopek za vse druge postopke odrezavanja. V nadaljnjem izvajanju podajam nekatere izkušnje pri industrijskem struženju valjčnih litin, predvsem trupov na- valjih. Pri obdelavi surovega trupa' je najbolj problematičen „prvi rez, ker obstajajo na površini porozna- mesta, neravnosti, trda skorja ali trdi vključki. Neravna surova površina jn; nehomogen material zaradi skorje Vplivata zelo negativno na obdelovalnost. Ti posebni pogoji največkrat odločilno vplivajo na obdelovalnost in predstavljajo nekakšne mejne pogoje obdelovalnosti Na te posebne pogoje lahko v največji meri vplivamo s tehnologijo vlivanja in termično obdelavo surovih valjev. Lastnosti valjčne litine v okviru ene kvalitetne grupe z ozirom na dejansko trdoto in žilavost predstavlja skupaj z ostalimi vplivi velik raztros obdelovalnosti. Povprečne vrednosti v obdelovalnosti valjčne litine so le orientacijske .-in služijo" kot vodilo pri obdelavi. Dejanske paramétré pri posamezni obdelavi je potrebno posebej določiti z ozirom na obstojnost orodja, spro- ščanje toplote pri odrezavanju (barva ostružkov) in umirjenost odrezavanja (pojav vibracij). ORODJE Lastnosti valjčne litine pogojuje izključno uporabo orodja s karbidnimi trdinami — KT. O-rodje ima dva bistvena sestavna dela: držač in eno ali več ploščic KT. Z ozirom na način pritrditve ploščice KT na držač razlikujemo: a) orodja z lotanimi ploščicami KT; b) orodja ž mehansko vpetimi ploščicami KT. a) Klasična izvedba stružnega orodja je z lotano ploščico KT. Ta orodja so enostavna,-za izdelavo standardizirana in sorazmerno poceni. Za obdelavo valjev, ki jih obdelujemo na robustnih namenskih stružnicah so ta orodja zaradi velikosti nestandardizirana, izdelujejo se po posebnih naročilih in so občutno dražja od standardiziranih. Pri struženju valjčnih litin nastopajo na rezalnem robu visoki pritiski in Visoke temperature, zaradi tega so za izdelavo takšnih orodij uporabni le loti, ki vzdržijo takšne temperature in pritiske. Lotane ploščice so v večini primerov dolge 50 mm in je kvalitetno lotanje težje izvesti kot pri manjših ploščicah in orodjih. V primeru loma rezalne ploščice je v večini primerov potrebno odstraniti ostanek ploščice KT -iz držača, obdelati sedež za ploščice in izvesti ponovno lotanje. Ploščice KT teh velikosti so drage in popravilo zamudno, vendar še cenejše kot nabava novega orodja. Kvalitetno brušenje teh orodij je zaradi velikosti otežkočeno. b) Razvoj: orodij z mehansko vpetimi deščicami KT čedalje bolj nadomešča Uporaba lotanih orodij pri struženju valjčne litine. Z ozirom na pogoje odreža-vanja in lastnosti strojev za to- vrstno obdelavo mora biti orodje robustne , konstrukcije in kvalitetno izdelano. Standardne velikosti izmenljivih ploščic KT so premale, in proizvajalci izdelujejo v ta namen, večje, izmenljive ploščice KT, npr. 25 X 25 X 8, ki so pa še vedno približno trikrat manjše od lotanih. Za orodje z mehansko vpetimi ploščicami je‘ značilno, da je izdelava držača tehnološko zahtevna in je orodje drago, dočim je zanavljahje in ostrenje ploščice KT cenejše kot pri lotanih orodjih. Prednosti teh orodij so predvsem: — možnost uporabe več reznih robov brez preb rušenj a; j— lažje menjavanje, menjujemo samo ploščice; — manj brušenja (brusimo samo ploščico), ki ga lahko kvalitetno izvedemo; — izvedba orodij z več plošči-" cami ICT — prednosti takšnega: orodja so: skorjo reže Samo ena ploščica, ostružki so manjši; — trajnost izmenljivih ploščic je v večini primerov boljša kot pri lotanih orodjih. Brušenje orodja v največji meri vpliva na obstojnost orodja. Brušenje mora dati. rezalnemu robu določeno geometrijo, gladko površino in rezalni rob. Eksperimenti kažejo, da ima na obstojnost . rezalnega roba velik vpliv oblika konice. Najboljši rezultati so bili doseženi z zaokroženo konico. Velikost radija ne vpliva bistveno na obstojnost rezalnega roba. Pri radijih od 0,5 do 2 mm je obstojnost rezalnega roba skoraj konstantna, dočim se pri večjih radijih pogosteje pojavljajo vibracije. HLADILNA SREDSTVA Pri struženju valjčnih litih ne Uporabljamo, z izjemo kvalitet NGJt, kjer ustrezajo - običajna hladilna sredstva za struženje. Brušenje valja na sodobnem brusilnem stroju Kvaliteta litine Kvaliteta KT Hitrost mm/min Količina odrezanega materiala [crn/min.l K G R - 250 - P K 10 25 - 40 do 840 KGR-300- P K 10 18 -32 do 360 KGR - 380 - P K 10 7,5-18 db 180 KGR - 460- P K 10 . 6 -12 do 78 KGR- 400 A K 10 -7 - 12 do 70 ■KGR —:.500— A K 10 5-11 do ‘65 f - Pl - MO K 10 6-8 do 55 T - D - 475 K 10 5,5- 7 do 48 T - D - 550 K 10 5,2 - 6,4 do 36 IN - D - 65 K 01 3-9 do 34 IN-D - 75 K 01 3-6 do 20 IN - D - 85 K 01 3-5 do 8 NG JL - 300 M 20 20 —30 do 200 NG JL - 350 M 20 15 -25 do 140 PARAMETRI OBDELOVALNOSTI VALJČNIH LITIN 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV - 25 LET PROIZVODNJE VALJEV TEHNOLOŠKI POSTOPEK IN REŽIM OBDELAVE Valje uspešno stružimo na namenskih stružnicah za valje. Te morajo biti robustno grajene, po možnosti z brezstopenjsko regulacijo vrtljajev in podajanj, da lahko med obdelavo s spremi- njanjem hitrosti rezanja in podajanja umirimo odrezavanje ob pojavu vibracij. Trupe valjev stružimo z malim nastavnim kotom (5°—15°). Za to obdelavo je prikladno stružno orodje s 4 do 5 mehansko vpetimi ploščicami' KT. Končni rez lahko uspešno izvedemo s čelnim nožem in nastavnim kotom * = O. Velikost podajanja je 15 do 30 min./vrt., tako poteka struženje v obliki luščenja, Valjčne litine s trdotami pod 350 HB in čepe valjev stružimo z nastavnim kotom 30° ali 45°. Za to obdelavo je prikladno stružno orodje z 2 do 3 mehansko vpetimi ploščicami KT. Pri kosmačenju težimo za tem, da z večjim presekom ostružka, tj. z globino reza in podajanjem, dosežemo optimalno obdelavo. Hitrost rezanja uravnavamo po obstojnosti ploščice, M reže-skorjo. Pri končnem struženju je najr važnejše, da ostane obraba rezalnega roba v predpisanih mejah, da ne pride do porušitve rezalnega roba, ker je v tem primeru velika verjetnost, da ¿se poškoduje obdelana površina. KRITERIJI ZA -_Q£ENJEVANJE! OBDELOVALNOSTI-% Obstojnost rezalnega roba. Eksperimentalno, j p bila za valjčne litine;.UgotovLjeno, da na obstojnost rezalnega, roba .najbolj vpliva obraba proste: ploskve. V razmerah"; industrijske obdelave: lahko ta maša iprr ploščicah KT debeline nad' 8 mm 1 mm.' Pri ploščicah KT, ki šo tanjše od 8 mm in .'za ustrezno manjšo maso. je ta.htoja.pri 0;6 mm' do 0,8 mm. Obraba v obliki- tvorbe kotanje: ha cepilni ploskvi pri tej vrsti obdelave ni vplivna. Pri valjčnih litinah visoke trdote (nad 80 Sh) je obdelava š struženjem že problematična in se pojavlja plastična deformacija ali pa brušenje rezalnega roba. Plastična deformacija rezalnega roba se pojavi pri ploščicah kvalitete K 10, ki so dovolj žilave, da vzdržijo dinamične obremenitve pri odrezavanju skorje. Pri ploščicah KO 1 se deformacija ne pojavlja, so pa preveč krhke za struženje skorje in se krušijo. V primerih stru- ženja takšnih kvalitet stroški zaradi kvarov na orodjih takoj poskočijo čez vse normalne meje. Oblike valjev starejših konstrukcij so bile v glavnem sestavljene iz cilindričnih delov trupa in čepov.' Obdelava je bila zato razmeroma enostavna. Poleg trdote valja, ki pri obdelavi povzroča največ težav, je bilo treba skrbno izdelati radij pri prehodu trupa v čep. Na tem mestu se .valj najraje zlomi in mora Zato biti prehod čimbolj enakomeren; brez zareznih učinkov: Za obdelavo teh radijev je bilo treba izdelati fazonske nože. različnih oblik in velikosti. Pri struženju [so se pogosto pojavljale vibracije in razne druge motnje. Valji novejših konstrukcij, pa se' vse bolj približujejo obliki nosilca enakomerne napetosti. Prehod trupa v čep je podaljšan in podoben obliki parabole: Največkrat je sestavljen iz dveh radijev in konusa. Tega pa ni mogoče uspešno obdelovati's fa-zonskimf noži. Čepi novejših valjev- so veliko bolj razčlenjeni in zato tudi bolj komplicirani za obdelavo; Nove specialne stružnice za obdelavo valjev so bile nujno potrebne, Leta 1972 nabavljene stružnice VValdrich so primerno opremljene za uspešno obdelavo valjev. Brezstopenjska menjava rezalne hitrosti in podajanja med obratovanjem omogoča strugarju nastavljanje optimalnih režimov ' glede' na vzdržnost orodja. Vse; stružnice imajo električno kopirno napravo; S pomočjo induktivnega tipala se prenaša oblika kopirne šablone na valj z veliko natančnostjo. Z izbirnim stika- Struženje surovih valjev s trdotami nad 80 Sh .je ekonomsko že vprašljivo in ga po možnosti nadomeščamo z brušenjem. Količina z odrezavanjem odstranjenega materiala Ta pokazatelj je sumarna vrednost parametrov odrezavanja: hitrosti rezanja, hitrosti podajanja in globine reza. Ti parametri so pri odrezavanju nastavljivi in z njihovo kombinacijo skušamo doseči optimalno obdelavo. Posamezni parametri so v praksi omejeni z. mejnimi vrednostmi kot npr. globin reza z dolžino rezalnega roba in obliko ostružka; podajanje z razpoložljivimi hitrostmi, ki jih dopušča stroj, hitrost rezanja z vzdržnostjo orodja, pojavom vibracij, kombinacija vseh treh parametrov je pa omejena z maksithalno močjo stroja in z dovoljenim maksimalnim vrtilnim momentom. V tabeli so navedene vrednosti, ki sp bile dosežene za-valjčne litine na namenskih stružnicah za valje. HITROST OBDELAVE Pri obdelavi valjev postavljamo hitrost obdelave tako, da doseže orodje maksimalno dovoljeno obrabo v eni do dveh urah. Z ozirom na velik raztros dejanske obdelovalnosti' surovih valjev, se pojavlja maksimalna obraba že v 30 min. in v še kraj- lom se lahko nastavi večja, ali manjša občutljivost v štirih stopnjah, odvisno od zahtevane natančnosti. Stružnice so opremljene z osnovnimi kosmačilnimi noži in kopirnimi noži. Vsi imajo mehansko vpete rezilne ploščice iz karbidnih trdin. To zagotavlja stalno enako geometrijsko obliko nožev. Fazonskih nožev za obdelavo radijev tu sploh ne potrebujemo. Najbolj natančno ih najenostavnejše je kopiranje z okroglim nožem. Rezilna in tipalna ploščica sta okrogli in jih je lahko izdelati. Nastavljanje je zelo enostavno in zanesljivo. Pri pravilno oblikovanem valju izberemo'čim večjo rezilno' ploščico po najmanjšem radiju, ki ga moramo kopirati. Rezilna ploščica.. mora imeti manjši radij od radija na obde-lovancu, da se lahko pravilno kopira, Z večjo rezilno ploščico dosežemo gladko obdelano površnih tudi pri večjem podajanju, To je zelo pomembno pri gotovi obdelavi trših čepov. Hitrost rezanja je zaradi trdote zelo omejena tudi pri majhni globini reza. Z možnostjo večjega podajanja pa je učinek veliko večji. Komplicirane čepe manjših valjev, ki imajo po več stopnic, žlebov in prehodov z manjšim radijem, kopiramo gotovo s koničastim stranskim nožem. Konica trikotne rezilne ploščice ima radij 2 mm. Zato je kopiranje s tem nožem manj učinkovito, ker mora biti podajanje veliko manjše kot pri okroglem nožu, da šem času, ali pa zdrži rezalni rob po tri ure ali Več. S korigiranjem parametrov odrezavanja dejanskim pogojem odrezavanja skušamo doseči normalno obrabo in koriščenje orodja. Kvaliteta obdelane površine je pri struženih valjih zadovoljiva pri Obdelavi z orodjem, ki ima konico rezalnega roba zaokroženo. Natančnost obdelave je problematična pri trših kvalitetah, kar rešujemo z brušenjem. Tvorba odrezkov, z izjemo NGJL kvalitete, je povsem prikladna za odstranjevanje. Pri kvaliteti NGJL je potrebno nastaviti takšne parametre odrezovanja, da se ostružki lomijo v krajše spiralne zavitke. Iz pričujočih zapažanj je razvidno,, da je obdelovalnost materialov,' posebno še valjčnih litin, kompleksna problematika. Obdelovalnost se lahko uspešno proučuje, te v laboratorijih za te namene. Obdelovalnost posameznih valjr čnih litin .v literaturi ni obdelana,-zato Železarna Štore izvaja proučevanje ohdelovalnosti valjčnih litin po laboratoriju za kib. in obdelovalne sisteme pri Strojni fakulteti v Ljubljani. Literatura Obdelovalnost nodularne litine I, II, Inštitut za strojništvo Ljubljana dosežemo enako kvaliteto obdelane površine. V primerjavi s klasičnim struženjem pa je kopiranje veliko uspešnejše,, posebno pri obdelavi kompliciranih čepov. Med struženjem čepa s kopiranjem ni potrebno nobeno vmesno merjenje. Po nastavljanju se ’ kontrolira; samo prva mera. Vse ostalo opravi stroj s kopiranjem. Strugar lahko za vsako površino posebej spreminja hitrost rezanja alf ¡podajanja odvisno od zahtevnosti površine ali vzdržnosti orodja. Predvsem je treba paziti, da ne nastopi nenadna večja obremenitev noža pri zarezovanju žlebov. Zaradi elastične deformacije noža nastane napaka na valju. Pri konstruiranju kopirne šablone se lahko natančno oblikujejo vsi detajli, kot jih predvideva načrt. To so premeri, dolžine,'radiji v prehodih, konusi in podobno. Razen tega. pa še izteki za brus. Dodatki za brušenje na površinah-, ki morajo biti brušene. Posnet j e robov in drugo. Vse te detajle na obdelovancu izdela en nož, tako da raznih fazonskih nožev ni več treba izdelovati. Med obdelavo ni prekinitev zaradi menjanja orodij in merjenja. Izjemoma je potrebno na nekaterih obdelovancih ž drugim nožem dokončati žleb, ki ga kopirni nož obdela samo enostransko. Vendar je pozicija žleba s kopiranjem ene strani že določena, zato je merjenje enostavnejše; S Ing. Leopold Povalej OBDELAVA LITOŽELEZNIH VALJEV S KOPIRANJEM Poleg kopiranja čepov valjev smo pričeli tudi s kalibriranjem valjev. Izdelali smo stavek 5 kopirnih nožev z okroglimi ploščicami od premera 5 mm do 19 mm. Osnovni kopirni nož na stružnici pa je premera 30 mm. 5 temi noži smo kalibrirali valje za valjanje okroglega profila od' 6 mm dalje. Vse ovale in kalibre na valjih predproge ter bluming valjih. Edini fazonski nož je bil valj racionalno izkoriščati, da vzdrži več prestružb. Za valjarja je vseeno, katere valje vgradi skupaj, ker so vsi enako kalibri-rani. Za izdelavo nadomestnega valja ni potrebno primerjanje in prenašanje kaliber s starega valja, ker-je vsa potrebna natančnost že zagotovljena s- kopirno šablono. Kalibriranje s kopiranjem je veliko uspešnejše od klasičnega 11 llJiSSj i I i im , ■Pt oaf ■P ] i ú .V : g« 11 ‘ W{ KI ¡P¡ ■.'JtH.. I ¡lili Naprava za kopiranje na suportu stružnice za- kvadrat, vendar smo tudi s tem nožem kopirali. Tu se je še posebej pokazala prednost kopiranja, ker ni bilo treba izdelovati raznih fazonskih nožev za vsako kalibro posebej. Zaoblje-nje robov kaliber se obdela tudi s kopiranjem istočasno. Za vse kalibrirane valje smo izdelali kopirne šablone za celo dolžino trupa valja. S tem smo zagotovili stalno enako natančno pozicijo vseh kaliber na valju. Pri ponovnem struženju obrabljenih kaliber je možno z minimalnim odvzemom materiala struženja, podobno kot struženje ostalih oblik na čepih valjev. Strugar se lahko posveti optimalnemu izkoriščanju stroja in orodja. Nevarnost zastružb je zelo majhna. Velik prihranek je pri orodju, ko sploh ni treba izdelovati specialnih nožev, Pri obdelavi valjev, ki imajo različno trdoto trupa in čepov, ni mogoče uvesti avtomatske velikoserijske proizvodnje. Z obdelavo na kopirnih stružnicah pa že dosegamo zadovoljive tehnološke in ekonomske učinke. Franc Logar Vrtanje globokih izvrtin Vrtanje globokih izvrtin je predstavljalo v vsej zgodovini razvoja tehnologije obdelave kovin precejšen problem. S temi problemi so se ukvarjali in se ukvarjajo pri izdelavi raznih valjev za hidravliko, kalander valjev, dolgih votlih gredi, ojnic, izvrtin za mazanje in pa seveda pri izdelavi cevi za različna strelna orožja. cialnimi svedri na posebej za to prirejenih strojih, ki omogočajo prisilno. odvajanje odrezkov iz izvrtine, in doseganje strožje tolerance paralelnosti osi in druge pogoje točnosti'vrtanja. Spiralni svedri za takšno vrtanje niso primerni. Pri večjih globinah slabo odvajajo odrezke, onemogočeno je učinkovito hlajenje, zaradi česar nastopajo Naprava za globinsko vrtanje valjev Izvrtina še imenuje globoka, če je njena globina v, odnosu na premer v razmerju večjem od 5. Takšne izvrtine se vrtajo s spe- višje temperature ih otopitve rezilnih robov. Boljši so spiralni svedri s hladilnimi kanali, ki pa so zelo komplicirani za izdelavo in dragi. Danes so v svetu poznana najrazličnejša orodja za globoko vrtanje. To so razni svedri ali vrtalne krone z enim ali več rezilnimi robovi iz karbidnih trdin. V glavnem se delijo na svedre z zunanjim ali notranjim odvajanjem odrezkov. Za večje premere se uporabljajo tudi votli svedri (reže samo po obodu, jedro pa ostane). Znane firme, ki se ukvarjajo z globinskim vrtanjem so na primer Nagel in Heller iz Nemčije, SIG iz Švice in Coromant iz Švedske. Firma Coromant je razvila zelo učinkovit sistem vrtalnih kron, ki jih je s posebno vrtalno napravo priredila za uporabo na stružnicah, vrtalnih, rezkalnih in drugih, obdelovalnih strojih. Območje vrtanja se giblje-med 020 in 0 65 mm ter globinami do l m in več. Specialni stroji za vrtanje so običajno horizontalne izvedbe. Možna sta dva sistema z vrtenjem obdelovanca in pomikom svedra ali obratno pri težjih ob-delovancih. Problem vrtanja globokih izvrtin je nekaj let nazaj prisoten tudi v Štorah pri obdelavi valjev. Osvojeno je vrtanje raznih izvrtin za mazanje in snemanje le-žajnih obročev ha čepih valjev, z doma izdelanimi spiralnimi svedri z rezilom iz karbidne tr-dine. Dimenzije teh izvrtin se gibljejo med premeri 0 5— 20 mm in globinami 150—800 mm. Še zmeraj pa je bil odprt problem vrtanja kalander valjev, mlinskih valjev in podobno. Do neke mere smo to reševali s topovskimi svedri na stružnicah, če ni bila pregloboka izvrtina. Stružnice zaradi svoje konstrukcije in zaradi velikih aksial-nih sil, ki nastopajo pri vrtanju trde in žilave valjčne litine niso primerne za to vrsto obdelave. Valj se mora vrteti v lineti, ki pa dopušča zelo malo vrtilno hitrost, občutno manjšo kot jo dovoljuje rezilno orodje. Učinek vrtanja je majhen. Da bi izboljšali vrtanje, bi morali imeti že omenjene stroje in orodje, kar pa bi bila zelo velika investicija. Da bi vendar nekako premostili težave, smo se odločili, da skonstruiramo in izdelamo doma vrtalno orodje s prisilnim izpiranjem, ter ¡predelamo rezkalni stroj za rezkanje deteljic za vrtanje globokih izvrtin. Izdelali smo nove linete za vpenjanje obdelovancev-valjev in posebno vpenjalno glavo za vpenjanje vrtalnih cevi in dovod tekočine. Pri vrtanju obdelovanec miruje, vrtenje in podajanje se vrši z vrtalnim orodjem. Vrtalna cev je z navojem pritrjena na glavo, na drugeip koncu pa ima uvito vrtalno krono z rezili iz karbidnih trdin. Krona ima več rezilnih robov: tri, pet ali sedem in dve drsni vodilni ploščici, ki zagotavljata točno vodenje. Srednja ploščica je zbrušena enostransko, tako, da je konica krone zamaknjena približno za 0,05 premera od osi vrtanja. S tem se izognemo kritičnim pogojem rezanja v osi izvrtine. K stroju smo prigradiil tudi rezervoar za 600 litrov hladilne tekočine. Z močno črpalko dovajamo tekočino iz rezervoarja skozi vrtalno glavo in vrtalno cev na vrtalno krono. Hladilna tekočina ima nalogo, da hladi orodje in da odvaja odrezke iz izvrtine po zunanji strani vrtalne cevi. Iz valja se steka tekočina nazaj v rezervoar, kjer se filtrira. •Rezervoar ima v ta namen rešetke in več prekatov. Vrtalne cevi so različnih premerov in dolžin, pač odvisno od premera orodja in globine izvrtine. Obdelovanec mora imeti zastražen začetni del izvraine. Površina vrtanja je zelo fina, odstopanje od osi vrtanja je minimalno. S to preureditvijo so se odprle nove možnosti obdelave. Omogočeno nam je vrtanje dolgih središčnih izvrtin v kalander valjih in podobnih valjih, povrtavanje zamaknjeno odlitih lukenj , v čepih valjev in vrtanje perifernih izvrtin na valjih za gumarsko in podobno industrijo. Možno bi bilo izvesti tudi notranjo obdelavo trebuhov valjev. Največja mbžna globina vrtanja je ca. 4.000 mm, -premeri izvrtin pa se lahko gibljejo med 40 in 200 mm. - S tem novim načinom vrtanja se je .občutno zmanjšal čaš in povečala kakovost vrtanja, razbremenile so se kapacitete, na univerzalnih stražnicah, predvsem pa so privarčevana sredstva, ki bi jih morali odriniti za nabavo dragega uvoženega stroja in orodja za vrtanje. V Štorah so torej storjeni začetni koraki na področju globinskega vrtanja, treba pa je stremeti za tem, da se bo ta vrsta obdelave uspešno razvijala tudi za vnaprej. Miha Kristan Švedska. Znano livarno valjev Akers Styckebrak je prevzela firma AB Bofors. Anglija. Prvič so začeli v avtomobilski industriji uporabljati in v večjem' obsegu izdelovati razne dele, med drugim tudi zobnike iz odkovkov iz sintra-nega prahu. Tehnične prednosti so nesporne, medtem ko so se iz ekonomskih razlogov odločili samo za oblikovno komplicirane odkovke. Direktna redukcija, — Vedno znova prihajajo vesti o pravem »boomu« pri širjenju tega postopka za pridobivanje jekla v svetu. Trenutno se še najbolje uveljavljata postopka Midrex firme Korf in Purofer fírme Thyosen, obe iz ZRN. Najveoji naročniki teh naprav so države, ki imajo dovolj nažrte in zemeljskega plina, predvsem Venezuela in Bližnji vzhod. Ocenjujejo, da je potencial rasti-jekla, prido'bljenéga na ta način zelo velik. Za leto 1980 predvidevajo' 80 milijonov ton, za leto 1985 pa 120 milijonov ton letne proizvodnje. Samo Perzija ima v načrtu tri tovrstne naprave s skupno kapaciteto 5—7 milijonov ton jekla letno. Norveška. Firma A/S Norsk Jenverk jé naročila v Angliji o-premo za valjamo profilov v vrednosti 3,7 milijona dolarjev. Železarna se nahaja tik pod polarnim krogom. OSKRBA ŽELEZARNE STORE Z INDUSTRIJSKO VODO Železarna Štore I in II se o-skrbuje z industrijsko vodo iz potoka Voglajna. Da je možno to vodo koristiti je pri vasi Opo-ka na Voglajni napravljeno zajetje. Od tu sta speljana dva cevovoda, ki potekata vzporedno ob desni strani železnice Maribor—Celje. Izvedena sta iz betonskih cevi premera 500 mm in speljana v zbiralni oziroma razdelilni jašek. Jašek je na desnem bregu Voglajne nasproti črpali- šča I Iz jaška je speljana jeklena obbetonirana cev 500 mm izpod struge Voglajne v sesalna bazena v črpališče I. Ravno tako je iz razdelilnega jaška speljan jekleni cevovod 0 400 mm za Štore II. Cevovod poteka vzdolž desnega brega Voglajne ter dovaja industrijsko vodo v črpališče II. Oskrba potrošnikov v Štore II, kateri uporabljajo hladilno in tehnološko vodo, se vrši po vodovodnem omrežju v Železarni Štore II. 1. Oskrba Železarne Štore I z industrijsko vodo Oskrba z industrijsko vodo se vrši iz črpališča I po akumulacijskih rezervoarjih volumna 2 X 200 m3, ki sta locirana na hribu nad tovarno. Črpanje vode v omenjena rezervoarja se vrši iz črpalnice I, kjer so nameščeni črpalni agregati s potrebnimi armaturami za manipulacijo. Iz črpalnice do rezervoarjev sta speljana dva jeklena cevovoda premera 300 mm, po katerih je možno ločeno črpati vodo v rezervoarja in to s črpalkama kapacitete po 2001/sek. Voda iz rezervoarjev je gravitacijsko speljana do potrošnikov in se uporablja na potrošnih mestih kot visokotlačna voda (VT) pod tlakom 4 kp/cm2. Drugi _vo-vodvodni sistem imenovan nizki tlak (NT) je prav tako oskrbovan iz črpališča I z dvema črpalkama po Q = 851/sek. V tem sistemu se vzdržuje tlak 2—2,5 kp/cm2. Sistem NT se dopolnjuje, z gravitacijskim dodatkom iz potoka Toplice in Bojanski potok in se uporablja le v izjemnih primerih. Za primer popolnega izpada elektro energije je vgra- jena v črpališču I črpalka s kapaciteto Q = 401/sek., s katero se zasilno oskrbujejo potrošniki z industrijsko vodo. Črpalni a-gregat je v času izpada elektro energije napajan z elektro energijo diesel agregata, ki je montiran v stavbi kotlarne I. Diesel agregat stavljajo v primerih izpada električne energije ročno v pogon. Industrijska voda — visoki in nizki tlak, se pred uporabo na potrošnih mestih ne čisti. Prav tako se po uporabi na potrošnih mestih vrača neočiščena v kanalizacijo, ki je speljana v Voglajno. Možno je le del industrijske vode, ki se uporablja za hlajenje SM peči, vračati nazaj v črpališče I, kar s pridom koristijo v sušnih obdobjih. Na elektro plavžu pa se uporablja za hlajenje naprav industrijska voda, ki je v zaprtem krogotoku (ca. 200 m3)..Hlajenje krožne vode se vrši v hladilniku, ki je postavljen na hribu nad elektro plavžem. Iz tega sistema uporabljamo vodo tudi v kompre-sorski postaji za hlajenje kompresorjev in v livarni I za hlajenje elektro peči. Vsa voda se po uporabi s črpalkami vrača nazaj na elektro plavž, oziroma v ponovno uporabo. Voda, ki jo uporabljamo na omenjenih potrošnih mestih, se mehča. Vsa ostala voda, ki jo uporabljamo v železarni I v odprtem sistemu, se'ne mehča in ima trdoto 12° nt. Ker v sušnih obdobjih primanjkuje industrijske vode v Štorah I, katere poraba je povprečno v konici 1801/sek., se je pričelo delo na koriščenju in čiščenju odpadnih voda ter izvedbi zaprtih krožnih sistemov za industrijsko vodo. Z izdelavo projektov za čistilne naprave za odpadne vode za štore I se je že pričelo. Prav tako se bodo še v letu 1975 pričela gradbena dela za postavitev čistilne naprave s kapaciteto 700m3/h, ki bo zgrajena na mestu, kjer je bila Geiger čistilna naprava, — to je ob izteku žer-javne proge plavža proti cesti Štore—Svetina. Čeprav bo kori-ščena voda iz čistilnih naprav (u-rejen bo zaprt krogotok), je potrebno računati še z vodo, ki jo je potrebno dodajati v krožni sistem zaradi izgub in to iz Voglajne, kar znaša maksimalno ca. 1001/sek. Kapaciteta črpališča I pa bo zagotovila obratovalno sigurnost ob času izpada čistilnih naprav in neenakomerne porabe. Ker obstoječi viri vode iz Voglajne za oskrbo železarne ne zadostujejo, je bila iskana in sprejeta rešitev oskrbe železarne z industrijsko vodo s tem, da se zgradi akumulacijsko jezero. Kot najbolj ugodna rešitev je bila izbrana akumulacija »Tratna«, to je akumulacija na sotočju Ložnice in Drobinske potoka vzdolž ceste Šentjur—Loka pri Žusmu. Omenjena akumulacija bo zajela ca. 5 milij. m3 vode; ob sušnih obdobjih bodo vodo dodajali v Voglajno. Na ta način bo možno držati konstanten pretok vode v Voglajni oziroma sigurno in redno oskrbo železarne z industrijsko vodo. Iz akumulacije »Tratna«, ki je v zaključni fazi izgradnje, je zagotovljena zadostna količina vode ob dveh zaporednih sušnih letih. 2. Oskrba potrošnikov z industrijsko vodo na področju Železarne štore II Glede na zahteve in značaj potrošnikov po tehnološki in hladilni vodi za obrate na kompleksu Železarne Štore II je oskrba z industrijsko vodo urejena po sistemih, in to: Sistem I — industrijska voda, ki se uporablja v splošne namene. Sistem U — industrijska voda onesnažena s škajo in se uporablja za hlajenje valjarniških prog v valjarni H Sistem Ila — industrijska voda, ki se uporablja kot sekundarna hladilna voda pri konti livu v jeklarni. Sistem III — hladilna voda, ki se uporablja za hlajenje posameznih peči in KLJ. Navedeni sistemi obratujejo v zaprtem krogotoku (recirkulaci-ji) tako, da se vsa tehnološka in hladilna voda vrača v črpališče II. Izguba vode, ki nastaja pri krožnih sistemih, nadoknadijo iz cevovoda, ki je speljan od zbirnega jaška v Štorah I, oziroma iz zajetja na Opokii v črpališče II. Glede na različne potrebe in kvalitete so posamezni sistemi med seboj ločeni. Iz sistema I uporabljamo industrijsko vodo za splošne potrebe po vseh obratih železarne II, prav tako tudi za hlajenje posameznih ogrevalnih in žarilnih peči, kjer ne nastopajo tako visoke temperature, da bi prišlo do večjega izločanja apnenca. Instalacije sistema I so oskrbovane z industrijsko vodo direktno po črpalkah s kapaciteto 462 m3/h. Konstanten tlak v instalacijah znaša 3 kp/cm2. Regulacija se vrši s pomočjo pretočnega ventila oz. regulatorja, ki je vgrajen v instalacijo^ za črpalko. Pri črpališču v jašku C1 je v oskrbovalni (tlačni) cevovod vgrajen mehanski filter firme Dango Dienen-thal. Na ta način še vsa voda, ki jo uporabljamo iz S I, mehansko čisti. Voda iz S I se po uporabi na potrošnih mestih v livarni, MO, valjarni in jeklarni, po cevovodih gravitacijsko vrača nazaj v črpališče II. Manjkajoča voda se v sistem I dovaja iz cevovoda, ki je speljan iz zajetja na Opoki. Voda iz sistema II se uporablja v valjarni II za hlajenje valjčnih ogrodij oziroma valjev na posameznih prograh. Ravno tako se voda iz sistema II upo- Omehčevalna naprava za vodo v črpališču II rablja za izplakovanje š-kaje. Voda pomešana s škajo (Fe-oksidi) se zbira v škajni jami valjarne, kjer se grobi del škaje usede na dno bazena. Fina škaja in voda pa' preko pregrade prehajata v sesalni bazen, nad katerim je u-rejeno črpališče z dvema črpalkama. S črpalkama kapacitete po Q = 360m3/h se voda onesnažena s škajo prečrpava v KSU-reaktor čistilne naprave. V čistilni napravi firme Bran-Liibbe, kapacitete 500 m3/h, še voda očisti. Ta vsebuje pred čiščenjem 140 do 500 mg/1 grobe in fine disper- Hladilnik z rezervoarjem za mehčano vodo za Štore II Črpalke za nizki tlak v črpališču I OSKRBA ŽELEZARNE ŠTORE Z INDUSTRIJSKO VODO girane škaje, po čiščenju pa povprečno izpod 10 mg/i nečistoč in se iz čistilne naprave vrača po cevovodu nazaj v črpališče II v ponovno uporabo. Pri celotnem krožnem sistemu nastanejo izgube, ki znašajo 10—15 % in se pokrivajo iz Voglajne oziroma iz cevovoda Opoka—Štore I—II. Potrošnik industrijske vode iz sistema Ila je naprava za kontinuirano ulivanje jekla v jeklarni II. Iz sistema S Ha uporabljamo vodo. na KLJ za sekundarno hlajenje. Ker je potrošnja vode na tej napravi zelo sunkovita in še periodično ponavlja, je za pokritje porabe zgrajen akumulacijski rezervoar. Looiran je na levem bregu Voglajne v oddaljenosti ca. 500 m od črpališča II in volumna 300 m3. Polnjenje rezervoarja se vrši z dvema črpalkama po Q = 285 m3/h, ki sta nameščeni v črpališču II. Voda se potiska v rezervoar po tlačni instalaciji. 0 300 mm. Povratni oziroma oskrbovalni cevovod premera 4.00 mm pa je speljan od akumulacijskega rezervoarja v omrežje. Voda je pred uporabo speljana še preko mehanskega filtra, M ima nalogo; da zadrži eventualno lebdeče delce, ki bi lahko pri KLJ napravi zamašili razpršilne šobe. Po uporabi še voda pomešana s škajo (Fe-oksi-di) zbira v škajni jami oziroma v posodi za škajo (akcelatorju). V akcelatorju še useda groba skaja, medtem ko se voda pomešana s fino škajo pretaka v drugi ^bazen, nad katerim sta nameščena' dva črpalna agregata s kapaciteto Q = 360 m3/h. Iz škajne jame jeklarne se voda prečrpava v kompenzacijski bazen. Tudi pri kompenzacijskem bazenu je urejeno črpališče- z dvema črpalkama po Q =.240 m3/h, kjer se avtomatsko dozira onesnažena voda v čistilno napravo za odškajanje vode oziroma v KSU reaktor. Kompenzacijski bazen ob čistilni napravi za odškajanje vode služi za zbiranje vode od konti naprave jeklarne. Nivo vode v kompenzacijskem bazenu niha zaradi sunkovitega in periodičnega delovanja konti naprave. Industrijska voda iz sistemov SII in S Ila se po čiščenju v čistilni napravi vrača gravitacijsko po cevovodu nazaj v sesalni bazen v črpališče II v ponovno uporabo. Del vode/ pri hlajenju valjarniških prog (S II) in pri. seknudarnem hlajenju KLJ (S Ila) izpari. Dodajanje vode se vrši v sesalni bazen v črpališču II iz cevovoda, ki je speljan od zajetja Voglajne na Opoki v črpališče II. Glavni potrošnik industrijske vode iz sistema III je jeklarna II. To vodo uporabljamo za hlajenje posameznih delov elektro peči, za hlajenje pečnega transformatorja in za primarno hlajenje kokil na konti napravi. Prav tako uporablja livarna II vodo iz sistema III za hlajenje indukcijske peči. Kot že vsi navedeni sistemi industrijskega vodovoda, je tudi sistem III v zaprtem krogotoku oziroma v re-cirkulaciji. Tako se hladilna voda s temperaturo do 47° G od vseh potrošnikov vrača po gravitacijskem cevovodu nazaj v črpališče II. V celotnem sistemu uporabljamo mehčano vodo. Mehčanje vode pa se vrši po omehčevalno .čistilni napravi firme Brah-Lub-be, kapacitete 75 m8/h. Naprava je montirana v črpališču II ter se preko le-te dodaja vsa potrebna količina mehčane vode v sesalni bazen sistema III. Izgube vode zaradi izparevanja se nadoknadi iz gravitacijskega cevovoda, ki je speljan od zajetja Voglajne na Opoki v črpališče II. V omehčevalni napravi se voda omehča od 12° nt na ca. 2°;nt. Iz te naprave uporabljamo vodo tudi za napajanje parnih kotlov v kotlarni II. Iz sesalnega bazena se mehčana voda s pomočjo črpalk po Q = 640 m3/h po tlačnem cevovodu 0 400 mm črpa v akumulacijski rezervoar. Ta je lociran ha levem bregu Voglajne, nekaj nižje od rezervoarja za vodo sistema Ila in ima volumen 600 m3. Akumulacija vode služi za pokrivanje konic porabe v SIII, predvsem zaradi nekontinuiranega delovanja KLJ, Po hlajenju vode preko hladilnika E. Wgss ima voda v bazenu SIII oziroma rezervoarju temperaturo približno 25 do 27° C, kar je odvisno od pretočnih količin na potrošnih mestih in letnega časa. Hladilnik ima kapaciteto 7 mili j. kcal odvedene toplote. Pred vstopom v akumulacijski rezervoar mora črpana voda preiti skozi hladilnik, ki ima prisilno cirkulacijo zraka. Kroženje zraka se vrši protitočno s pomočjo ventilatorja. Na ta način se zniža temperatura vode Črpalke v črpališču II Največji porabniki industrijske vode so metalurške peči v vseh naših osnovnih obratih 10—12° C, kar zadostuje zahtevam potrošnikov. Iz akumulacijskega rezervoarja je speljana o-Skrbovalna cev 0 500 z odcepi in vodi do potrošnikov vode sistema III. Za redno in sigurno oskrbo proizvodnih obratov z industrijsko vodo, ki se uporablja za hlajenje in tehnološke potrebe skrbi energetski obrat in to na območju Železarne Štore I in II. , Obratovodja EO Jazbinšek Janko Liberija. Japonska firma Ka-wásaki je Sklenila pogodbo s skupnim vlaganjem sredstev za rudnik železove rude in napravo ñá .péletízacijó v Wólogisi, Japonska. Bluming valjarna podjetja Nippon Kokan je postavila nov'.. - svetovni rekord: ■332.727 ton izvaljenih ingotov in hram v mesecii januarju 1975. Brazilija: Japonci bodo gradili v Braziliji v Nebrascu napravo za pelfetizirapje v vrednosti 111 milj. dolar j év in letno kapaciteto 6 milj. ton. Nadalje bodo dobavili opremo za podjetje Siderúrgica Kaulišta iri sicer aglomeracijo, dve 120-toñská kisikova kon-vertorja, hladno valjarno in dodatno opremo ža že obstoječi valjarni ža. trakove in debelo pločevino, tako da se bo proizvodnja leta 1978 dvignila na 3,5 milj. ton letno. ZR Nemčija. Nemški podjetji BMW in KHD sta uvedli novost pri obdelavi kolenčastih gredi. Obdelujejo jih s specialnimi rez-kalnimi stroji, ki imajo rezkarje z notranjim ozöbljenjem. To jim daje .velike prednosti v primerjavi s struženjem,'predvsem večjo natančnost in višjo storilnost. Firma Schneller—Bleckmann je vpeljala pred kratkim nov postopek rafinacije za ognjevarna, nerjaveča in kislinoödpoma jekla. Postopek temelji na kombiniranem .ogrevanju in žilavenju v vakuumu..'Trdijo, .da se poraba električne energije v primerjavi s konvencionalnim' postopkom zniža za 50 %, znižajo se proiz-vodni stroški in poveča storilnost. Zahodna Nemčija. Podjetje Siepmann — Werke je dalo na tržišče krožne žage, katerih zobje imajo rezila iz karbidnih trdim žage so sicer dražje, ugotovili pa so dvakratno povečanje storilnosti in daljšo življenjsko dobo. PREUDARNO IN ODLOČNO I z DELA SINDIKATA Na volilni konferenci osnovnih organizacij sindikata železarne v Štorah, v soboto 26. aprila 1975, je bilo ves čas poteka konference čutiti, da gre za poročanje in razpravljanje o zelo resnih vprašanjih, ki se danes z njimi ubadajo v sindikalnih organizacijah. Že doslej je bilo delo v teh osnovnih sindikalnih organizacijah v Štorah zaznati, da je bilo njihovo delo usmerjeno na vsa področja dejavnosti in življenja delovnega človeka. Povedali pa so, da bodo odslej v tej dejavnosti še doslednejši, da bodo vsi zaključki VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije postali stvarnost v vsakdanjih delovnih prizadevanjih, v delu, življenju in odnosih. Tako in na tak način si bodo prizadevali pripomoči k hitrejšemu razreševanju še nerešenih problemov. Iz poročila predsednika konference osnovnih organizacij tov. Frida Gradišnika je bilo ražvid-rioA da so tudi prizadevanja v tej sindikalni organizaciji Sledila v zelo dinamičnem obdobju ód januarja 1974 do maja 1975 vsem družbenim dogajanjem in da je bilo tudi v železarni v Štorah čutiti velik preporod v naši družbi in seveda v tej temeljni organizaciji združenega dela. Nova ustava je narekovala spremenjene . odnose predvsem na področju samoupravljanja, boljšega vplivanja in odločanja na samoupravne odločitve j vseh delovnih ljudi. Od prvotnih dveh temeljnih organizacij združenega dela so skrbno pripravili ustanavljanje nove ter z dokončnim samoupravnim sporazumom u-stanovili šest temeljnih organizacij združenega dela in to v dobrih šestih mesecih. Letos predvidevajo ustanovitev še ene TOZD. Precej resnih posvetovanj je bilo pri izdelavi statutov temeljnih organizacij združenega dela, vsi so bili verificirani 6. septembra lani. V temeljni organizaciji združenega dela imajo organiziranih 126 delovnih skupin, ki predstavljajo učinkovito obliko zbora delavcev.' Danes že učinkovito in organizirano pose-gajo na vsa področja samoupravnega odločanja. V sleherni TOZD imajo delavski svet, komisijo samoupravne delavske kontrole, komisijo za medsebojna razmerja v združenem delu, komisijo za obravnavanje delovnih dolžnosti; dalje za gospodárjenje in varstvo pri delu, slednjih še nimajo v dveh TOZD in organizaciji skupnih služb. Tako so uspeli približati samoupravno udejstvovanj e, razpravi j anj e in določanje širokemu krogu delovnih ljudi. Tudi v interni zakonodaji so dosegli bistveni napredek. Kasnijo le pri sprejemu poslovnika o delu tajništva organov Upravljanja. Vsi samoupravni organi na nivoju delovne organizacije še niso • polno aktivirani in premalo je čutiti odgovornost posameznih delegatov iz TOZD (pomanjkljivo posvetovanje, neprisotnost na sejah ipd.), kar pa se v zadnjem času tudi, že popravlja. Večji vpliv čutijo v skupščinskih Organih in interesnih skupnostih po izvolitvi sedmih splošnih delegacij v zbor združenega dela in delegacij v samoupravne interesne skupnosti. Samoupravne delavske kontrole v TOZD pa še niso našle pravilne vsebine in sistematičnosti svojega delovanja. V lanskem letu so posvetili veliko skrb samoupravni informiranosti; dosegli so boljšo zasedbo v tajništvu organov upravljanja. Lani je bila izdelana študija o uvedbi učinkovite in enotne informativne dejavnosti in sicer ob sodelovanju strokovne službe delovne organizacije (strokovne službe) in Ekonomskega Centra iz Maribora. V prihodnje bo treba posvetiti- več pozornosti-reševanju in ogovarjanju na postavljena vprašanja iz delovnih skupin. Čeprav so se v letu 1973 še nahajali v- težkem gospodarskem položaju, so lani dosegli v premagovanju teh težav velik napredek. Žal... pa zadaj ejo težke skrbi in posledice inflacijski pojavi doma in v svetu. Fluktuacija delovne sile je precejšnja'. Poseben problem je vprašanje delavcev — vozačev, saj se jih je lani vozilo na delo 48,3 %, Zelo pereče je vprašanje zaposlovanje delovnih invalidov, ki jim bodo v prihodnje posvetili še več skrbi. Zaradi intenzivnega gospodarskega razvoja delovne organizacije je potreba po novih strokovnih kadrih vedno večja. Zato posvečajo posebno pozornost rednemu in izrednemu šolanju, obenem pa družbenopolitičnemu izobraževanju. Število štipendistov raste iz leta v leto, zdaj jih imajo 312, v prihodnjem šolskem letu računajo na 430 štipendistov. Veliko sredstev vlagajo v interno izobraževanje. Posebno pereč problem pa so nezgode pri delu. Strokovna služba je sicer izdelala poseben program ukrepov za zmanjšanje števila nezgod, treba je le, da bodo vsi odgovorni nosilci nalog spoštovali svoje zadolžitve. Opozoriti je na tiste prevladujoče vzroke za poškodbe, na katere lahko močneje vplivajo z vzgojno izobraževalnimi, organizacijskimi in tehniškimi ukrepi. Neučinkovit je tudi sistem ukrepov proti kršilcem predpisov s področja varstva pri 'delu. Razen tega ne delajo tako kot je treba komisije za varstvo pri delu, oblikovane v obratih. Izdelan je program ukrepov za .zmanjšanje števila delovnih nezgod, ki upošteva dosedanje ugotovitve. Zagotoviti je treba vsestransko vključitev vseh, ki lahko kakorkoli vpliva- jo pri - reševanju problematike varstva pri delu. Zelo so uspeli pohodi v naravo in izleti po vseh predelih naše republike. Po obratih je bilo lani organiziranih 29 izletov rekreacijske vsebine, udeležilo se jih je 1246 članov te delovne organizacije. Za animatorje rekreacije sta bila organizirana dva seminarja; na strokovno izpopolnjevanje so poslali 11 strokovnih sodelavcev za različne športne dejavnosti. Izpopolnili so razsvetljavo nav športnem štadionu na Lipi, postavili sodniške kabine, okolica malih igrišč je dobila predpisano ograjo. V zgradbi na stadionu so bili v celoti adaptirani notranji prostori in med drugim usposobljene- tri garderobe. Strokovna služba redno skrbi za, vzdrževanje in negovanje; zelenih površin na stadionu, obenem pa Vseh športnih naprav in rekvizitov. V Železarni Štore imajo visoko razvito krvodajalstvo, samo v prvih treh mesecih letos je darovalo- kri 241 krvodajalcev. V Štorah so med darovalci krvi za zdravstvene hamene med prvimi v celjskem območju. Od tistih, ki so darovali kri po 10 in 20-krat pa do tistih, ki so jo darovali tudi že po 60-krat, je trenutno aktivnih okoli 500 krvodajalcev, kar izpričuje visoko stopnjo človekoljubnosti, saj nekateri darujejo kri 3—4-krat letno. V Železarni je 8 osnovnih organizacij sindikata po TOZD in OSS, v TOZD '177; panoge pa obstajata dve osnovni organizaciji, imajo 126 sindikalnih .skupin. Na ravni podjetja je formiran svet sindikata po delegatskem načelu iz vsake osnovne organizacije sindikata po 7 delegatov; predsedstvo sindikata pa sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika in vsi predsedniki osnovnih organizacij. Pri svetu obstajajo komisije za gospodarjenje, plan in samoupravljanje, kadrovska komisija, komisija za prošnje, pritožbe ih socialno pomoč, komisija za ženska vprašanja, finančna komisija, komisija za rekrea-oijo ter kulturna komisija. Vse komisije redno opravljajo svoje delo, spremljajo problematiko ter so bile po sistemskem delu v pomoč svetu, kot tudi osnovnim organizacijam. Na lanskoletni prvi konferenci sveta sindikata železarne so sprejeli 17 sklepov in jih tudi vse uresničili.- Posebna pozornost je bila posvečena samoupravni organiziranosti in delovanju, izobraževanju vodstvenih članov sindikata, širjenju oblik rekreacije, poživi j anj u kulturne dejavnosti, sistemskemu delovanju delovnih . skupin, ustanavljanju koordinacijskih odborov, evidentiranju kandidatov za samoupravne organe in delegacije pri kadrovanju kadrov, aktivne razprave ter kreiranju stališč ob razpravah osnutkov samoupravnih aktov, nenehni skrbi za urejanje vprašanja družbenega Standarda, letovanja, pomoči članstvu, razpravam o letnem planu ter mobilizaciji članstva na realizaciji postavljenih planskih nalog, tolmačenju Stališč naših sindikalnih forumov ter tekočem izvrševanju vseh zastavljenih nalog pred organizacijo sindikata. In tako bo tudi v prihodnje. Bogata razprava je namreč dala dosti pobud za izboljšanje dela sindikalne organizacije v podjetju. Izvolitev novega sveta osnovne organizacije v prejšnji sestavi pa dokazuje, da je vodstvo osnovne sindikalne organizacije uživalo vse zaupanje članstva in bilo za skrbno opravljeno delo tako tudi nagrajeno s priznanjem, oziroma ponovnim zaupanjem tako odgovornih nalog. Pred konferenco so podelili dolgoletnim vodilnim funkcionarjem iz prejšnjih let lepa priznanja. Posebne pohvale ,v tekmovalnih proizvodnih prizadevanjih je bila deležna valjarna II, kjer ob izredno požrtvovalnih naporih dosegajo zavidljive proizvodne in kakovostne uspehe, ker vlada med kolektivom izredno vzdušje in vzgledni medsebojni odnosi. Ko so pred konferenco podeljevali zaslužnim dolgoletnim sindikalnim delavcem, med njimi nekdanjim predsednikom sindikalne organizacije, so posebni pohvali podelili tudi Amaterskemu gledališču »železar« in godbi na pihala, ki je po kratkih presledkih v prejšnjih letih, dosegla v zadnjih petih letih izredne kakovostne uspehe, saj se vsi godbeniki šolajo pod vodstvom kapelnika, profesorja Zupanca, ki je prejel tudi lepo pohvalo. Prav tako lepe uspehe dosega amatersko gledališče »Železar«, o katerem bi veljalo še kdaj posebej zapisati par besed v našem glasilu. R. U. METALURŠKI MOZAIK ZDA. čiščenje jeklenih gredic z brušenjem je pri kvalitetnih in plemenitih jeklih postopek, ki ga že dolgo uporabljajo, medtem ko ostala jekla čistijo pla-mensko. Na metalurškem inštitutu v Pittsburgu so prišli do zaključka, da je možno ekonomsko čistiti tudi navadna jekla z brušenjem, če so hitrosti brušenja dovolj velike. Zato so uporabili brusne plošče premera 1200 mm, širine 120 mm in obodno hitrostjo 7600m/min. Belgija. Jeklarna Sidmar v Gentu je uvedla elektronski računalnik za medfazno kemično analizo. Računalnik je povezan z dvema emisijskima sprektro-metroma za analizo vzorcev jekla in grodlja in rentgenskim spektrometrom' za analizo žlindre. Kompletna analiza traja 20 do 40 sekund. Program sindikata PRIDRUŽIMO SE SKUPNI AKCIJI POGRAM DELA KONFERENCE OOS ŽELEZARNE ŠTORE sprejet na konferenci dne 26. 4. 1975 Na podlagi sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, programa republiškega odbora delavcev kovinske industrije Slovenije ter vloge in naloge sindikata, ki izhaja iz ustave in dokumentov Zveze komunistov sprejema konferenca osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore program dela za leto 1975. 1. Nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov v vseh TOZD in DO ŽŠ. V letu 1975 po danih pogojih in ekonomskih analizah formirati TOZD MO. Stalno krepiti in vsebinsko poglabljati delo vseh samoupravnih organov v TOZD in DO. Dosledno ugotavljati uspehe poslovanja na ravni TOZD. Sindikat se bo odločno zavzemal za realizacijo 1 sklepa 7. kongresa ZSS in za dosledno uresničevanje določil ustave. 2. Razvijati delegatski odnos na vseh ravneh v cilju povečanega vpliva delavcev na sredstva in programe povsod tam, kjer je interes delovnega človeka, njegove družine in interese skupnosti. Delegati morajo izboljšati svoj odnos do volivcev in do sklepanja po posameznih vprašanjih na zborih. 3. Sindikalna vodstva morajo posvetiti večjo skrb komisijam in odboru pri sistematičnem delu vseh SDK. 4. Osnovne organizacije sindikata in svet se morajo v letu 1975 zavzemati: — za dosledno uresničevanje in spoštovanje sprejetih družbenih dogovorov, — za varčevanje pri stroških, ■— za napredovanje v tehnologiji in organizaciji dela, — za nenehno razvijanje nagrajevanja po delu. 5. Sindikat podpira predlog akcijskega programa za zmanjšanje števila nezgod; posvetiti je večjo skrb varstvu pri delu ter varstveni disciplini/ 6. Naloga sindikata je kreativ- no sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih sporazumov in izpopolnjevanju samoupravne zakonodaje. 7. Vodstva sindikatov se morajo zavzemati za uveljavitev že določenih kriterijev kadrovske politike. Dosledno vztrajati in zahtevati, da se ob enakih strokovnih pogojih še bolj upoštevajo moralno politični kriteriji. 8. Skrbeti za stalno izobraževanje sindikalnih ter samoupravnih kadrov, delegatov in družbenopolitičnih delavcev z organizacijo seminarjev, predavanj, razgovorov in šolanja. 9. V letošnjem letu inovacij spodbujati inovacijsko dejavnost in nuditi novatorjem večjo moralno podporo. Podpirati in skrbeti za pravičnejše in stimulativne j še nagrajevanje riovatorjev in racionalizator j ev. 10. Razvijati začrtani informativni sistem v cilju boljšega informiranja vseh članov kolektiva. 11. Pospeševati oblike rekreativne dejavnosti kot nujnost današnjega časa. Po potrebi organizirati nove oblike športne rekreacije, za katero je med člani največ zanimanja. 12. Poglabljati in razvijati nove oblike kulturne dejavnosti na območju Štor kot tudi v delovni organizaciji. Potrebno se je zavzemati za dvig kulturne osveščenosti naših delavcev. 13. Sindikat podpira podružb-ljanje vseljudske obrambe in samozaščite. Prizadevati si moramo v TOZD in DO za aktivno realizacijo programov na tem področju. 14. Odpraviti zamude- pri sestavljanju planov. Plan za leto 1976 sprejeti do konca leta 1975. Ob gradnji gospodarskih objektov zagotoviti tudi del sredstev za graditev potrebnih objektov družbenega standarda. 15. Na vseh nivojih je izdelati in izvajati program akcije dobrega gospodar ja.- 16. Proizvodne stroške je znižati za 1 %.; 17. Sindikalno organiziranost utrjevati v smislu statutarnega dogovora. Dosledno uveljaviti vlogo sindikalnega poverjenika v sindikalnih skupinah. Še pred nekaj leti smo z zanimanjem in dokaj neprizadeto brali ter poslušali o problemih, ki jih imajo razvitejši s čuvanjem čistega okolja. Danes opažamo, da postaja tudi onesnaženost našega okolja zaskrbljujoče vprašanje, ki zasluži vso pozornost in usmerjeno aktivnost nas vseh. Stanje, kakršno zaznavamo, pogojujejo povečane količine vseh vrst embalaže, ki nekako spremljajo rast življenjske ravni ter poogstejše obnavljanje osebne ter stanovanjske opreme na eni strani, na drugi pa zaostajanje našega pojmovanja vloge človeka v tem novem položaju. Neizpodbitno dejstvo je, da se onesnaženost okolja stopnjuje. Poraja se vprašanje, kako je mogoče to stihijo zajeziti in doseči izboljšanje. Vodstvo Krajevne skupnosti Štore se je lotilo problema tako, da je zasnovalo načrt akcije pod naslovom: »očistimo, uredimo in polepšajmo naše okolje«. Svet KS je izvolil poseben štab z nalogo, da organizira ter izvede celotno akcijo. Začetne priprave, ki so obsegale podrobno razčlenitev programa in pripravo vseh za akcijo sposobnih občanov na območju KS štore, so trajale ves april, čas med 5. in 25. majem pa je bil določen za izvedbo akcije. Aktivnost občanov so u-smerjali posebni odbori po stalnih območjih krajevne skupnosti. Naloge pri. čiščenju in urejanju okolja so prevzeli stanovalci, učenci šol na našem območju ter člani vseh društev. Za- USPEŠNA Da se razumemo! Šlo je za uspešno premiero naših gledališčnikov, ki jim je s predstavo češke komedije »POROKA ŽE-NITOVANJSKEGA GOLJUFA« izpod peresa Daneka Oldricha, po daljšem času uspelo 10. maja napolniti dvorano Kulturnega doma v Štorah. Že to dejstvo — polna dvorana in odobravanje gledalcev, kaže na pomembno kulturno poslanstvo AG »Železar« Celje— Štore še posebno v našem štor-skem kulturnem prostoru. Bolj optimistične med nami pa navdaja z mislijo, da si naš delovni človek vendarle želi kulturne prireditve, ki mu je razumljiva, pa četudi gre samo za lahkotno komedijo, ki ga sprošča in mu daje določeno drugo, višjo plastičnost življenja. Predstavo je režiral član SLG Celje Štefan Volf, nastopili pa so: Zdravko Ivačič, Tone Vidic, Nada Bohorč, Franci Kerznar, Brigita Rajndš, Dušan Florjane; Truda Tomažin, Miko Jurak, Franci Romih, Borut Pečenko, Anica Tomažin, Ika Jurak, Božo Ščurek in Angela Mauc. Sodelovali so še Nada Obrez, Karli Šeliga, Stane Jezernik, Brane Vrtovec in drugi. Izbor glasbe je opravila Darinka Ivačič, sceno dali smo si cilj, da očistimo o-kolico stanovanjskih in gospodarskih objektov, odstranimo navlako iz kleti in podstrešij, ker predstavlja potencialno možnost za ponovno onesnaženje, odstranimo divja smetišča, organiziramo mesta za zbiranje odpadkov, odkoder jih bomo v prihodnje občasno odvažali itd. Široko zastavljena akcija je imela še poseben namen. Spodbudila naj bi namreč občane k razmišljanju o nujnosti čuvanja čistega okolja ter dolžnostih posameznikov pri tem. Štab za izvedbo akcije je z željo, da bi dodatno spodbudil krajevne skupnosti k aktivnosti in sodelovanju razpisal nagrade za najlepše urejena okolja stanovanjskih objektov in najbolj prizadevne skupine pri čiščenju in urejanju. Nagrajence bo določila posebna komisija, ki si bo po končani akciji Ugledala celotno področje krajevne skupnosti. Čeprav akcija še ni v celoti zaključena, lahko trdimo, da je že doseženi rezultat izjemno dober. To dokazujejo velike količine odpeljanega odpadnega materiala in vsekakor izboljšan videz našega okolja. Ob tej priložnosti je treba pohvaliti prizadevnost večine občanov, komunalni oddelek železarne, prav posebej1 pa mladino, ki je izredno aktivna. O rezultatih akcije in progra-gramu dela po njem bomo poročali prihodnjič. G. J. POROKA pa sta zasnovala Franci Mersla-vič in Božo Ščurek. Čeprav v sami predstavi ni šlo vedno za primeren tempo in izpiljenost gledališkega izraza, ob določenih konicah pa bi si gledalci želeli nekaj predaha, je treba poudariti, da So naši gledališki amaterji profesionalno vložili veliko truda v oblikovanje tega gledališkega dela. Ob »kaljenju« nekaterih novih obrazov na odru in ob profesionalnem pristopu h gledališkemu amaterizmu, pa nas bodo gledališčniki AG. »Železar« Celje—štore prav gotovo tudi v bodoče lahko razveselili tako kot so nas na premiersko majsko soboto. O u-vodoma poudarjenem kulturnem poslanstvu pa tako ni nobenega dvoma. Mitja Umnik METALURŠKI MOZAIK Madžarska. Skupno z Indijo proučujejo možnosti za izdelavo projektov in postavljanje, železarn v državah v razvoju. Pričeti nameravajo z mini železarnami v Afriki in Zahodni Indiji. VODSTVO SINDIKALNE ORGANIZACIJE IZVOLJEN JE BIL SVET KONFERENCE OOS ŽELEZARNE ŠTORE V NASLEDNJI SESTAVI 1. Andrenšek Franc, energetika; 2. Benedikt Anton, MO; 3. Bole Marko, komunala; 4. Fidler Vinko, MO; 5. Gajšek Mirko, valjarna II; 6. Gradišnik Frido, EOP; 7. Grdina Peter, jeklarna; 8. Gozdnikar Mirko, prip. vzdr.; 9. Hlupič Ivan, gostinska; 10. Judež Ivan, livarna II; 11. Kavka Lidija, energetika; 12. Korent Rado, prip. vzdr.; 13. Leskovšek Zlatko, MO;' 14. Motoh Anton, družb. pol. org.; 15. Ožek Franc, gostinska; 16. Pavič Milan, livarna; 17. Pungeršek Justika, gostinska; 18. Ramšak Branka, finančni sektor; 19. Srebotnjak Dušan, komerciala; 20. Tomlje Janez, livarna II; 21. Tofant Jožica, komunala; 22. Vovk Jožica, komunala; 25. Vrečko Karel, elektroplavž; 24. Vrtovec Vlado, energetika; 25. Žibret Anton, mehanična. IZVRŠNE FUNKCIJE 1. Predsednik Gradišnik Frido, 2. podpredsednik Gozdnikar Mirko, 3. tajnik Motoh Anton, 4. blagajnik Žibret Anton. NADZORNI ODBOR 1. Kavka Franc, kadrov, sektor; 2. Kok Rihard, valjarna I; 3. Legvart Franc, MO; 4. Majer Jože, energetski; 5. Zapušek Roman, livarna I. PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV DEU 1. Normativna opredelitev pojava invalidnosti Invalidnost je družben pojav, ki spremlja tako ali drugače vse oblike združevanja dela in sredstev v OZD in je tesno povezan s procesom proizvodnje v posameznih panogah proizvodne dejavnosti. Če so pogoji dela težji in če se odvija produkcijski proces ; z bolj zastarelimi produkcijskimi sredstvi, je verjetnost, da bo odstotek invalidnosti glede na število zaposlenih večji, toliko večja. Glede na dane pogoje proizvodnje in tehnično opremljenost imamo v Sloveniji in Jugoslaviji v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev še veliko takšnih delovnih mest, ki s svojimi pogoji predstavljajo stalno nevarnost nastajanja invalidov. * Ker je nevarnost nastajanja invalidov stalna, praksa pa nam kaže tudi na to, da vzporedno s proizvodnjo proizvajamo tudi invalide, je razumljivo, da posveča naša družba posebno pozornost tudi invalidom dela. Osnovni družbeni odnos do invalidov dela izhaja že iz ustavnih določil, preciziran pa je v zakonih o medsebojnih razmerjih delav-cev v združenem delu. Obveznosti OZD in TOZD v SR Sloveniji izhajajo iz 38. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in 52. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in v delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74). Iz navedenega izhaja, da izhaja osnovna skrb pri varstvu invalidov iz TOZD oziroma, da je TOZD dolžna zagotoviti delavcu delovno mesto, ki najbolje ustreza delovnim, zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim in strokovni usposoblj enosti. Na osnovi citiranih zakonskih določil -smo tudi v DO Železarni Štore, urejali invalidnost. Odnos do invalidov in možnosti ponovne zaposlitve smo uredili z internimi samoupravnimi akti. Tako so pravice in obveznosti invalidov precizirane v samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacije skupnih služb Železarne Štore (prečiščeno besedilo). V samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD proizvodnje 117. panoge (prečiščeno besedilo) so pravice in obveznosti invalidov oziroma varstvo invalidov' določene od 139. do 143. člena. . Ista določila, ki se nanašajo na varstvo invalidov, so tudi v drugih samoupravnih sporazumih TOZD in OSS DO Železarne štore. 2. 'Invalidnost kot pojav v DO Železarni Štore Delovna organizacija Železarna Štore s svojimi šestimi TOZD in OSS ima za seboj dolgoletno razvojno pot. Nastala je že na prehodu iz prve v drugo polovico 19. stol. Skozi več kot stoletno razvojno obdobje je doživljala številne spremembe, med kateri- mi so bile pomembne spremembe v tehnični opremljenosti. Rezultat tega razvojnega dogajanja je močno viden tudi danes in je tudi direktno vezan na pojav invalidnosti. V DO Železarne štore namreč imamo dve železarni, staro in novo in jih v internem prometu označujemo kot Štore I in štore II (š-I, š-II). V starih obratih imamo staro opremo, dasiravno smo vložili precej sredstev za modernizacijo, skratka zastarela produkcijska sredstva, medtem ko so v novi železarni moderne naprave, ki so rezultat dosežkov znanosti in tehnike v tej panogi in je tako zagotovljena veliko večja varnost na posameznih delovnih mestih. Kakšno je istanje v stari železarni, nam v določeni meri lahko pove. naslednji podatek: v stari železarni imamo od leta 1954 elektroplavž, ki je bil prvi v Jugoslaviji, istočasno pa imamo iz preteklega stoletja v jeklarni Siemens-martinovo peč, zgrajeno leta 1947 na temeljih stare peči ter valjarno z napravami iz obdobja izpred prve svetovne vojne. Vsi ti proizvodni in drugi pogoji v Železarni Štore so stalno porajali invalidnost in s tem odpirali celo vrsto problemov, ki so povezani z urejanjem delovnega položaja invalidov dela. Vsa ta problematika se je z vsem Iz pregleda zaposlenih invalidov izhaja, da ti v odnosu na vse zaposlene v DO Železarne Štore predstavljajo kar 7,70 %. To je razmeroma visok odstotek, če izhajamo iz smernic republiške konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije, ki priporoča in kot realno ocenjuje, da bi v OZD naj 'bilo do 3 % invalidnih oseb. Največ invalidov je zaposlenih v organizaciji skupnih služb, kar je razumljivo, saj je prav tukaj bilo možno najti ustrezno zaposlitev glede na zdravstvene in psihofizične sposobnosti in upoštevajoč rehabilitacijo. Pregled v tabeli T-l nam prav tako jasno kaže na dejstvo, da je sorazmerno veliko invalidov zaposlenih v tistih TOZD, kjer je invalidnost tudi nastala. Največ invalidnosti imamo v proizvodnih obratih, pojavlja pa se tudi v drugih obratih pri vzdrževalnih delih in energetskih obratih. V TOZD proizvodnje 114. panoge nastaja invalidnost na delovnih mestih pri vlivanju in taljenju na elektroplavžu in elek- svpjdm obsegom prenesla tudi na novo organizacijsko strukturo, ki smo jo postopno uveljavljali že po sprejetju ustavnih amandmajev v letu 1971 in jo uskladili z določili nove ustave ter se organizacijsko ponovno preuredili s tem, ko smo s 1. '5. 1974 uveljavili novo organizacijsko strukturo, ki v bistvu velja še danes. Z novo organizacijsko strukturo je prišlo do določenih sprememb pri medsebojnem povezovanju posameznih proizvodnih enot v. temeljne organizacije združenega dela, toda pojav invalidnosti kot eden od temeljnih problemov v TOZD je ostal še naprej tudi zaradi tega, ker je struktura proizvodnih temeljnih organizacij takšna, da imajo tudi te v svoji sestavi stare in nove proizvodne obrate. Kar se tiče' pojava invalidnosti, je takšna struktura TOZD celo dobrodošla, ker je število invalidov ostalo v ugodnejšem sorazmerju glede na število zaposlenih. V nasprotnem primeru bi imeli TOZD z maksimalno invalidnostjo in TOZD z minimalnim ' pojavom invalidnosti. Takšno stanje bi v praksi pri urejanju varstva invalidov povzročalo še dodatne težave. V letu 1974 smo v posameznih TOZD in OSS imeli visok odstotek zaposlenih invalidov. Natančnejši podatki o številu invalidov so razvidni iz tabele T-l. troobločni peči oziroma na podobnih mestih v jeklarnah, prav tako pa na izpostavljenih delovnih mestih pri žarilnih in ogrevalnih pečeh, v vlivnih jamah ter v valjarnah, kjer delavci valjajo vroče jeklo z ročnim orodjem. V TOZD proizvodnje 117. panoge se invalidnost pojavlja v livarnah predvsem pri ročnem in strojnem formanju. V ostalih obratih TOZD Energetika m TOZD Vzdrževanje in transport se invalidnost pojavlja v zvezi z dejavnostmi, ki jih ti delavci opravljajo pri vzdrževanju na delovnih mestih, ki so izpostavljena prej naštetim vplivom. V zadnjih letih se je povečala invalidnost zaradi nesreč pri delu, kar predstavlja posebno zaskrbljujoč problem. Zaradi povečanega števila nesreč pri delu so strokovni organi DO Železarne Štore za leto 1975 pripravili poseben program s konkretnimi zadolžitvami. V zadnjih letih se povečuje invalidnost tudi izven redne zaposlitve predvsem pri delu doma ali pa v prometu ob’ prihodu in odhodu z dela. Od 2.714 povprečno zaposlenih se je v letu 1974 vozilo na delo in z dela celo 1.310 delavcev, kar znaša kar 48%. Razen tega je del teh delavcev še lastnikov manjših posesti, kjer se ukvarjajo še s kmetijstvom in s tem ustvarjajo potencialno nevarnost za invalidnost izven dela oziroma-v času, ko niso na delovnem mestu v delovni organizaciji. 3. Vzroki invalidnosti in posledice Vzroki za invalidnost nasploh in za invalidnost v naši delovni organizaciji so številni in cesto ¡medsebojno pogojeni in povezani. Kakšne so korelacije med posameznimi vzroki, ki posredno ali neposredno povzročajo invalidnost, v glavnem le sklepamo na osnovi pojavnih oblik. Manjka nam znanstvena analiza, ki bi s svojimi dognanji lahko prispevala k boljšim rešitvam v praksi. Na osnovi pojavnih oblik invalidnosti ugotavljamo, da so vzroki invalidnosti predvsem naslednji: —v težko fizično delo; — klimatski pogoji (vročina, hitre spremembe temperature, prah^ropot); — zastarela produkcijska sredstva v določenih Obratih; — pomanjkljivo uvajanje v delo na delovnem mestu; — pomanjkanje bolj dodelane organizacije dela v proizvodnem procesu; — fluktuacij a-delovne sile; — pomanjkljivo upoštevanje ali celo poznavanje predpisov iz službe varstva pri delu; — prekomerno izčrpavanje delavcev (»kmečki akordi«); — delovna disciplina; — prevozi na delo in z de!a> — delo izven DO pri delavcih z lastništvom zemlje; — alkoholizem; — pomanjkanje sistema rotacije na težjih delovnih mestih; — pomanjkljiva preventivna zdravstvena zaščita delavcev itd. Razen naštetih vzrokov je še cela vrsta drugih vplivov objektivne in subjektivne narave, ki v določenem obsegu vpliva na in- (Nadaljevanje na 22. strani) »Aha, to je pa tisti, ki je nosil čelado pod pazduho, namesto na glavi.« Pregled zaposlenih invalidov v letu 1974 T-l WÊÈ&m in OSS N Stanje zaposl. 31. 12. 1974 Vrsta invalidnosti« o,o Skupaj II. kat. III. kat. §Jj5 ^ 8 o. Štev. % . 1. TOZD — 114. 865 2 33 8 43 4,98 2. TOZD — 117. 690 5 44 3 52 7,54 3. TOZD — E 92 — 1 — 1 1,09 4. TOZD — ViT 510 1 33 6 40 7,85 5. TOZD — SGKG 115 1 6 2 9 7,83 6. TOZD — DPG 63 1 2 1 4 6,35 7. OSS 462 5 55 5 65 14,07 Skupaj 2.797 15 174 25 214 7,65 Zaposlovanje invalidov Tri domaie (Nadaljevanje z 21. strani) validnost. Sama invalidnost je močno povezana tudi s panogo dejavnosti in je za črno in barvasto metalurgijo sploh karakteristična. Invalidnost pušča tudi svoje posledice in se kaže v telesni ali duševni prizadetosti oziroma v zmanjšani delovni sposobnosti. Telesna in duševna prizadetost se tudi medsebojno prepletata, kar se kaže tudi pri rehabilitaciji in iskanju ustrezne zaposlitve določenega invalida. Pri < starejših delavcih, ki imajo doma tudi nekaj imetja, opažamo, da se pelo Želijo invalidsko upokojiti. Če tega ne dosežejo, povzročajo tudi precejšnje težave pri rehabilitaciji in zaposlovanju. Ti delavni niso za delo več motivirani ih želijo za vsako ceno upokojitev; ker’ si z delom na posesti in ž invalidsko pokojnino lahko Ustvarijo- za njih zadovoljiv življenjski standard. Bolj zahtevni pri obravnavi oziroma rehabilitaciji in" zaposlovanju so invalidi, ki so postali 'invalidi pri mlajših letih. Pri njih se ob telesni prizadetosti čestokrat pojavi še duševna prizadetost oziroma psihosomatske mot-nje. Z dobro in kompleksno rehabilitacijo in z namestitvijo na ustrezno delovno mesto se ti delavci pozneje normalno vključujejo v proizvodno delo. 4. Zaposlovanje invalidov Ustrezno zaposlovanje invalidov v naši delovni organizaciji predstavlja v zadnjem času poseben problem. Čeprav - vemo, da morajo na podlagi zakonskih določil omogočiti normalno vključevanje v delo invalidnih delavcev temeljne organizacije združenega dela, ne moremo več invalidov zaposlovati v okviru njihovih delovnih mest. Vsa delovna mesta, na katerih je možno zaposliti invalidnega delavca, so zasedena preko normale; kar je razvidno iz tabele- T-l. Posebno težko je najti ustrezno zaposlitev invalidov, ki so si pridobili invalidnost zaradi obolelosti srca, bžilja in hrbtenice. Ti delavci bi morali biti razporejeni na delovna mesta, kjer ni dvigovanja in kjer je možno sedenje. Takšnih delovnih mest pa je zelo malo. Pri zaposlovanju invalidov, imamo tudi določene težave pri vodstvih TOZD in obratovodstvih. Ta vodstva odklanjajo dodatno zaposlovanje invalidov, predvsem zaradi možnosti uresničevanja mesečnih in letnih proizvodnih programov. Da bi lažje in uspešneje urejali problematiko v zvezi z zaposlovanjem invalidov, smo ; se pri obravnavanju nove makro in mikro organizacije PO Železarne Štore odločili, da preciziramo tista delovna mesta, na katerih je možno zaposliti invalidne delavce, obenem pa smo se odločili za organizacijo invalidske delavnice, ki bi bila 'v' okviru ene od TOZD in v okviru katere bi ustvarili pogoje za delo z ozirom na posamezne specifične -pojavne oblike invalidnosti. - V zvezi z invalidsko delavnico je v februarju tega leta bila imenovana komisija na ravni delovne organizacije, katere najoga je, da kar najbolje prouči možnosti zaposlovanja invalidov v okviru invalidske delavnice. Komisija se je osredotočila pri svojem delu predvsem na naslednja vprašanja: ugotavljanje delovnih mest, kjer invalidnost pogosto nastaja, ugotavljanje delovnih mest, kjer je možno zaposliti invalide, iskanje primernega proizvoda z več fazami dela, ki bi bil najprimernejši za obdelavo v invalidski delavnici ter povezovanje z ostalimi proizvodnimi obrati v naši delovni organizaciji. . Prav tako je,V teku akcija za preventivno zdravstveno varstvo, ki je doživela že kadrovsko in materialno-finančno realizacijo, kar pomeni, da je začetek doslednejšega .zdravstvenega varstva odvisen predvsem od organizacijske pripravljenosti. Za boljše in ustreznejše poznavanje i invalidov smo navezali direktne -.stike 2 invalidsko komisijo, ki si je v« naši DO tudi ogledala pogoja dela na težjih delovnih mestih. V dosedanji praksi smo s skupnostjo pokojninskega in invalidskega.- zavarovanj a v SR Sloveniji, - podružnica Celje, uspešno in tvorno sodelovali. Za invalide' pripravljamo v povezavi s sindikatom tud} letni program oddiha v obmorskih in planinskih krajih in zdraviliščih, ki. glede na diagnozo- najbolj ustrezajo posameznemu invalidu. Taka oblika zdravljenja in rekreacije je uveljavljena tudi za delavce, ki- sicer niso invalidi, vendar pa zaradi načetega zdravja potrebni preventivnih posegov. Poleg zdravstvene preventivne zaščite' in zaščite na delovnem mestu ter z zboljševanjem delovnih pogojev skušamo razširiti program rekreacije in v ta program rekreacije, in v ta program vključiti ne samo tiste delavce, ki so iz lastne interesne usmerjenosti že aktivni, temveč tudi tiste delavce, ki bi zaradi svojega zdravstvenega in psihofizičnega stanja bili take aktivnosti tudi potrebni. Pri tem mislimo na invalide. 4 Zaključek Invalidnost, je del problematike, ki se pojavlja v zvezi s človekom in za človeka. V reševanju problemov, v- zvezi s pojavom invalidnosti se tudi kaže human odnos do sočloveka,in sodelavca v združenem delu. Čeprav je invalidnost specifičen pojav in zahteva specifično reševanje, mora biti obravnavan v kompleksu skrbi za delovnega človeka. Prav zaradi tega je dolžnost vseh delavcev v TOZD,/ sindikata ter drugih družbenopolitičnih organizacij in organov .ter organov samoupravnih interesnih skupnosti, da prispevajo k odpravljanju vzrokov vseh vrst invalidnosti. Predvsem pa bodo v OZD, po sindikatu, v skupnostih invalidskega in pokojninskega zavarovanja in v skupnostih zdravstvenega varstva delovali tako, da bomo preventivno obvladovali vzroke za nastanek invalidnosti delavcev. Delavcem, ki so postali invalidi, bomo morali bolj celovito in organizacijsko dosledno zagotavljati potrebno medicinsko in socialno rehabilitacijo ter ustrezno prekvalifikacijo in enakopravno vključevanje v združeno delo, na osnovi katere bodo invalidi v celoti dojeli položaj resnične socialne varnosti in sigurnosti. »Franci, zakaj pa nočeš viličarja?« »Saj nisem neumen, potem pa ne boni imel akorda.«- »Sem slišal,-da še niste uspeli postaviti koša za odpadke in o-pozorilnih napisov. Pa sem jaz svojo TOZD skup spravil, da bom skrbel za zunanji ugled in izgled«. rirr. »Moral bom predlagati, da naj jedilnico v Štorah I povečajo tako, da bomo tudi mi, ki bi radi jedli, imeli prostor za mizami.« Nekaj primerov, za privezovalce: levo zgoraj: nepravilen način privezovanja dolgih bremen; levo sredina: dolga bremena prenašamo s traverzo; desno zgoraj: ne tako; desno sredina: pomagati se da z enostavnimi sredstvi; spodaj: prenašanje nepovezanega bremena ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT —ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Strelska družina v Štorah Planinci - Bilo je konec aprila, ko so se planinci iz našega kolektiva odpravili'' na izlet?.' Organizirali so tekmovanje v slalomu. Avtobus z okrog štirideset planinci se je tisto soboto ob šestih zjutraj odpeljal na Veliko? planino. Organizatorja ..izleta, tovariš GOBEC in tovariš SIVKA, sta potnike že med potjo seznanila s programom izleta in še posebej s tekmovalnim delom. Sestavila sta moško in žensko ekipo. Ker pa je bilo med njimi tudi nekaj pionirjev, so sklenili, da bodo tudi mladim članom omogočili, tla preizkusijo svoje hitrostne sposobnosti. Vš;i tekmovalci so si izžrebali tekmovalne številke, M SO jih po stari metodi potegnili iz planinskega klobuka. S prihodom pod vznožje Velike planine, so obrazi vseh v trenutku zažareli in z nestrpnostjo so pričakovali gondolo, ki jih je potegnila v objem mogočne planine. Sonce je dalo poseben prečudovit pečat snežnim poljanam. Tiha dolina je del Velike planine, ki ima-vto prednost, da v njej še dolgo v pomlad ostane snežna odeja. Na njenem vzhodnem pobočju, ki se ponekod spušča strmo, so postavili _ tekmovalna vratca; Tekmovanje se je pričelo. Najprej so stezo prevozili pionirji in prav prijetno jih je bilo opazovati-, kako se te male postavice, urne in spretne, spuščajo v; vratca, čeprav je bilo tekmovanje planinčev-smučarjev letos prvič organizirano, lahko vsakdo, ki. se je izleta udeležil, potrdi, da je to prijetna popestritev njihovega priv grama-. Vsak tekmovalec se je potrudil, bilo je tudi nekaj pad- smučarji cev, da bi čim hitreje in čim bo* lje prišel mimo zaprek do cilja. Bilo je dovolj navijačev in tudi ¿meha ni manjkalo. Uradni del izleta je bil končan. Vendar so se’ vsi smučarji podali še na vlečnice in se nato celo popoldne smučali. Ko pa je sonce že izgubilo svojo moč in so bili že malo utrujeni, so se vrnili na gondolo, ki jih je srečne in vesele odpeljala nazaj v dolino. Vračali pa so se po drugi poji kot zjutraj, tako da so naredili krožno pot preko Gornjega grada. Med potjo so' se ustavili in takrat je nastopil veliki trenutek: podelitev medalj in ostalih nagrad. Lepo športno medaljo smučarja, ki -jo je izdelal tov. Sivka, je dobil naj starejši plani-nec-smučar, najhitrejši tekmovalec, najhitrejši pionir in najboljša tekmovalka. Ostalim udeležencem tekmovanja pa so podelili drobne nagrade, j ; . V večerni 1 uri so' S’e planinci vračali zadovoljni s pesmijo na ustih in z mislijo, da je'takšen izlet potrebno večkrat ponoviti. Planinsko društvo V Štorah že vrsto let organizira vsemogoče izlete, pohode i'tt letos je tako organiziralo tudi smučarsko tek-movanje. Vsakoletni' program ima namen, da približa človeku, da ga popelje v ta prelep planinski svet, ki je tako pomirjajoč in enkraten. Vsi ...člani društva se izletov z veseljem udeležujejo in vsak izlet jim podari nekaj novega, kar ostane v njihovih srcih še potem, - ko -se spočiti vračajo ha delovna mesta. Želijo si, da bi se še kdo, ki še ni član njihovega društva, ojunačil in se z njimi podal v našo prelepo naravo. b. n. Strelska družina v Štorah že deluje vrsto let. V svojih vrstah -vključuje 17 članov, 28-, pionirjev iin 18 mladincev. Treninge imajo dvakrat tedensko, in to ob sredah in petkih od 16. do 18. ure pod vodstvom tovariša Vilija Dečmana. Strelstvo je šport, ki zadnje čaše privlači vse več mladih ljudi. Povečevanje članstva v strelskih družinah je nepbhodna po-tireba fizične kultur# in športa, kot tudi družbene skupnosti, ker se z večjim članstvom poveča aktivnost najširših slojev delovnih ljudi. Poleg' tega še s to aktivnost j o poveča splošna narodna obramba in družbena zaščita; Strelska družina »Kovinar« Štore deluje po programih, ki jih dobijo iz občine in pa po sim nikalnih programih. Le-ti se delijo ha medobratna tekmo vanj a, srečanja ž drugimi družinami ter metalurška srečanja. Strelci se udeležujejo »liga tekmovanj«, prvenstev za »zlato puščico«, občinskih prvenstev in še drugih tekmovanj. Najboljše rezultate’ dosegajo Dečman, Kočevar, Mernik, Brečko im pionir Malec. Za dan žena je Planinsko društvo Železarne Štore -organiziralo izlet v ■ neznano. -Izleta se je udeležilo štirideset žena. Osmega marca smo sč ob‘sedmi uri zjutraj zbrale na avtobusni postaji v -Štorah,; Na- izlet v neznano sta nas popeljala tov. Tine SIVKA in tov. Frido GRADIŠNIK, ki sta si vso pot močno prizadevala, da bi bile dobre- Voljč. Z avtobusom smo se- popeljale- do Šentjurja, od koder nas je pot vodila na Resevno. čeprav ni bilo pretirano toplo, smo se do cilja pošteno ogrele. Kljub letom, kilogramom im srčnim težavam smo složno prispele do koče, Moram povedati, da so nas fantje iz železarne lepo sprejeli. Pripravljena malica se nam je zelo prilegla in- ob kozarčku domačega vina smo kmalu pozabile na utrujenost in ostale težave. Vzdušje je bilo ves dan zelo prijetno. Obiskale smo tudi spomenik Cvetke Jerin o ve in Dušana Laha.-Ob, tej priložnosti je spregovoril tov. Frido Gradišnik o delu in žrtvah žena' med NOB. Žene smo danes enakopravne, vendar je naša enakopravnost dostikrat samo beseda. Večina Žena je zaposlenih, se šolajo, ob tem pa Skrbijo za svojo družino; vse to: pa je velikokrat prenaporno. Da bbmo razbremenili delovno ženo in matef, bo treba še marsikaj spremeniti. V mesecu aprilu so imeli družinsko prvenstvo pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, kjer je najboljši rezultat dosegel Matiče Branko s 169 krogi. Udeležujejo pa se tudi srečanj z malokalibrsko- puško kakor z zračno puško. Poudariti moramo, da še tudi ta družina, kot drugi klubi, srečuje s- finančnimi težavami. Strelsko družino v Štorah je. fi nuncij sko podprl sindikat železarne in Šolski metalurški center na Lipi, tako da so ši letos lahko naročili pet novih pušk iž lUvoža. Kljub težavam, ki jih imajo, pa šo si uspeli v osmih letih obnoviti strelsko o-rožje, kar je predpogoj za doseganje dobrih rezultatov. Želja vodstva družine je, da bi se priključili športnemu društvu »Kovinar« štore, ker so sedaj edina skupina, ki deluje samostojno. Izboljšali bi še jim •tekmovalni pogoji, ker bi lahko poenotili organizacijo in tekmovalne kriterije. Čestitamo Malec Branku, ki se je uvrstil na državno prvenstvo in; mu želimo še veliko uspehov. . b. n. V Štore smo se vrnile v popoldanskih urah. Zahvaljujemo se- vsem prizadevnim tovarišem za - prijeten dan, Stanko Renčelj ŠKI-MC štore PIŠEJO NAM ZAHVALA BELEJ Anton iž valjarne II se zahvaljuje svoj im sodelavčerri iz izmene Centrih, kateri So mu tako nesebično 'pomagali pri obnovi njčgoVega' od potresd prizadetega doma. Posebno še zahvaljuje tov. Mirku Gajšku, ki je to akcijo organiziral. Od učencev 8, razreda Osnovni'šolč Breze nad Laškim smo prejeli zahvalno pismo. Odbor za splošne zadeve in informacije jim je namreč odobril finančno pomoč za organizacijo zaključnega izleta. Delovna skupnost Železarna Štore Zahvala! Prijetno smo bili presenečeni, ko smo prejeli vaše pismo. Bili smo nepopisno srečni, zato suvam najlepše zahvaljujemo ter vam želimo še mnogo delovnih uspehov ter osebne sreče. Breze, dne 12. 5. 1975 Učenci 8. razreda Pred štartom tekmovanja na Veliki planini 1 ■'X' k. f, W&y*l M,.'V*«; v fK ¡gr*- v P *'Va§ j., p&v 'p|| p i IM AglHE 'T. §3 mp jP||PMy '"m HRfl' mBS l> Udeleženci tekmovanja na Veliki planini pLANlNsKpoTgH KADROVSKE VESTI V mesecu aprilu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Iz JLA so se vrnili: Jošt Marjan, PK žerjavovodja iz jeklarne I, Gradišnik Marjan in Šuster Franc oba NK delavca iz livarne II, Žlavs Jožef, maturant gimnazije iz komerciale, Krajnc Edvard, Horvat Franc, Artnak Franko vsi PK premika-či iz prometa; Rozman Pavel, NK delavec in Hemavs Emil, strojni tehnik, oba iz jeklovleka; Lubej Franc, KV strugar in Tan-šek Drago, strojni ključavničar oba iz mehanične delavnice; Gabrovec Darko, KV strugar in Jaz-binšek Milan, KV ključavničar, oba iz obdelovalnice valjev; Videc Jožef, PK žerjavovodja iz elektroplavža. Novi člani naše organizacije združenega dela so: Podgoršek Stanko, NK delavec iz modelne mizarne, Tomič Niko, NK delavec iz jeklarne I, Redžič Mehmed, NK delavec, Karič Husein, NK delavec, Hotljani Adem, NK delavec, Prebreza Sadn, NK delavec, Sadiku Bahri,. NK delavec, Beriči Sabri, NK delavec, Avdiv Fetah, PK tesar, Mehovič Rustem, NK delavec, Stipič Sti-po, PK ključavničar | in Potera Ajvaz, NK delavec vsi iz livarne II; Djokaj Dušan, PK žerjavovodja in Jezernik Stanko, strojni tehnik oba iz valjarne II; Ha-rambašič Hasan, KV ključavničar iz energetskega obrata; Penič Jože, NK delavec in Derviše-vič Ajiž, PK premikač, oba 'iz prometa; Gromilovič Bisera, NK delavka iz komunale, Pšeničnik Edvard, KV livar, Shala Abaz, NK delavec in Kičina Rezah, NK delavec iz livarne I, Koprivc Venčeslav, NK delavec in Zatler Stanislav, NK delavec oba iz jeklovleka; Kramperšek Drago, KV strojni ključavničar, Him-melreich Branko, KV vodovodni inštalater, Pušnik Vid, NK delavec vsi iz mehanične delavnice; Mujakovič Hasan, NK delavec iz valjarne I; Jazbec Ivan, KV strugar iz obdelovalnice valjev; Tr-kulja Djmadj, NK delavec, Smaj-lovič Reuf, NK delavec in Lojič Mornar, NK delavec vsi iz jeklarne II; Trbuhja Hasan, NK delavec in Selmani Isa, NK délavée, oba iz elektroplavža. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije: Videc Sonja, KV kuharica iz gostinske enote; Jezovšek Stanko, prometni tehnik iz komerciale. V preizkusni dobi je zapustil delovno organizacijo: Kitak Franc, NK delavec iz ekspedita. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Livnjak Uroš, NK delavec iz livarne II; Buljič Dušan, NK delavec iz livarne II; Penič Ivan, NK delavec iz jeklarne I; Verk Stanko, NK delavec in Unuk Roman, PK varilec iz mehanične; delavnice; Tppalov Milan, elek-tro varilec in Milašdnovič Ostoja, NK delavec oba iz valjarne I; Havolli Rahim, NK delavec iz elektroplavža; Hanžič Vekoslav, NK delavec, Mikez Peter, PK strojni kalupar, Isufaj Sulo, NK delavec vsi iz livarne I; Šotanji Marton, PK elektrovarilec in Sadiku Bahri, NK delavec, oba iz livarne II; Zidar Branko, ni gar iz obdelovalnice litine. V JLA so odšli: Radanovič Slavko, KV pleskar in Alič Rasim, kopač iz livarne I; Simonič Anton, NK delavec, Inkret Bojan, NK delavec in Bele Avguštin, premikač iz prometa; Drača Danko, ključavničar, Došen Jovo, strojni ključavničar. Sivka Bogomir, NK delavec in Rečnik Franc, PK žerjavovodja iz livarne II; Vogrinc Stanislav, NK delavec, Markovič Nikola, NK delavec in Frece Štefan, NK delavec, vsi iz valjarne I; Daferovič Esad, KV avtomehanik iz jeklarne II; Lah Drago, avtomehanik, Bračko Danijel, strugar in. Bratuž Branko, ključavničar iz ka-librirskaga oddelka; Zupanc Franc, elektrikar, Bučar Emil, avtoelektrikar, Štingl Jože, elek-tromehanik in Križanec Franc, strojni ključavničar iz elektro obrata; Zelič Branko, NK delavec iz jeklovleka; Knez Ciril, PK žerjavovodja iz elektroplavža; Križnik Branko, NK delavec in Kotnik Mihael, PK avtogeni rezalec iz mehanične delavnice; Zupanc Boris, KV strugar in Grobih Janez, PK strugar iz obdelovalnice valjev; Vodušek Martin, ekonomski tehnik iz komerciale. Na novo življenjsko pot so stopili: Medič Milan iz jeklarne I; Podpečan Viktor iz valjarne I; Urleb . Bogoslav iz valjarne II; Čakš Nada iz gostinske enote; Hadžič Edhem iz kalibrirnige;. lavniče; Franc Kapi iz kalibrer-skega oddelka; Rafael Artiček iz meh. del; Ožek Franjo iz gostin-Jevševar Jože iz mehanične deske enote;' Rožman Dušan iz merilne' službe; Bračun Peter, dipl. inž., pripravnik; Boršič Zdenka iz kadrovsko-splošnega sektorja; Zupanc Martin iz valjarne I; Otorepec Ljubica iz komerciale; Durkovič - Stanko iz mehanične delavnice; Kovačič Jože iz kali-brerskega oddelka; Kolar Alojz iz kalibrerskega oddelka. Želimo jim obilo družinske sreče! UPOKOJENI: ČREŠNAR JOŽEFA, rojena 27. 2. 1920 v Brezah pri Laškem; sedaj stanuje v Koretnem pri Šmarju. Pred vstopom v našo delovno organizacijo je delala pri privatnikih, dne 13. 7. 1949 pa se je redno zaposlila v naši delovni organizaciji — nekaj časa je delala v energetskem obratu, od leta 1959 naprej pa v livarni valjev kot pomočnica livarja II. Z 8. majem 1975 je bila redno upokojena. CEROVŠEK FRANC, rojen 14. 8. 1919 v Senovici pri Šmarju, kjer še danes stanuje. Njegova prva zaposlitev je bila pri kmetih, 1. 7. 1947 pa se je zaposlil v Železarni Štore na ekspeditu in delal vse do 6. 5. 1975, ko je bil invalidsko upokojen, kot transportni delavec. Želimo, da bi mnogo let uživala zasluženo pokojnino. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža in očeta GOBEC FRANCA iz Laške vasi nad Štorami, upokojenca Železarne Štore, obrat šamotarna, se iskreno zahvalju-Ijemo vsem, ki so sočustovali z nami v težkih trenutkih in mu podarili cvetje na njegovi zadnji poti. Posebna hvala upravi, Sindikalni podružnici, P. D. železar, elektrodelavriici in sklopu mehanske obdelave za podarjene vence. Najlepša hvala delegatu pogrebnega odbora, godbi -na pihala in Alojzu Drobežu za tolažilne besede pri odprtem/grobu. Žalujoči:,žena, sinovi in hčere z družinami HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST: 1. Simunič Anton, promet — dne 3. 3. 1975 telesno poškodoval Rot Stanka — javni opomin. 2. Jurjec Vilhem, avtooddelek — iz raznih obratov v podjetju Si je prisvojil različna orodja — javni opomin. 3. Unuk Roman, meh. delavnica — dne 10., 11., 12. in 13. 3. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. Pajk Alojz, ekspedit |— dne 10. 1. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 5. Brkič Safet, livarna II — dne 25. 1. 1975 malomarno o-pravljal svoje delo; dne 18. 3. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 6. Kumer Marko,-livarna II — dne 21. in 22. 2. 1975 na protipravni način g prisvojil 40 kg železa —' javni opomin. 7. Zidar Branko, obdelovalnica litine — dne 7. in gg 3. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 8. Mikez Peter, livarna I — dne 4. in 5. 2. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 9. Krulič Anton, plavž — dne 15. 3. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 10. Lovrenščafc Ivan, plavž — dne 17,-ih 18. 2. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 11. Lugarič Ludvik, jeklarna II — dne 12. 2. 1975 med delovnim časom užival alkohol — javni opomin. 12. Gajšek Mirko, nadz. služba — dne 14. 2. 1975 bil na delovnem mestu vinjen — javni opomin. 13. Zorko Bogdan, livarna I — 12. 2. 1975 neopravičeno izostal z dela— javni opomin. 14. Grkinič Milan, livarna I — dne 2. 2. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 15. Bobek Ivan, obdelovalnica litine — dne 10. 2. 1975 zasfružil pokrov valja — javni opomin. Iz pravne pisarne * v ZAHVALA Ob prerani izgubi nadvse ljubljenega moža KOPINŠEK ANTONA upokojenca Železarne Štore, se iskreno zahavljujem vsem, ki so v tem težkem času z mano sočustvovali, me tolažili in mi nudili pomoč. Zahvaljujem se vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala velja sindikalni organizaciji in upravi Železarne Štore za vence in pomoč pri organizaciji pogreba, godbi na pihala in pevcem za žalostinke, stanovalcem hiše Štore 77, društvu upokojencev in organizaciji Rdečega križa za darovane vence. Posebna zahvala velja govorniku Mišku Verbiču, starejšemu za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoča žena Angela Kopinšek Storski ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk —, Pomočnik ■ urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.