izs. stnfnoL " ___ IIUIK i nMi I Mi ». Mm^ **»*a fUk taa p+aoltfaa, liiiaaatl — Nihče iz naroda ne sluti, kak-Šen pet trpljenja se je začel za de-lavnega znanstvenega raziskovalca Brez tolažbe stoji v svoji delavnici. ki mu je nekoč prinašala bogatih uspehov. Nikjer ni nagon do dela večji kot v znanstveniku. Množica problemov je pred njim. Ne more se jih iotiiu ker mu nedostaje sred-stev. Še nikdar ni bil naval mladih mož, ki se hočejo popolnoma posvetiti znanosti, večji kor sedaj 7 bolestnim srcem jih moramo zavra-čati. Tam, kjer je prej plalo In va'o-valo znanstveno življenje, je zda} vse opustošeno. Marsikateri institut se bo še moral zapreti. Marsikateri đober izsledovalec bo prisiljen, baviti se ne s prostim izsfedovanjem, ampak z roboto za denar. Katnsiro-fa znanosti pomeni katastrofo industrije in trgovine. Blagostanje naroda je najtesnejše združeno z na-predkom znanosti. Smrt znanosti je ne le zastanek, ampak nazadovanje vsakega napredka, tuđi soeiinlnega. Znanost ne uspeva v življenju, pre-polnem skrbi. Znanstveno razrska-vanje in poučevanje 7ah*eva eseb-nosti, ki lahko zro prosto in veselo v bodočnost Razne nenemške države podpirajo na vse načine nnpre-dek znanosti. Neizrekfjiva bol nas navdaja, ko mislimo, kako .1e1ajo v drugih državah učenci nas Nemcev, ki smo do ćela obubožali in srno brez sredstev za pospete vanje znanosti, za napredek na znanstvenem polju. Zares kruta usoda!« Tako nemški učenjak, ki se morda zaveda, da osebno n: nič za-krivil pri tem obupnetn stanju rem-ške vede, njene bodočnost; in bc-dočnosti nemškega naroda. Kako pa je v dušah onih nem-KUi uoenja-kcv, ki so sokrivi velike nesreće svojega naroda? In ten je r>ila žal. preogromna večina! Kolikokrat so v zadnjem desetletju pred 'zbruhom vojne kruto žalili slovanske sluša e-Ije in narode in jim na mesfu blagoslov Ijenega kruha Čiste znanosi nudili kamen šovinistične nestrpnosti in nevredne ošabnosti! Ćastnih izjem v tem oziru se danes po širnem slovanskem svetu, polnem mlađega znanstvenoga živ-ljetija. s hvaležnostjo spominjamo in izražamo nado, da bo nemška znanost, ki je v preteklosti fako obogatila duševnost vsega ku1fnrnega svefa, zopet našla pot »v de/e!o duhov*, iz katere je tako bedno zašla v nesrečo sedanje dobe. V sedanjosti pa je stanje nemške republike duhov in s tem obeh republikanskih držav, posebno pa še avstrijske republike po gotovo cb-jskiivni sodbi nemškega znanstvenika Abderhaldna, ki prav nič ne pre-tirava, brezupoo ia bo ostalo tako še dolgo, dolgo dobo. Kdor ima zdrav razum, *e- ne bo skušal združiti na življenie in sttir? z državico, ki mora zreti s strahom in trepetom v bodočnost, ki nima življenskih pogojev za svoj ob-stanek. Tak sklep bi bil proti bistvu človeške nature, ki se hoče, ako je še količkaj zdrava, ohraniti! Le popolna duševna zdvujenost in zmedenost, ki ima svoje prvotne korenine v obupnem gospodarskem stanju lastne dežele, more roditi misli in nazore o vrednosti življenja, kakrsne razvija nesrečen nemški mislec-pravnik v strokovni reviji ».luristische Blatter«. Ce so čitali naši ljudje na Koroškem in Nemci. kolik or jih živi v našem Korotanu, razpravo tega nemškega znanstvenika — ime je brez pomena, saj mož anonimno zastopa tisoče in tisoče eriako zdvojenih nemških divtt —, tedaj se jim morajo odpreti oči, če nišo i oni zapisani Morani. NajZfio-vornejša in najprepričevalnej^a propaganda za Jugoslavijo je ta nemška razpravica, ki ji ni treba doda-jati niti besedice, ker bi vsaka bese-da le zmanjšala porazno prepriče-valnost teh nemških premišijevanj o življenju v nemšk! Avstriji. Evo nekaj stavkov iz ie rasprave po »N. Ft. Presse«: »Podobni smo ponesrečencem na razbiti ladji, ki se utegne vsak tren?>tek pogrezniti v visoko va* lovje. Vsi oni, ki se skušajo na raz-bitih deskah resiti, ne morejo na sa-ho. Za en dei njih, za slabiče velja klic: »Fort mit Schaden!« (Počini v prilog drugim!), da se ostali rešijo iz smrtne stiske. Kdor ne sodeluje aktivno pri rešitvi danes za življenje nesposobne države, kdor ne pro-izviiia potrebnih vrednot ali živi! za debvce, mora zapustiti debelo ali zi\ ljenje. Da ne priđe napo;i!cd do boja vseh proti vsem, da se ne boriio n:očnejši proti slabejšim z nohti in zobmi in jih ne treščijo z neusmilje-no pestjo v globocino, naj se vsaj onim, ki so s svojim nagonom saino-ohrane pri kraju, odpro na stežaj vrata aa drugi svet, onim, ki hrepe-iiijo po dobroti prosto izbrane usmrtitve s strokovnjaško pomočjo. Samomori množic naj se državno organizujeio! Patrijotom, ki hočejo pomagati z žrtvijo svojega življenja nesrečni domovini, se to naj ne zabranjuje z zakonom. Zdravnlkom se naj prizna zasilno pravo, sodržavlja-nu, k: ga dežela ne more več hraniti, ob cnjastveni kontroli prijx>moči do i konca življenja kolikor mogoče hrez bolečin in muk.« D. M. Čeh! In Bolaarl. Dne 7. maja je neko boćarsko udruženje v Prajd priredilo predavanje o »spravi Bolsrarov in Srbov«. Predaval je prof. Šak. ki ie več let živel na Bolgarskem. Delil ie pri tem tuđi brošuro: »Trije dokumenti, kl kažejo na prave povzročitelje drusre balkanske voine«. Bistvo Šakovih izvaianj je bilo: Ako se hočeio Srbi in Bolgari spraviti, moraio Srbi Dri-znati .da so tndi oni krivci, ter Ma-kedoniio vrniti Bolgarom. Mi moramo tu pred vsem iuro-toviti, da so na tem praškem predavanju rabili zastarelo terminolojriJo. Ne -teč zavzeti to mesto. Italijani so začel i stre!jati s topovi in so se Arbanasi morali umakniti. Nato pa so oo-novno napadli in so res izgnali itaK-janske čete iz Tepelene. Ujeli so 400 italijanskih vojakov, zaplenili nekoliko topov in vojnega materijala* potem pa so zavz^r Prometi fn Bro-zo in prišli do Valene. kamor so S6 umaknile vse italiianske čete iz okolice. ItaJijani z mrzlično naglostjo utfiujejo postojanke okoli Valone % bodeco žico in okopi. ZAROBLJENA AVSTRUA. Dunai 2. juntja. Današnji daa remenja velik preokret v političnem Dr. Iv. L-h: Slooenshl pesnik o Hmerflil. Po obliki nas spominjajo te pesm! na solo Simona Oregorčiča. V mnogih nahajamo odmeve iz življenja naših rojakov, trenutke življenja In srca in duhovite refleksije na vsakdanjost V večini pesmi pre-vladuje idealizem in navdušenje in čutimo prav dobro mlado pevsko silo, ki gre preko vseh zaprek v lepi boljšt svet pesmi in poezije. Ena pesem Je posvečena A. Medve-du in ena Ketteju. Medved je bil v Šmariji kaplan za časa, ko le bil ameriški pesnik Se otrok. Mogoče se ga ćelo spominja: a gotovo se ga je dobro spomlnjal njegov oče: zato ni čuda, da mu ie A. Medved pri srcu. ... .„ Da posvečoje tri Htice Ketteju, je dokaz, da pozna naše moderne pesnike in da se mu Je Kette najbolj priljubil. ker tuđi pri nicm rada za-zveni satirična struna. Zelo nežna pesem je »Moli PavHcU. To ic pesnlfcova sestra, ki mu Je prinesla šmanrfce za rojstnl dan. Konec se glasi: Ta nežni Sopek, sestrica, ml domovine Je spomin, sanjave bolme gledam v njem In cvetje hiibov in đolin. V pozdrav srčno ti to želim, da bi ljubila narod svo], vsekdar tako zvesto kot on, k! bil fe oče tvoj in moj. Istotako govori pesem »Sloven-ki«, posvečena neki rojakinji M. H.: V življenlo malo dnl si *rlt očetov naSih rodni svet a vendar %\ Slovenka vrla ostala že \z mladih let Čefadi tiija eovoriea naađraito sloboda smeli glasi? Ia an\ U smo iako "jaMII Ma, ; '^■^■■■■■■■■T asHa^anBaB-' ■■■■■■■ 9BI ^HaaiRa*0^BBVa) - ^ mar nismo padli zdaj v brezbrUEnost topo )n se v komodnost leno zatopIH? O bratje, v dnevih ljutiti strastnih bojev naj srčna kri nam bo kot sohična sila* niožat pogum naj čulo nam napala. ĐeMieča vthra rod ne bo zlomlla, če kakor h rasti sredi starih Som ostane stalen nam srce In um. O sin v tnfini I Pojmi čas relitve! Slovenija vzdflroje po pomoči, asmill se mačencev piaJcajočih. da sreče dan sleđil bo smrtni nočt, da v slavi vekovltl bo povsođ raogočno živel ves slovenski r6Čl Tako je pel amerttkl pevec ŠB času, ko so pri nas »pesnttcf« rimajf;' Srbe na vH)e. Najlep$a pesem h Ja lUt* ie »LadJe bele, ladjc !cp«^ (iz I. 1918)/ Podajam ia ćelo: tadie bele\ Uđje »epe, kl krasite ocean, >"" kal priB»i« * fe M% ' ▼ svedl vanrf naš ptimaf Sfc priaesle nam pcaSnrfca* oalfii tmkrr ▼ noč pofoC r-alf fUse uđtmiUtfta tftlk, araSatf caraflaT ft« ;> < Oba« iahM mm prfaaafc, -^^ ■$i: flifi h lUal Sđi aaj|| / ' • 2. stran. .SLOVENSKI NAROD", dne fi. Jitnija 182a 125. Itcv. ki mu svet sokolov drzniti spava v grobnem, vecnem snu . - . A prinesle smo f glase sflne volje m moči, nevpogliivoftti ponosa, vestnike srecnejših ▼ boju dal Jt trčao krt ▼ sva* šamiji zdaj letf. Ta pesmlca tako pripfotto dflča 9nevTri do*odefc onega &ta. V fe«nU »Jocfili k gluho doč fcimUo« dobro ćutimo nemirno prlčakovanje te dobe. V daijavo misli ml hitilo, t)a kler junaki krvavilo, kjer ljubi naSI plak&Jo vremen iasnejših čakajo (»17) In tako se je bližala zrnaca, ki io pozdravlja pesnik v »Vstajenju Slovana«. Mar Belo, rodu posvećeno, trrezplodno ▼ smrtni prah izgfcie, zaman vsa venu vaa Uubesen, zaman stoletne holeSme? Ah na! Sovrtžnc betae alte delfle so to strop prevare . . . A U st »vita dan vstajenla probuit dola te slova&ska imUhoe v nie btneCi *4i» ko te vsbodi ta mot tttanska. U groba aledaJeca Stovava, kl M oropas J« lMl«aJa. že klije flahtnl cvat pietešiem kl aveta snasi dao vstajawa> Navede! sem nekoliko veK pesmi iz te zbirke, karsov njih od-mevi slovenskaga iivtttnta tt mor-m knjiga pa Je nam teflco dottop- 11 ] na, kef Je priSla v fivropo le v nekaj izvodih. In tuđi če bi ie prišlo več, bi je mi najbrže ne pokupili, ne le zato, ker imamo za take stvari da-nes že premalo smisla, ampak tuđi za to, ker bi bila knjiga v našem de-narju precej draga. Stane namreč v j Ameriki 1 dolar in en koder t. j. v j našem denarju okoli 180 K. Knjl?a obsega 88 strani. Zato pa upamo, da se bo razširila med našim! roiaki on-stran morja in bo med njiml budila Ijabezen do naše zemlje in pesmi. Zđelo se mi je, da je moja dolž-nost opozoriti na to prvo pesnilko zbirko iz Amerike, da vidimo, kako nas druži ena mise!, ena Uubezen do zemlje, kjer je vzrastel naš rod. Ve-mo, da so taji sejald zaselall že mnogo Ijulike rudi med nale (jadi v Ameriki, zato tom boli zastažijo priznanje oni, U rudi ▼ tujini ntec poslali brezdomovind in to obranili pošteno slovensko srce tud! v so-danjlh Časfh. Naj bi se fvm med nam! to nii-mL U so bile ves čas vojne pretrpane, sedaj obnovile in okrepfle v korist novi to stari domovini ta vsem, ki so izlll ta našega Jngoetoveaske-ga roda! ' in gospodarskem življenju avstrijske republike. Državni kancler dr. Ren-ner ie v današnji seji finančnega odbora prečital noto antantine reparacijske komisije, po kateri naj se \z* vrši nekaka konsolidacija vsesra go-spodarskega in kulturneira življenja v AvstriiL Antanta zahteva za svojo pomoč Avstriii dalekosežno kontrolo celeea upravnega ustroja tako. da W stal ves gospodarski razvoj av-strijsk© republike pod kontrolo. Av-strijski vladi se dovoli pod kontrolo reparacijske komisije trajanje ne-kakih državnih zadoižnic, takozvanih »Schatzscheine«, za katere pre-J&ame država jamstvo s celim pre-Jioženjem in z vsemi državnimi do-AodkL S premoženjem in državnimi oohodki jamči država na prvem me-jfctii, tako da bi to jamstvo stalo pred ^semi reparacijskimi plačili. ki jih fena plaćati avstriiska republika na podlagi sklepov mirovne pogodbe. Te državne zadolžnice bi v prvi vrsti služile v kritje 200.000 ton moke iz Amerike in za dobavo živi! in su-rovin, ki jih ie Avstrija naročila na kredit iz antantnih držav. Te državne zadolžnice bi se morale kriti z de-uarjeni upnika do 1. lanuarja 1920. Ce bi reparacijska komisija zahte-yala. da se mora v kritje kreditov zastaviti monopole, umetnine in vso posest bivše cesarske hiše, mora se zgoditi tuđi to in bi ti predmeti pri-Šli pod kontrolo, oziroma upravo re-paracijske komisije, medtem ko bi se % nasprotne strani oslfrurala dobava potrebnih živil in surovin. ki jih po-trebuje Avstrija. Ražen tegra prevza-me Avstrija še ćelo vrsto drugih obveznosti- lako se srne prodaja ali oddaja javnesa premoženja izvršiti samo s pri voljenjem reDaracijske komisije. Tuđi bo prevz^la reparacii-ska komisija v slučaju, da smatra to za potrebno, razpis in uvedbo novih davkov v svojo roko. Obenem si prisvaja reparacijska komisija pravico. da opozorl avstrijsko vlado, da mora v javnem gospodarstvu štediti do skrajnih mej. — Ćela vrsta dunaiskih časopisov, ki se obširno bavijo s to noto reparacffske komisije, izjavi ja. da značijo ti predpisi popolno suž-nost Avstrije za nedogleden čas. POMOČ AVSTRUL LDU. Dunai. 2. junija. (DKU.) Na današnji seii finančnega m prora-^Čunskega odseka je državni kancelar misije in pod kontrolo avstriiske-ga oddelka reparacijske komisije fz-đati zakladnice, za katere bi jamčili v prvi \TSti vsi viri dohodkov in vsa Irnovina x\vstrije. To jamstvo bo imelo prednost pred vsemi reparacij-SKimi plačili pogodbe saintjrermain-ske in pred vsemi druKimi obvez-nostmi. Vse drujce, iz posrodbe saint-germainske ali iz dnusrih dojfovorov entente z Avstrijo fzvirajoče plaČil-ne obveznosti se s tem ne razveljav-Ijajo, pač pa se zapostavilo tako dol-jjo, da iih more Avstrija urediti. Ta prednost za Jamstvo reparacijskega kredita Avstrfje podala drugim drža-vam možnost, da se pri podelitvi kredita udclečnjejo z srotovim var-stvom. Doslej podeljepi živežni krediti se bodo konvertirali. Nadaljnji 'odstavki note se baviio z srospodar-skimi in finančniml razmerami Av-strije. ANOLrSKO - SOV.TETSKA POGA-JANJA. LDU. London, 2. junija. (DKU. *- BrezžiČno.) K včerajšnjemu razgovoru med Krasinom in Llovdom I Oeorgeom javljalo, da sa sovjetski vladi nenmdoma đavoli, dm vpostavi z Amrlijo neposredni promet, da ustanovi v Londonu osrednji nrad; vse to v sporazumu % čezmorskim prometnim tiradom, osiroma s mini-strstvom za promet in z uradom za zunanje stvari. LDU. Rotterdam. 2. jtinija. (Dun. kor. urad.) Po poročihi londonskesa lista »Stare je povedal Krassin pri razgovoru z Lk>yd Oeorsfem, da Rusija nima preobilo žita, pač pa da more dobaviti mnogo phite, lanu, kož in raznih drugih stvarL Lloyd Qeor-ge je izjavil. da hoče Rusiji pomagati v težkočah. FRANCUA IN ANGLEŠKO-RUSKA POGAJAN1A. Pariz. 2. junija. Francija ie vče-raj energično protestirala proti uvedbi pos:ajanj med An^lijo in Ru-sijo in proti pregovorom med Llovd Georgom in Krasinom. Francoskl poslanik v Londonu Cambon je izja-vil včeraj v angleškem zunanfem rninistrstvu, da oficijelno opozarja na nevarnost nadaljevanj pogajanj med Anjflijo in Rusijo za dobre anrfeSko-franeoske Ddnošaje. Izjavit je nada- j lje, da Francija ne samo ne odobrava take ansrleške politike, marveč da | smatra nadaJjevanje anfirleŠko - ruskih pogajan] za sovražen akt na- i pram Franciji. »OSSERVATORE ROMANO«. LDU. Rim, 2. junua. (DKU.) Glavni urednik lista »Osservatore Romanom commodore Angrelini ic odstapil prastovolino od svojesra me-sta, katero je vodil več kot 40 let. Vodstvo lista je bik> izroceno Josipu della Torre. VFRSAILLEŠKA MIROVNA POGODBA. LDU. Pariz, 2. iunija. (DKU. — Brezžično.) V petek se bo podpisala v Versaillesu mirovna pogodba, HOHENZOLLERNCI NE MIRUJEJO. LDU. Beriin. 2. juniia. (DKU.) »Berliner Tageblatt« poroča: Od predvčerajšnjega dne se v okolici Erkneria in Fansrchleutena koncen-trirajo čete, ki se zbirajo iz ostankov dobrovoljskega kora. V Potsdamu se zbirajo menda bavarske čete in tam igra princ August Wilhelm Hohen-zollernski posebno vlog:o. Prihodnjo nedeljo nameravajo izvesti akcijo. pri kateri bi aretirali vse pacifiste, PAPE2 IN POSETI V V KVIRI-NALU. Rim, 2. junija. Kak'or se izve. ie dovolil papez, da smejo katoliški vla-darji posetiti Kvirinal. Prvi, katere-ga bo sprejel papež kot katoliškega vladarja v Kvirinalu, bo banski kralj. STRASNE RAZMEĆE V PETRO- GRADU. LDU. Haag, 2. junija. (DKU.) »Berlingske Tidende« poročajo iz Helsingforsa: Generalni pooblašče-nec francoskejra Rdeče^a križa prof. Hermann Seidler pozivlje društva Rdečegra križa vseh držav, naj odpo-šljejo mednarodno sanitarno in teh-nično odposlanstvo v Petrosrad. Pretresljivo opisuje strašne razmerc v Petrogfradu in predlaga mednarodno odpomoč proti temu. Polltlfine uestL = ImpozAnten »hod politi^ne^a društva »Eđinosti« pri Sr. Lncdji ob Soči. Dne 30. pr. m. se je vršil pri Sr. L#u-cijl ob So&i shod političnega draStva >E3dinoeti«. Shod je otvoril nadnftitelj Rakovs6©k, jafovorili bo dr. Wilfan in dr. Slavik iz Trsta, župnik Abram o gospodarskih vprašanjili, dr. K. Podgor-nik iz Gorice o naših zahtevah in prl-tožbah v jezikovnem in šolskem oziru, vtitm hm t*±dm*ki AAmn Bojae in vi-luur BalA. Bnaoln^ja o goapodarakih **-derah m obrač* proti nejUDOfiH pogodbe in Mtafcrenam po«top«nju glede obnove pMloptj, sakltra jMRoeti, poteo odškodalpe in oakrbo 2 orodjem ta živino na saten vojn» odikodnine. Reeohi-eija v jMškovnih in tekkih saderah protesti« proti krtada Jt«ikovnih prm-vic aloffinakega prebiVilfitva na v«eh poljih in ▼ veeh ozirlh, proti krivicam, ki so jUi sagregiie okupacijske oblasti na šolskam polju in sahteva polno jezi-kovno enakopravnosi, obnovo vseh Sol in prenehati mora lov na slovenske otroke ma italijanake sole. Kadaljnja ra-solucija sahteva popolno vzpoataviter obeinskih in deielnih avtonomij. Shod je bil injpozanten, obisk velik, razpolo-ženje žarko, vse resolucije so bile spre-jete soglaano z navdušenjem. Zborova-nju je prieoetvoval odpoelanec tolmin-skega komisarja Rinaldi in en karabinjer. Skrbno ata poizvedovala, kdo bo govorit, motila pa meta shoda, ki je bil, kakor poroca »Edinostc, dostojna in odločna manifestacija ljudstva, ki si je kljub vsem teŽAvam ohranilo krepko in nevpogljivo voljo do življenja in svobo-de. Poznalo se je ljudstvu, kako mu je ta shod del opore in okrepčila. = Propaganda aa Koroiko v Đero-linu. Steinacher, nemški agitator, Tiro-lec, dr. Penck, bivM profesor geografije na donajski nniverzi, in dr. Tschur-tschentaler so pred kratkim v Berolinu predavali o Koroski. Zborovanje je bilo sklicano posebno v ta namea. Tako de-lajo Nemci, nekorošci, da zainteresira-jo ves nemški narod za zemljo, do katere ndmajo pravice. Kako je pa pri nas? Brati Srbi se zanimajo sa usodo KoroŠke, le srce Slovenstva je kakor umrlo za zemljo, ki je naša. Tuđi tu bo vedehi zgodovina povedati, da je minulo mnogo let po oevobojenju Sloveneev, predno je Slovence svobodo tuđi raz-umel in doživel v njenih globinah. = Dnevni red prihodnje seje parlamenta. Beograd, 2. jondja. Dnevni red prihodnje seje narodnega predstavništva, ki se vrši 4. t. m., bo obsegal sledeče točke: 1.) Razdelitev parlamenta ▼ potrebne sekcije; 2.) odobritev po-roftil veriiikacijskega odbora; 3.) raz-pravo o budgetnih dvanajatinah; 4) odobritev mirovnih ugovorov z Nemfiijo in veraailake pogodbe; 5.) rasprava o zakonski predlogi 0 vojnih dobičkih, — Staliiee Ribardeve grupe. Beograd, 2. junija. Kakor se zatrjuje, je Ribar&eva skupina zavzela n&pram bo-doči konsitituanti etališce, da na.j odloča konstituanta o v s e h vprašanjih, tuđi o vpraSanju. forme vladavine, sioer pa za-stopa strogo centralistiftno nreditev države. Kakor se zatrjuje v dobropoucenih političnih krogih, bo zastopalo mnenje Ribarčeve grupe v javnosti glasilo >Progres<, ki bo proglašeno za stran-kln organ. Pri >Progreeii« sodeluje že danee RibarSev zet Vašić. Današnji >Progresc pri nafta izpod pereea Pere M&ksimovića članek, v katerem se propagira misel, da bi za konstituanto ni-kakor ne bil končnoveljavno obvezen nacrt ustave, ki ga je sprejelo a^aj nar. predstavništvo. = Ref ormisti^no gibanje in narod. Zagreb, 2. junija. Zagrebški nadškof dr. Bauer je razpisal mesto župnika v Koprivnici, čeprav je občinski svet eklenil, da ostane odstavljen župnik Zagorac na svojem mestu. Reformietio-ni dufcondki eo vsled tefra sklenili, da gredo med narod, mu razlože vzroke reformističnega gibanja ter ga kemčno pozovejo, da se izreče ali za dnhovnike-reformisie, ali pa za latinsko - vatikansko duhovB&no. Kakor bi potem narod sam odlocil, bi ostali na svojih meatih ali reformietični duhovniki ali pa latinsko - vatikanski popjev =s Reformisti in Rim. B akar, 2. junija. Kakor se poroča iz Reke, so ba-je tadi že v Rimu uvideli, kako opasno bi zamoglo postati reformietično gibanje rimski cerkvi. Bojazen pred razšir-jenjem reformističnega gibanja se je zrcalila posebno v rimskih, pa tndi tria-ških listih, kjer se je govorilo, da se bo jugoslovensko svečeništvo odoepilo od rimske cerkve. Zato je poslala rimska kurija na Reko strogoga inkvizitorja v osebi gvardijana kapucinov t Trstu. Ta je bival na Reki od 7. do 1». maja ter oštro naetopal proti onim kapucinom, ki so preetopili k reformistom, oziroma siiBt>&tizij»ali % reformističnim giba- ' njem. Polag anapangijo vodiUljev ie *a> hteval od njih, da podpiie izjavo, v ka-tori obsojajo to gibanje. Kapucini tega nišo storili in je triaiki inkvizitor po-klical na pomoč ardite, ki pe, nišo hoteli r»stopiti. TJvidevai svojo nemoć, je formalno odpnstil uporne kapucine i« reda in jlm dovolil, da smejo stanovati na Reki isven samostana tako dolgo, da prispe konćna odločitev U Rima. = Otaev ielesnieanke stavko v Bosmi. V železniški stavki se je ugoto-vilo, da je gotovi del višjih in niŽiih uradnikov podpiral stavkujoce. Isvedla se je preisk&va, ki je konČala s tem, da je bilo odpudčenih več telezničkih uradnikov. Tujci bodo v 48 urah izgnani iz dežele, domači pa odpravljeni v domovinsko občino. — Ldu. = Boj med arditi in italijanskimi Ž*-tami na Sušaku. Bakar, 2. junija. Na Sušaku je priilo včeraj med D' Annun-zijevimi arditi in zvestimi italijanskimi četami ponovno do krvavih spopadov. Boj se je zaključil na sušaskem mo&tu, kjer so arditi napadli redne italijanske vojake a kamenjem. — Italijanska sola v Tolminu. Iz Gorice poročajo, da se otvori v sloven-skem Tolminu italijanska šola za 10 ita-lijanskih nedomačih otrok. V Gorici pa caka na otvoritev slovenske sole 700 slovenskih otrok! Ali i talijanske oblasti nocejo nič s Ušati o o tvori tvi slovenske sole v gori&kem mestu. To je krivica, to je zločin, ki vpije do neba, ki kliče na noge ves kulturni svet. Ko so prišli Italijani v deželo, so razglasili, da Italija, velika država svobode, da Slovencem sole v 8lovenskem jeziku, več, kakor Jih je dala Avstrija. To se je lepo siišalo, ali verjeli nismo, ker nag politična zgodovina uči, da Italijan še ni nikdar držal besede. — V KoSicah so biU obsojeni trije glavni madžarski boljseviki, ki so hoteli na slovaftkem ozemlju vprizoriti vstajo, vsak na šest let ječe. Največji krivec Rihter, ki ima na vesti smrt dveh čeških umetnikov Šimička in Lebeda, je pobegnil ix vojaekih eaporov v Ko-šioah. = Ruski boljSevizem in đelavstvo. >Arbeiter Zeitungc prinaSa pod naslovom »Diktatura diktatorjev« objektivno pisan elanek o razmerjn ruskega bolj-levlzma do delavstva. Ko so se boljseviki v oktobrski revoluciji 1918. pola-stili državne oblasti, so najprej uničili gospodstvo kapitali8tične države. — Oblast je prešla v roke krajevnih Bovje-tov, ki so morali kmaki izroditi vso oblast centralni upravi. Poleg centralizma gospodojoce komunistične stranke je najmogocnejSa oblast >Izređna komisija proti kontrarevoluciji, špekulaciji in urađnim zločinom«, ki je ustanovila moćno policijsko organizacijo. Centralna oblast si je 9 pomočjo vojeke in ve-likega birokratienega aparata sagoto-vila odlocn)o5o moi y ćeli državi Poleg vojaštva in uredništva sa. je pridobila s terorjem tuđi delavstvo. Ruski proletarijat, ki je zgodovinsko se mlad in ki je bil v carističai Rusiji neizšolan In neorganiziran, Se ni doeegel knlturne zrelosti, da bi mogel nadomeetiti unl-ceno kapitalistično delavno disciplino z uvidevnostjo in solidarnostjo proletar-ske delavne discipline. Vsled tega je zadelo propadAtl narodno gospodarstvo in sovjetska republika je bila v nevar* nosti. Sovjetska vlada je morala zatreti anarhijo v produktivnem procesu. Ravnatelji, inženirji in tehniki so dobili zo-pet svoja mesta proti visokim plaćam. S tem se je odprla pot novi buržoaziji. Delavstvo so prisilili k deln potom mi-Htarizacije obratov. Moč centrame vlade je tako zasigur&na. Diktature proletarijata sploh ni. V Rusiji vladajo člani komunistične stranke, katerih je po I40-ninovem poročilu do 200.000 in ki tvori jo le majhen del ruskega pw>letariia-ta. V Rusiji se ustvarja nov socijalisem na podlaci despotizma, kajti'ta socijiali-zem vsebnje le prav majhno manjsino raskega proletarijata, ki z nasirjem uveljavlja svo|a načela. Za tat socijali-zem v arednji in »apadni Evropi ni prostora. Ta metoda proletarskega raered-nega boja je v Evropi nemogoca, ker je evropski xwroletarijat kulturno vi§ji in ker bi se nikđar ne pustfl vladati z nasiljem od manjglne. Ruski boljSevizem ima slcer tuđi v Evropi nekaj prista-šev, to pa sa to, kor ga ti pristaši dobro ne poznajo in bi bili zelo razočarani, če bi se uveljavile boljSeviške metode v sredn^ in zapadni Evropi. Pognemanje metod ruskega boljševizma bi upTopei-etilo razredni boj eoropskega delavstva. Rnski boljsevi»em je mogoč le tako dol-go, dokler no postanefo mase mskega naroda zrele za demokratično državo. Iz Mi« kraUcotne. — Regent Aleksandor v Sarajevu. Nj. kr. Visodanstvo regent Aleksander je na svojem izletu % avtomobilom iz Banje Eoviljače preko Zvoradka in Vlasenioe v ponedeljek pasiral Sarajevo na potu v Iiidie ob izviru Bo«ie, kjer je v družbi predsednika vlade dr. Srfiki-ča in generala HadSica obeđoval. Ob 17.30 se ie regent zopet peljal na povratku skozi Sarajevo. Dasi je regent potoval v nai«troltem inkognito, ga Je prebivalstvo povsod spoznalo in ga navđošeno ponavljalo. — S**M Walsoa v Zagreb«. LDU Zagrebi & tarifa. V torek dopoldne Je posetfl ffosp. Watson v spremstvu gospoda Meštrovfca hana dr. Laffnlo tu drače člane vlade. PtopeMee se !• sestal t nekaterlmi aaitmi polftttf Ib ocfUctilml oeebaml naiesa lavnegs 9vlleala to bo ratiovort t posam-almi amihnl potttlkl nadatioval. da m m-taafino tafonntm o aaUh MdanHh razme* rak V petek odpotuje at d*f«Jo» v aobo* to, da« 5. tnaija ob %tŽ se nm bo v vee- i ufifliškl ivii podeU časral doktorat v»et»ČI-lii£a SHS v Zagrebu. Oosp. Watson i*, ka-kor znano, profesor zgodovine Vihodnt Evrope v »Kirgs CoUege«. LDU Zagreb, 3. JunUa V torek gvtfer so gagrebika kulturna združenja kniilovai« kov, mnetnikov in novtntrjev priredila r čatt gospe in gospodu Seton Watsoan glas-beat večer v dvorani glasbenega savoda« — Prireditve na počast Seton Wat-soma v Zagrebu. Z a g r e b, 8. junija Seton Watsont ki se nahaj«w ie več dni v Zagrebu, je včeraj nadaljeval svoje konference z raznimi politiinimi In kulturnimi grnpamL Iatotako je imel včeraj popoldne konferenco • predstav-piki akademskega udruženja, danee pa je imel seetanek s prod^tavnicami ženskih društev. Na večer mu je priredilo akademsko pevsko društvo >Mladost< koncert in na to se je vršila sokolska javna telovadba v počastitev zagovornika jugoslavenske miPli v inozemstvu. — KaUtea trgovdn politika }e tot Beograd, 2. junija. (Uradno.) Mlnlstr-stvo trgovine in industrije objavlja: Ker se obeta dobra žetev In vsled naglega padanja cen na svetovnem trgu, so se pojavile pri nas velike količine Žtveža, ki so Jfh sadržavali kot rezervo. Da se olajša trg, ie začas ni flnančni odbor sklenil, da priprav-Halni odbor središnje zadruge za račun te zadruge izvozi do 4000 vagouov pšenice, do 15.000 vagonov oruze in 10.000 praSlčev. Ječmena in fižola srne zadruga izvoziti v neoraejeni količini do konca junija. — Pravna fafcnlta v SnboticL Dr. Ml-lan Miliković, sodnik apeladjskega sodlSča, je imenovan za rednega profesorja kazen-skega prava In kazenskega pravdnega reda na pravni fakulteti v Subotid Na isti fakulteti je imenovan za izrednega profesorja državljanakega prava dr. Cedomil Marko-vlć, sodnik prvorednega sodnega dvorm. — Američki Rdeei kHš in naga de-ca. Amerižki Rdeči križ v Beograda je poslal urada za toMHo dece ln mladine v Splitu 50.000 frankov sa podporo mla-doletne sfirotinske dece. Ražen tega je' poslal dva vagona raznega blaga sa dalmatinske sirote. narodno gospodarstvo. — ng Taje acavarovalnt dndbe v Čehoftlovaški. Prva ogrska splosna za-varovalna družba s sedežem v Budinv pesti, ki je imela znatne kupMje na Slo-vaškem, je izrodila svoje posle na Slo-vaakem nanovo nfitanovljeni nacionalni družbi, ki se zove »Prva slov&aka iar varovalna družbac. Dogovorili so fai- Iteresno skupnost. Ogrska družba je dobila večje število delnlo nove slovafike družbe. Družba >Assiotxrazloni Gene* rali« je tndi v pogajanjlh zarafi iaro-»tve svo^h fitialk v Cehoalovaftki, Ustanovili bodo novo družbo >Assioarv zioni Generali Moldaviac Tako Oehi aV atemaiično nacionalizirajo rudi v&Ido zavapovalno kupčića. ~ ng Komisija asa vnanjo trgovino na OeSkem je doloclla cene za eksport« no blago med drugim za les. Za isvo« na Francosko so doloeene za rezano blago do 6 m dolgo TniniTrt^ViA cene po 170 frankov loco oddafna postaja, nađ 6 m pa 200 frca. Za Nemftjo sa recano blago do 17 em široko 1150 Mf nad 17 odo! 1700 M. Za Italijo: rezano btogo 240 lir loco oddajna postaja, 270 lir franko Brenner ali TVbiž. Za Svloo 90 Svie. fr, loco odMajna poetaja, 120 fros. franko Buchs. Za Avstrijo in Ogrsko>veUaJ6 iste cene kakor za NemVSiJo in Italijo. Drva Je dopudceno isvasati v omejenent obsega proti kotnpen^^cifL Za žigice |e povpredna eena v eksporta 750 K 6. s. sa aaboj, prilično 45J0O0 K za vagon. — ng Delniška iclavniea eeAdh banle se Je od oktobra 1918 znatno povećala. Dne 31. januarja 1920 00 imele delnigfce glavnice: 2ivnostenska 200 ndlljcmov č. s. kron, Oe^ka lnđnstrialna 160, Fra« eka kreditna 75, Centralna banka čeških hranilnic 35, Češka banka 40, A$-rama 40, Zemeljska 40, Bohemia 2&, Kraljevograaki kreditni savod 4*8, Banka za stavbeno industrijo 20, I^vovap* niska banka 4, Plzenska 2, Moravska agrarna in industrijska 60, Moravsko šlezijska banka 20, Brnska 10, Stovaška 30. Skupna glavnica ten bank je zna-šala 755*8 miHjonov kron, doSim je zna-gala koncem oktobra 1918 skupoj 889*8 kron,___________________________ fialopna dtrha sloo. dtrhalaepa hlnlia 0 IJiiDHaiil. V četrtek, dne 3. Jontla se Je vrffla na pfottom voialkega vežbalUSa druga konjska dirka,v letoSnjl sezoni, ki je vsled fopega vremena in razaovrstnosti spoceda privabfla nad 4000 gledalcev Iz Ljnbljane m okolice. Prva točka sporeda, H tej dirki ne samo dober konjski materijal marveč tuđi veš&e vodstvo konj. Pri prvi, kakor pri zadnji dirki so se do-gadile tuđi nezgode, da so pri zaprekah popadali konji in se je moral gosp, Gliha, ki ?e Jezdi! preko prve zapreke in tam pa-del, prepeljati v brezzavestnera stanju v vt)Ja§ko bolnico. Tstotako je pri zadnji tekmi vsled hudega zaleta skocil vojaškj ■ Vonj med občmstvo, k sreći brez vsakih poSkodb. Med tfledalci je bilo opaziti za-stopnfke naše vlade, mestnega magistrata, vojaških oblasti in nebroj drugega odHC-ne^a obeinstva. Želeti pa bi bilo, da se pri j prihodnrm prireditv2h ogradi na primeren { način prostor tako, da ne bo občinstvo ; zlorabljalo prireditve na škodo priredite- ■ liev. Vsekakor sta pa prvi dve koniski dir- j kl v Ljubljani pokazaJi, da vlada med inest- i nim kakor tuđi med kmetskim prebiva!- j »tvom veliko zanimanje za lepi dirkalm i sport, in prireditelji naj se ne puste opla- ! Sfti z morebirnimi trenutnim! neuspehi, ki se bodo vsekakor v bodočnesti odpravili. Dneone oesfl. V Ljubljani, 4. junija 1920. — Regentov poset. Dopisni u rad javlja iz Sarajeva: Pri uosetu i Sarajeva je izjavil prestolonaslednik. da bo uradno poseti! Bosno !n Sara-tevo okoli 1. av^usta. potem pa obi- ; šče tuđi Zaerreb in Ljubljane j — Neverjetno! Bivša avstro- j ogrska vojna uprava je zgradila i ozkotirno železnico od Bohiniskc i Bistrice do slapa Savice in postavila i pod slapom električno centralo. Ako { uvažujemo slabe prometne razmere j v Bohfnju, ki so doslej onemogoče- ! vale, da bi se tujski promet v tem prekrasnem kotu naše domovine dvignil tako, kakor bf bilo potreba, bi mislil, da bo naša vlada storila j vse, da se ohranl ta železniška pro- i Sa javnemu prometu s tem, da se jo ne samo vzdrži, marveč tuđi izpo-polnl. Toda vlada je iz neumljivih razlogov podjetje prodala in baje namerava v najkrajšem času vobče zabraniti vsako vožnjo na tei progi. In zakaj? Zato, kef so uprizorili !z-voščki v Bohtnju divjo gonjo protf obstoju te železniške proge, čeS, da ' bo njihova obrt uničena. ako se ne ! prepreci nadaljno obratovanle te s cestne železnice. Zase so pridobili | tuđi nekatera županstva, ki so se dala v svoji kratkovidnosti in ne-prevdarnosti speljat! na led. Te dni sta intervenirala baje pri deželni vladi dva ođposlanca izvoščkov, ki sta nastopala kot pooblaSčenca posam-nih občin, da izposlujeta prepoved vožnje na električni pro?! Bohiniska Bistrica - Zlatorog, češ da zavira železniška proga kmetovalce pri poljskem deluv kef ne morejo obraćati na polju — konj in plugov, ker teče železnica tik ob cesti mimo njih travnikov in njiv. Intervencija je baje popolnoma uspela In Se te dni bo lastnik električne železnice dobit j ukaz, da ustavi vsako vožnjo in ' prične nadirati pfogo. Ne vemo, ko- i liko je resnice na tej vesti, ako pa je i stvar resnična, mora v vsej Javnosti, | ki J! je na srca procvlf našega Bohl-nja, izzvati vlh'af ogorCenJa. Ali se naj zaradi tistih par izvoščkov, ki jih Je v Bohinju, mrfčl ves tujsid promet? To M bilo nezaslISno, ko Je vendar nad vsak dvom vzvBeno, da mora živahen tujski promet kf Je «dfno mogoS, tko se vgaj v skrom-nem obsega vzdrži, ako fe ne Izpo-Polni, električna železnica iz Bistrice k Zlatorogu, samo koristiti Intere- | som vsega bohlnjskega prebhralstva. Ali se tega ne zaveda naša vlada? Kaj poroc* k temu konrtsartjat n i ^Wd pronMt taktoo tfaflfee mh I ! stopa pri tem naše Slovensko pla-: ninsko društvo? — Nencm fm^iifa urotom Po katastrofi, ki je zadela NemčUo In Avstriio. so bili Nemci pohlevni In krotki kakor Janjeta. Povaodi so nwlašalL da hočejo poetati svesti in mirni podaniki novih držav, kl so nastale na razvalinah pokojne Avstro-Ogrrske. Tako Je bilo pri nas in na Ceškem. Med tem je preteklo pol drugo leto. Na Ceškem in pri nas so postopale državne oblasti proti Nem-cem ves ta čas z rokavicami meneC da jih bodo na ta način najložje prl-dobile kot zveste pristaše nove državne misli. Toda izkazalo se Je, da je bila to docela zgrešena politika. Vsled popustljive politike vladnih or-ganov so se jeli Nemci domišljati, da so v državi faktor, brez katerega ne more živeti niti Jugoslavija niti Cehoslovaška. V istem razmertn, kakor so oblasti pri nas in na Češ-kem postopale koncilljanttio proti nemSkemu življu, je naraščal Nem-cem tuđi greben. Tako so Nemci v čehoslovaš. parlamentu odkrito na-! stopili proti državi in na usta svoje-! era voditelja dr. Lodermana ćelo iz-J javili, da ne smatraio zakonov če-I hoslovaške republike kot obvezne ! za nemško prebivalstvo. Tuđi pri j nas dvigajo v zadnjem času Nemci m NemčurJi vedno drzoviteje svoje srlave. Na Stajerskem in KproSkem so započeli odkrito protidržavno propagando in tuđi na Kočevskem so se jeli že krepko gibati. Ćelo v Ljubljani, kjer so ob prevratu popolnoma izgubili glavo in se navidezno prilagodili novirn razmeram, so jeli sedaj nastopati. kakor da bi živeli še vedno v stari Avstriji. Po ulicah demonstrativno in izzivalno govore dosledno nemški. izjavljajo. da ne razumejo slovenskega jezika, dasi so ob prevratu od nrve^a do zadnjega prav odlično znali slovenski. Na oblastva pa rx>ši!iajo dosledno nem-ške vloge. Pri nas fe sicer državni in uradni jezik slovenski, oziroma srbohrvatski. kar pa naših nad vse kulantih uradov prav čisto čisto nič ne moti, da bi ne sorefemal? nemskfh vlog in jih tud? ne reševali. Ako bo tako naprej se borno v doglednem času pofrreznili v fste razmere. ki so vladale pri nas nekoč v Avstriji. to se Dravi Nemci bodo povelievali. krotek in ponižen Slovenec pa fim bo hlapčeva? in rofi^boval roke. — Đrzovlakl Praga - Trst L dr. ! Obratno ravnateljstvo južne železni- 1 ce naznanja: Od 8. junija dalje se ! otvori brzovlakovni promet med i Prago in Trstom, odnosno Zagrebom in Beogradom, in sicer vozi ta čehoslovaski brzo vlak iz Prage preko Budjejovic. Linča, Selzthala, St. Mihaela, Leobna, Brucka, Gradca, ! Špilja, Ljubljane v Trst in obratno. Del tega vlaka se odcepi v Zidanem • mostu in vozi v Zagreb in Beograd. Ta brzovlak vozi trikrat na teden, ] in sicer iz Prage vsak torek, četr- j tek in soboto ter priđe torej na slo- i vensko ozemlje vsako sredo. petek in nedeljo. Iz Trsta vozi vsak torek, i četrtek in soboto in priđe v Prasro vsako sredo, petek in nedeljo. Iz Prage odhaja ob 17.55, priđe v Spilje ob 10.16 naslednjega dne, odhod iz Špilja 10.26, prihod v Maribor 10.50, odhod 11.40. prihod v Celje 12.52, odhod 13, prihod v Zidani most 13.29, odhod 13.49, prihod v Ljubljano 15.01, odhod 15.19, prihod v Logatec ob 16, odhod ob 16.40, prihod v Trst 19.05. Iz Trsta odhaja ob 11.45, prihod v Logatec 1445. odhod 15.30. prihod v Ljubljano Ii6.12. odhod 16.32, prihod v Zidani most 17.39, odhod 17.59. prihod v CeUe 18.33. odhod 18.38. prihod v Maribor 20, odhod 20.20. prihod v Špilje 12.45, odhod 12.55 in oride v Prago naslednjega dne ob 11.45. Kontrola potnikov in carinska revizija ročne prtljage se po jugosloven-skih organlh vrši med vožnjo od Spilja do Verda. Čehoslovaski brzovlak ima vozoove vseh treh rasre-dov. Potniki plaćalo normalno vozno karto za jrzoviake dotičnega razreda. VstOD je dovoljen na vseh do-stajah .na katerib vlak ostane, po razpoložljivosti prostih sedeiev. — V zvezi z uvedbo čehoslovaškejra brzovlaka stooijo nastopne izrre-membe na prosd Zidani most - Zagreb v veliavo. Namesto sedanjega vlaka št 502. kl odhaja sedaj fz Zi-danega mosta ob 13.10 In prihaja ▼ Zairreb ob 15.38. bo vozfl od srede dne 9. juniia dalje vlak št 502b. kf odhaja iz Zidane« mosta ob 14. fn prihaja v Zagreb, Južni kolodvor ob 16.32. — Zaradi čehoslovalkega br-tovlaka se IzpremenHo t»df obratni dnevi ekspresnih vlakov DunaJ-Trst št. 3 in it 4. In sicer bo ^ecfl od oo» nedeUka. dne 7. t m. dtlls bnovlak St 3 z DunaJa v Trst vsak torek, četrtek In soboto, v nasprotal smerf fs Trsta oroti DmaJn m ekspresni vlak št 4 vsak ponedeHek .sredo fn t^tek. Tzjemoma vozi ekspresni vlak 9kjl k Dunaj . Trst tud! to ned«Ho. — W* I rektna vozova &faMfo*đdb bno-l rtator fScan * Zmnb m Ptan- ■ Beotrad odldeta i» Zidane« mott* I prod Zagrebu % vlakom It 502b. M odhaja ob 14 v Zagreb. Beogradski voz odide iz Zagreba dalje z brzo-vlakom. Id odhaja Iz Zagrebi ob 233a V nasorotni smeri iz Beograda priđe snalni voz Beograd - Pnura v Zagreb z brzo vlakom ob 2.10 in gre naprej iz Zagreba južni kolodvor z vlakom št 509a ob 8.22 In se priklopi v Zidanem mostu čehoslovaš-kemu brzovlaku. — V Zrelcii. ured vratml Cetor-ca bo v nedeljo 6 X m. velika narodna manifestacija. Ttekai vozilo no-sebnl vlaki! Narodno občinstvo Iz Ljubljane, Kranjske In Štajerske Je vabljeno, da se te prireditve v čim največjem Stevilu udeleži! — Posebni vlak! k ntanlfestacin 6. lunlia v Žrelec Maribor - Orab-štanj odhod 450. prihod ob 8*30 minut s priključki: Celje - Dravograd, Labud - Dravoerad in Železna Kaplja - Sinčavas. Za ta vlak veliajo po-lovlČne cene. Ljublfana - Vetrlnf: vozi pomnoženi turistovski vlak, 10 minut nato vozi posebni vlak v isH smeri, s prfkljtičkl: Tržlč - Kranf. Bohiniska Bistrica - Jesenfce, Kranjska gora - Jesenfce. Blače - Podrož-čica. Borovlje - Svetnavas, Katrmik-LjubHana. — Poseben vlak na Korolko. V nedelio dne 6. iuniia bo vozil do tu-ristovskem vlaku ie poseben vlak. ki oddide iz LJubliane okoli pol 6, zjutraj; v Vetrint nride okoli 9.; vr-ne se zvečer okoli 22. (\0.) — Koroška letovlšča. Med dru-gimi, že na?5tetlmi letovlšd v našem ogroženem Korotanu zasluži KIodIh-sko jezero še posebno pažnjo. Izvanredno lepa lega. vabljiva okolica In nad vse ugodno podnebje vulivajo na obiskovalca naravnost osvežujo-če. Tuđi železniška zveza spojena z avtomobilno progo Kranj - Zelezna kaplja je zelo ugodna in zantmiva. Ugodno bivaliŠče nudi tamošnji hotel tik ob jezera, ki je prešel ravnokar iz nemške v slovensko last. ter ie v vsakem pogledu najboljše oskrb-ljen. — Našim letoviščnikom in izletnikom oriporočamo ta do sedaj malo obiskovani biser najtoplejše. — Beogradska omladina za Ko-roško. Narodni svet za Koroško ie preiel od beografskega akademika ur. Djukanoviča sledeče Iskrene bese-de: Znaj, Koroško, da bije I Beogradsko srce za Tebe z isto Ijubezni- j jo. kakor za svoie Kosovo oolje in za j svojo Reko. Tebi se zakunemo. da I ćemo ići za Tvoje oslobodjenje i u i smrt, ako treba. — I radićemo za Tvoje blago, dok nam srce ne pre, staje da kuca. — »V Beogradu za Koroško«. V nedeljo, 16. maja je priredi! >Demo-! kratski studentski klub u Beogradu« j javno predavanje o Koroški prill-! kom plebiscita. Predaval fe *. Ojuro Džamonija, narodni poslanec iz Bos-] ne. isti, ki je govorfl tuđi na -eliki 1 manifestaciji koroških Slovencev v ! Železni Kaplji. Srce prepričane** Jugoslovana more z Isto lJubeznfJo , obseči slovensko Kosovo, kakor srb-sko Kosovo, srbsko Kosovo kakor slovensko Kosovo. — Rudarsko sfavarstvo in Okrožni rudarski u rad v Ljubljani se preselita v petek, dne 4. junija Iz do-sedanjih prostorov na Resljevi cesti št. 3 v poslopje Kranjske hranihica, Knafljeva ulica št 9, I. nadstropje. Ievo. Vsled preselitve se stranke dne 4. In 5. junija sprejemajo samo v nujnih zadevah. — N* želesniSko ravna*©ij«tvo v Ljubljani je popolnoma po žabi 1 vodja SLS. g. dr. Anton Koroiec Oposarjamo ga, da je Slovenec in pa ieleznifeki mi-nleter že đol^o časa. Zađovoljiva re*i-tev tega prometnoga vprasanjja je živ-ljenske važnosti za promet in red na naših progah. Mnogo je obetal goopod železniSki minister dr. Koroiee! Naj nam vendar enkrat priđe % dejanjem In vrne Ljubljani, kar ae ji je odvselo skrivaj in krtrifino. — Zavod n sfnboneme. Opo-zariamo, da poteče rok vlaganja prošenj za sorejem gluhonemih otrok v tuk. državni zavod za gluho-nemce sa prih. šolsko leto po razgla-su v »Uradnem listu« od U. maja 11. dne 10. t m. Proinje je vložitl pri za-vođnem kuratorUn. — KroMka stavka t CeHa. KroiaSki pomočniki v Celju so prl-čell stavka« dne 1. Junija. Ker so mofstrl sklenilL da se prlCno v soboto 5. junlja pogajati s pomočniki Klede zvišanja plač. so se stavknjoči vrnill u dalo . . — Vefta tatvta Mvfer. Vče-raj. na praznik dotraj Ie posestnlk Ivan BrecelJnik v Polianah pri St Vidu nad UubUano v veliko prese-nečenje zapazIL da ma Je Iz omari* ne*a spođnlen predala Indnllo 830 dolarjev In sicer 3 banfrovd po 100. 10 po 90, eden po 20 In eden po 10 dotarjev. Vsl bankovd so bfll sato mastnL O tatu ni absohrtno nfkakem I •J«du. traftf oredal M bff saklenfen. Pred nakvpnm tn srmetdavo dolar* ktw se svarll —— «MMMai» uaaea asatni ww~ I nov pod Rožnik v gozdno samoto I nad knajpovsklm kopališćem »Wo-rlsholen« v blizini čađe. kjer so včeraj ob 7. zvečer naSH nekega obešenca. Dva dljaka sta se snreha-Jala v blizini omenjenega koDališ^u kar zapazita kakih 600 korakov viS-je obešenca v klečeći poziciji. Obe-ien Je bil za hlačni jermen. Poleg njega je bila ielezničarska čeoic«. Zadevo sta tako! hitela javit policijskomu ravnateljstvu; detektiv, ki je odSel na lice mesta. je spoznaL da je obešenec že povsem mrtev. Domne-valo, da je obešeni neki železničar pri katerem so našli Dlačilni listek južne železnice na ime: »Karei Ja-reS«. Pri obešencu nišo na^li nika-kega denarja. Sodljo, da se je obesil iz obuoa. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico. Čez noć je bila pri njem postavljena straža, — Umri Je v deželni bolnici po kratki mučni bolezni Matej K o b a I iz Dev, Marije v Polju. Prepeljeio sra danes ob **5. na pokopališče v D. M. v Polju. — Kavama »Zvezđft^. Danee koncert vojske ftođhe. Vston nrost. k Vrtni koncert voisike codbe se vrši v soboto zvečer na vrtu gostilne Slamlč, Olince, pri Bobenčku .Vstopnina prosta, k — PoStne položnlce. Danes pr!-lagamo poStne položnfee za ceru. na-ročnike. katerim Je naroČnlna potekla koncem mala ali lim poteče v teku meseca junija. Prosimo prijazne, pravočasne poslatve, da pošiljanie lista ne zastane.___________________ nalnooelSa poroCila. POOAJANJA Z AVSTRIJO. LDU Dona), 3. junija. (Dun. kor. ur.) Državna tajnika dr. L6wen!eld-Russ in Paul sta včeraj preko Zagreba odpotovala v Beograd. Dr. L5wenfeld-Russ izjavlja v »Neue Preie Presse«, da ima potovanje avstrijsklh vladnih zastopnikov v Beograd namen, omogočiti kar naj-svobodnejši gospodarski promet med obema državama in pa vzposta-vltev prejšnjih odnošajev. MADŽARSKA MIROVNA POGODBA. LDU Versailles, 3. junija. (Dun. kor. ur. — Havas.) Madžarska po-oblaščenca za podpis mirovne pogodbe sta davi dospela semkaj. CEHOSLOVAŠKA, — RUSIJA, — POLJSKA. LDU Pariz, 3. junija. (Dun. ko?. ur.) Kakor poroča »Dailv Herald«, je prišel Krasin snoči v čehoslovaško I poslaništvo, kjer se je razgovarjal z zunanjim ministrom dr. Benešem. List pripisuje temu sestanku veliko važnost z ozirom na vesti o razporu Ceboslovaške in Poljske. BREZ KRUHA* LDU Praga, 3. junija. (Dun. kor. ur.) »Bohemiac javlja Iz Ascha, da Je ondotno prebivalstvo že šest tednov brez kruha in da tuđi ni dobilo-nobenih nakaznic za moko, tako da so se ob zadnjem sejmu dogajale plenitve in drugi izgredi. Orožništvo in vojaštvo Je moralo nastopiti z orožjem. Položaj v aschkem indu-strijskem okraju je jako kritičen In bati se je resnih dogodkov, ako se nemudoma ne uvede dovažanje živil. ITALIJANSKI PARLAMENT. LDU Rim, 3. Junija. (Dun. kor. ur. — Agenzia StefanO Zbornica je skllcana za 19. junij. Na dnevnem redu je proklamacija vlade. Kultura. — Plesni večer *dc. Liđije Wisia-kove in g. Vaelava Vijeka. Bivši baletni mojster našega gledališta, g. V. VI-čekT je priređil e svojo o&vidno zelo na-đarjeno uĆenko gdč, L. Wisiakovo plesni večer a precej razsežnim in raznolič-nim sporedom. Drugi del eporeda je bil bolj karakterističen kot prvi, mogoče pa je prvikrat samostojno naetopajoča plesalka bila od začetka razburjena. Plesalka kaže zelo mnogo nadarjenoeti, gibčnosti in stilističnega razumevanja; do veljave je prišla njena mimika, ki ocllnje isredno fino razvit naraven igralaki čut (ki ga pri igrale!b po pokliču doetikrat pogreSamo). PonČka iz porselana in plee z roso eia prav aga-jala, Talentiranoet pri toliki mladosti obeta nmogo in želeti bi bilo, da se plesalka posveti • kar največjo resnoetjo pri sm ie malo snanemn razvoju pleene umetnostLVIček je s sestavo aporeda po. kasal pestro fantazijo, ki je pripomogla, da je aioer dolgi epored vseakozi mogel laninatL Sam je sanlesal dva plesa, ismeđ katerib se je »Feniks« po-•eteo dobro prilejrel selo karakterUtid-ml jglttbi g. Balatke, Vlcekovo iznrje-nost in eleganco smo imeli £e Uni pri-tfko oMuđoTati tn nam Je tuđi sdaj nudi!* neskaljen ufltek. I* M. S. — Olavri tfttstteni po^flri o aaii Aršavi Dr* Joše Ra* r Beogr«du Je po dolges in Hiarljiren đehi sestarll glavne etottstfdne nodadce o nali drftMrL JuiPMioTentlcs dritova Je po po? riju sa \m%% im po prebtralstvu sa 165-7% T*ft)a W Mts# kraJ^rim# BrMje a Oise Cive mm* M Kvteflft a^ecn|ajuga' osamlj« ssso dobiU \O$% poTTitne H 6*8* prebivalatv*, od ograko - hrrat skega osemlja 19*5 povraine in 19*9 pr* bivalstva« ćelo Bosno in Hercegovino, o Bolgarije p* 2*1% površine in 1'9 pr< bivalstva. Slovanov v naši državi 3 85-2, Nemoev 4*4, Madžarov 3*8, Arna> tov, Torkov in Italijanov in ciganov p. 1*1%. Po veri je 47% pravoslavnu 40% katolikov, 11% muslimanov in 2? Židov. V kratkem izidejo natanči po datki v posebni brofiuri. Gospodarske oestL — g Kvp^ija s JajeL Rasmere v kup čiji z jajci so postale jako težavne Ob času, ko so cvetele izvoznice, so si jiudie, ki so spravili tuđi Ie en vagon ]ajc v inozemstvo z dobrim denarjem. zaslužili lepo svote. Glas o teh dobička-nosnih knpčijah 30 šel po dežeH. Pri-vabil je v to težko eksportno trgovino mnogo Špekulantov, ki nišo strokovoja-ki in nišo vedeli, da razvajeno inozemstvo kupuje Ie prvovrstno blago. Velike množine Jaje eo nakupili špekulantje t prvi spomladi in jih držali za čas, ko se zopet odpre začasno preporedan izvoi. Hoteli so se tuđi okoristiti z dobrim slovesom, ki ga ima3o jajca štajerskih izvoznih firm in so pošiljali znatne množine jaje na marfborsko postajo. Pri nas doma po rn^stih je bila še marca In aprila prav trda za jajca. Plačevati je bilo pretirane cene. Tuđi sedaj je na ljubljanskem trfj^u naajhna ponudba »a jajca in je treba plaćati za sveza jajca odločno previsoko ceno po 1 K in tuda. K 110. Med tem, ko je domači kongum primoran drago plačevati, je y Prek-murju samem velika obi lica jaje brez kupca. V Mariboru pa stoji mnogo to-vorov z jajci, katera so se pokvarila, ker so predolgo stala. Mnogo tega blaga je šio v Dravo in na gnoj. Mnogo blaga pa se mora prebrati in nanovo naložiti. Božja pravica je segla vmes in potipa-la Špekulante, ki so kupičili blago ob času velike domaće potrebe. Mnogo se jih je obdutno opeklo. Blago je med tem začelo padati v cenah. V Avstriji se dobe jajca že na Dona ju po 3*5 do 4 K. V 8vici je cena tuđi padla. Na meji strogo preiskujejo blago. Tuđi so Svi-carji zelo iznadljivi v iskanju napak In zadržkov. V >Slov. Narodu< smo že svoj čas svarili nevešce ljudi pred eksportom. NajhujŠi udarec za izvoz jaje je pa hkratu s padanjem cen na vnanjih tr-, gih prinesla naša izvozna carina. Jajca srne se izvažati prosto, ali treba je pla-čati izvozno carino, ki znaša 30.000 frankov za vagon, na eno- jajoo okoli 1*80. Ob današnjih oenah je ta carina neznosna. Intereeentje zahtevajo i«dat-no zna žanje. Ce se ho6e vzdržati eksport je znižanje potrebno. Potrebno pa bi tuđi bilo, da bi ti izvoznika postavili od Časa do časa jajca na domač trg ter tako zlomili odločno prehrane cene ne ljubljanskem trpu. — g Avstrijski bankovd. Z ozirom j na ponarejene žige na bankovcih avr| stro - ogrske banke je određil državni! urad *a finance, da je uvoz teh bankov-j cev, žigosanih in nežigosanih, kakor tuđi uvoz avstrijskih žigosanih bankov-cev dovoljen samo s posebnim dovoljfl^ njem državnega urada za finanoe. Po>i nikom, ki prihajajo iz inozemstva, je; dovoljeno prinesti seboj na osebo zne-! sek 2000 nemiko - avstrijskih žigosanih kron. Prošnje za dovoljenje uvoza ban-kovcev naj se naslavljajo na nemŠko-ftvstrijsko devizno centralo. Ta prepoved pa ne velja za čehoslovaške drža^-, ne bankovee in za jugoslov©nske kroo-sko-dinarske bankovee. Ti bankovci se smejo uvažati neomejeno. — g Snef na rži. Rži se je prijela letos prav močno bolezen, ki se kaže v takozvanih rogljičkih ali rožičkih, dol-gih po IM do 23*cm. Učitelji in gospo-darji naj bi opozarjali šolsko deco, da mabirajo te glivice, ki se placujejo danes kilogram okrog 900 K. Rabijo jih lekarne. , /*wrt« Borze. LDU Curlh, 3. Junfla, (CTU). Devize: Berlin 13.75, Holandija 204.25, New York 553, London 21.65, Pariz 43.25, MHan 32.40, Bniselj 45.25, Kodanj 96, Stock-holm 119.50, Kristijaniia 110.25, Madrid 90.25. Buenos Aires 242, Praga 12.60, Zagreb 8.30, Budimpešta 3.40, VarSava 2.90, Dunaj 4, avstrijske žigosane kronc 4. LDU Dunaj 2. lunija. (CTU) Devize: Amsterdam 5875, Berlin 453.50, Buka-reSta 0, Curih 2790, Kristijanlja 2675, Ko-danj 2375, Stockholm 3050. — Valute: NemSke marke 446.50, romunski lei! 320, bolgarski levi 290, Svicartki franki 2765, francosld franki 1225, italianske lire 900. angleški funti 610, ameriltt dolarji 150, carski robiji 220. — Kurzi v prostem prometu: Zagreb 153—163, Budimpešta plačllo ▼ denarju poštne hranllnlce 92—102, plačito v žigosanih kronah 92—102, madžarske žl-gosane krone 91—105, Praga 360—385, Var* šava ta Krakov v poljskih markah 87—9T, ćeho - slovaSke krone 5000Caki 355—380, manlši bankovci 355—380, novi dlnarji 600 do 650. LDU Prat*, 2. Junlfa. (CTU) Devise: Beograd vista 164^5 Jhmaj 26.75. — Val«te: fuioslovenske krone 161.25, tv-strljske žigosane krone 25.75. LDU Beograd, 2. JnnUa. 20 dmarjev r zlatu 23.20, 23.20, 23.—; angleški funti 86.—, 86.—, «4.—; frmncosU franki 200.-«, ^00,—» 0; ameriškf dolar)! 21.—» 2I.*y 19.—; Italijanske Ure 1«.—, 190.-^ 140; romunski lefl 54J0, 54.75, 54.^; nemike marke 70.—* 70.—, 69.—; belgH-Ikl levi 75.-> 75.-^ 7-1-% LDU Bmoermđ, a. Umij«. V B%otnću |e danes vsled naglega đvfganfa naše krone sa cnriHd borzl In vsled dovofitre mormnega Uvoza Hrefa srecfilujt stIliri]a^ \ Ljubljani se vrši v soboto dne 5. t. in. ob 8. uri zvečer v re^tavraciii Novi svet, klubova soba. k Nogometna tektna. V nedeljo ob 1S. uri se vrši na prostoru S. K. Ilirija ob vsa-kem vremenu nogometna tekma med rezervo Ilirije ter prvim moštvom ljubljanske Sparte. k — Cestno dirko priredi klub kole-sarjev in motociklistov >llirija< v Ljubljani v nedeljo dne 6. t. ro. na progi bO km Ljubljana - Vrhnika do demarkacijske Trte in nazaj. Start in cilj pri 3 km na Tržaski cesti. Ćela «prireditev se deli zopet v dve skupini, težka (navodna) kolesa ter lahka (dirkalna). SJtart za težka kolesa ob MB. uri, za lahka ob o. uri. Pravico udeležbe i majo Slani kluba, ki se prijavijo do sobote 5. 1» m. do 4. popoldne v trgovini 8vetla«, fcjer se tuđi sprejemajo novi Clani. k — Otvoritev koče na Veliki Planini. V nedeljo, 6. t. m., se otvori koca na Veliki Planini (Schmiedingorjeva koča). Turiste opozarjamo. da ie v zadost-nljmeri skrbljeno za jed in pijaco. Ilirija-Graz. Sportk. German. Tzid tekme dne 2. t. m. 3:1 (2:0) v prid Ili-ri|e: včerajšnja tekma, ie koncala z rezultatom 1:0 (1:0) v korist Ilirije. Na-tančnejše poroci lo sledi. Izpređ sodišEa. — Drzni vlomilec v škofove zavo- đe. V Ljubljani se je lansko leto organizirala močna družba vlomileev. ki je razpolagala z modernim umetnim vlo-milskim orodjem ter je izredno dobro feivela — od svojih bogaioplodonosnih vlomov. To družbo so tvorili: 20-letni zidar France Kosič. nazvan >Švarac in 27Ietni zidar Janez Vodopivec, nazvan ^mulo<\ oba iz Pliskovice. za-sedeno ozemlje. dalje Alojzi.i Mersek. koeijaž, 20 let &tar iz Trsta, baje že ožo-njen z neko tržačanko >čudnega imena«, ter Josip F e r 1 e t i č, 201eten kamnosek iz Sp. Logatca. Ta četvorica je tekom laaake jeseni izvedla drzne in bogate vlome. Prvi vlom je bil 22. akt 1. 1. v avtogaražo Ivana Pollaka, odko-der so odnesli avtomobilske plašce in rezervna kolesa v vrednosti 11.000 K. Drugi vlom dne 24. oktobra L L je bil v pisarno tovarne Gost. Tomnesa ter so odnesli iz blagajne gotovine 19.547 kron. Dne 8. decembra L 1. so vlomili v proda jalno trgovca Josipa Hladina v Rajhenburgu ter odnesli 11 bal moške-ga sukna v vrednosti 15.000 K. Naj4ra-nejsi vlom pa je bil dne 22. novembra 1919 v pisarno zavoda sv* Stanislava y St. Vidu, od koder so odnesli iz blagajne 27.500 K gotovine in prof. Franoetu Omerza 1500 dolarjev, 03.000 K. Skupna škoda znak 155.047 K. Ta družba je imela svoje niti razpletene tuđi v Zagrebu, kjer so stanovali pri nekem zna-nem >žeparjiK. Živeli so zelo razsipno in raskošno. Fo dnevi so spali, po noči so delali. Odkar >se je Avstrija podrla«, še nišo prijeli za pošteno delo, ampak živeli so samo od vlomov in sšverca-njac. Po vlomu v Št. Vidu so odšli v Zagreb. Zagrebški policiji je razsipno življenje padlo v oči. Postala je na nje pozorna. Fo malem so se odkrila vsa njih vlomilska dejanja. France Kosič, Jatiez Vodopiveo in Alojzij Meržek pri-znavajo sedaj \ lome, Josip Ferletič pravi, da ni >čisto nič kriv«. Ko so bili začetkom decembra aretirani, eo začetkom tajili vse, niti drug drugega nišo hoteli v prei&kavi poznati. Potcni tajne korespondence. V zaporih pa so se po-tem medsebojno izdali. Koaic France opisuje, kako je bil vlom izvršen v za-vode. Pristavi: >Mene je derov denav samo dva dni*:. Vse so zapravili. Ta drzna vlomilska družba se je preselila iz Trsta v Ljubijano, kjer je razvijala svoje delovanje. Tekom dveh mesecev so z vlomi >zaslužili< nad 150.000 kron. Umevno, da 20 teinu pri-merno živeli v razkošju in razsipno^ti. Zagreb je bil njih zatočišće za razsipno st. Ko je predsednik Vedemjak vpra-žal z oštrim, povdarnim glasom: >Zakaj ste geni prišli? Zakaj niste ostali v Trstu?-, mu je obtoženi Kosič odvrnil: >Gospodje! Ta-m v Tr-stu je sla-bo!c Po izvršenem vlomu i>ri trgovcu Hlađinu v Rajhenburgu je sevniško orožništvo aretiralo tri elane te družbe: Kositra, Vodopivca in zloglasnega Antona KeržičA. Slednji je orožnikom ute-kel. Na bejrii pa je bil ustreljen. V preiskavi so bili eest mesecev. Baftnirano 90 tajili in đosledno tr^M, da ae med seboj ne poznaja. Konačno ao se isdali. V aaporih so m sačeli đopiao-vati in si po tem poda jati navodila sa nadaljne zagovore. T% korespoodenca je prišla v roke preiskovalnega godni-ka, valed eeaar so slednjič primali vlome. V kriminalietičnem osim »animtva rasprava je trajala ves dao. Porotniki so soglasno potrdili sedem glavnih vpraeanj, gamo osmo z 8 >da< proti 4 >ne<. Obsojeni so bili: Franc Kosič na o s e m let, Janez Vodopivec na devet let ter Josip Meržek in Josip Ferletič vsak* na šest let težke ječe. Preklinjaje so vklenjeni zapustili poro tno dvorano* Sokolstuo. Sokol v Mengia vabi k j&vni telo-vadbi v=e prijatelje soklstva, ki jo priredi sokolsko okrožje za kamniški okraj v nedeljo dne 6. junija. V slučaja slabega vremena se vr&i dne 13. junija^ Telovadao druitvo Sokol v Laikem priredi dne 13. juni ja 1930 svoj prvi lavu i nastop s sledečim sporedom: I. Proste vaje dečkov, proste vaie deklic, telovadba de£-kov na orodju, skupine. 1L Proste vaie Čla-nic, proste vajc članov, telovađba na orodju, skupine. Po telovadbi bo v dvorani hotela Henke igrokaz »Materin blagoslov«, ki ga proizvaja naraščaj. Nato srečolov in prosta zabava. Pričetek ob 4. popoldne. — Okoliška bratska društva se s tem vljudno vabijo na udeležbo. Zdravo! k —Sokol v Zagorju ob Savi obhaja letos SOletniro obstoja in lOietnico zgradbe Sokolake^a doma. V proslavo tega jubileja priredi Celjska Sokolska župa svoj zlet v Zagorju dne 27. junija t. 1. Vabimo vas bratje, da prihitite ta dan k nam, da s svojo navzočnostjo počastite to sokolsko jubilejno prireditev. Železniške zveze so zelo ugodne. Dan prireditvve bode vozil se posebon vlak iz Celja, kateri bode prišel okrog 9. ure v Zagorje. Natanften »pored »ledi ▼ kratkem. Zdravo! k Telovadno drnStvo Sokol ▼ Metnu priredi dne 1. avgusta t 1. veliko javno te-lovadbo, spojeno z ljudsko veselico na pro-stem. Bratska sosednja in okoliška društva se prosijo, da ta dan upoštevajo in ne prirejajo nikakib prireditev. — Odbor, k — Urti—TBi oMai «6or ***** ▼ **£. Slatini se je vršil 20. majsv 2apo je zastopal brat starosta, Kukeo ie fcil-ca. Isvoljen je bil slede^i odbor: 6ta-roeia Remic, podataroeta dr. Kofcerer, tajnik Verk, blagajnik Fabijani, nadelp nik Peiger, podnadelnik Red, odbornika GUniek in Majdič, goapodar Vrtin, pregledovaioa račonov Klemen in Pi-bemik. Načelnik knltumo-proevetnesa ođaeka je Glinćek, dramati^nega pa Verk. Članov je aedaj 52. k DraiflvoM oesfl In prtrcdlliiCa Podporao hi arav«varstv«ao društvo driavaik BiJaftagciav ima svo) redni ma« sečni sestanek v soboto, dne 5. lunija točno ob 8. zvečer v društveni pisarni, Sv. Jakoba nabrežie St. 33. — Odbor. k — Nakapovalna sadrvga. V nedeljo, dne 6. junija 1920 se vrsi ob 9. uri do-poldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani U3tanovni občni zbor Nakupo-valne in produktivne zadruge kovinskih obrtov za Slovenijo v Ljubljani. V splosnem se nacvetuje vsem obrtnikom, da naroćijo Obrtni Vestnik, ker »o y tem listu objavljene vse zadružne vesti. — PHpravljalni odbor. k Veliko vrtno veselico priredi prosto-voljno gasflno društvo v Dolskem pri Ljubljani v nedeljOt dne 6. Junija ob 3. popoldne na vrtu gosp. Franca Zupaočlća v Kamencu Ker ie ugodna zveza vtekov, ob 2 iz Lj obijane, ob 6. ali 9. zvečer v Ljubljano, vabi najvljudneje k obilni udeležbi odbor. Đrmlno draltvo v TriHČa praznu je dne tt. julija svojo 301etnico. Prosimo vsa sosednja druitva, da se blagovolljo na to oziratL k — Prirtditev na korist invalidov v Tivoli je uspela nad vee pričakovanje lepo. Udeležilo se je je izključno Ie narodno in aodjalnodemokratsko občin-stvo. Iz kromov SLS se pri redit ve ni udeležil skoraj nihče, opazili smo edino g. đr. Antona Breci ja. k i pa je bil že po svojem služben em položaja primoran, da se udeleži veselice. V kolikor smo se mogli informirati, tud! vlada ni bila za-stopana. Zdi se torej, da gotovo krogi niraajo nobenega srca asa nesrečne vojne žrtve, ker drogade bi bilo pao ne* pojmljivo, da bi osebne obćutljlvoeti in strank&rske interes stavili nad načela Človekoljubja. Ta konstatacija naj služi 1 V * -f odfirror l^evaftofl >flteyreo6avi< no-tici. Miaosrede omenjamo, da Je dala pjireditev vkljub neudeleibi m strani SL6- okroglo 45.000 K ko0mataga do-bička. RBPERTOIE DL OLEDALI60A. Drama: Petek, i. junija: zaprto. Sobota, 5. junUa: Dvoboj, D. Nedelja, 6. junija: Pritozne bu-feve, C. Op era: Petek, 4. junija: >PagUacci. L>ea Sylphidee, B. Sobota, 5. junija: II Trovatore, E. Nedelja, 6. juni ja: > Vesele iene windsorske, D. HproolZaicllai« ~\- Vaoveevalniea za živino in mast oddala je za soboto in nedeljo, t- j. dne 5. in 6. t. m., sledečim mesarjem svoja teleta v prodajo: Prepeluhu, Matiji Ha*-mn, Javorniku, PetriSu, Rihtarju ml., Rihtarju star., Prezelju, Zupančiču, 2gAnjarju Jožetn, Žganjarjn Antonu, Makovcu, Skerjanco, Jesihn, Kočarju, Pramen, Česeku. DoInicArjevi Jožefiv Anžiča, Novljanu. Ouzaku, Smetu, Smc/ ljanu, Zabjeku, Ahiinu, Kastelicu, Bre-celjniku po eno tele; Ocvirku, Kocjanu, Selanu, Janežu, Bolničar ju F rancu, Novaku, Černivcu, v^krajnerju, Zajcu Ivanu, T-^bnu in Zagmajstru po 2 teleti, Ie Janežič je dobil 3 teleta. Kp mesa ve-lja: sprednji del 19 K. zadnji 20 K. Vea-ka stranka dobi največ 1 ke: mesa. Polzvedne. —' Dotični gottpod. ki se je peljal & ko lesom ob %6. iz ja ha ine tekrne, ki je imel malega otroka pri sebi in ki Je pobral svileno kmečko ruto pred vilo >AngeIo< na Sehi, se lepo prosi, da jo t&koj vrne v trgovini Jager, židovska ulica št 5. 4012 — Po solnčnik, izgubljen v nedeljo v vlaku Bled - Ljnbljana, prosi se gospodična, da prid«? ponj k gospej ? ^d-Iak, Gradisoe št. 7. 39$ Glavni urednik: Rtsio Pustosletnšek. Odgovorni urednik: ________Božldar Vodeb._______ M\M avtomat ^r^u Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3988 8 vasoooT prvovrstnega m se bode prodalo okrog 15. junija. Kje, povc upravništvo Slov. Naroda. 3967 D*liX* HfiBniifltrn«s 2e'i v ^iSo kot opora lOP SOSPOGiltia gospodin]! ali dru-iabnica brezplačno, ker bi se rada naučila slovenskega jezika. Ponudbe pod „Sloven&iaa" na zastop. Jugoslov. Novin Maribor._______________________3958 IVHI bfltftl za centralno kurjavo na HlDi nuicl prodaj. Ogleda in vpraša se lahko vsak dan v hotelu .Slon* ijubljant.___________________3908 Proda se eetia] ninsKiti sodDV. Pcnudbe pod rSodi 3916* ra upravni-Stvo Slov. Naroda. 3916 Ropi $c VEtia mnoBna stsnli testonov če tuđi preperelih. Cenj. ponudbe rod ,Tcstoni 39I5a ca upravništvo Slovenskega Naroda. 3915 Proda ali lamenja se i^3:™z^ gramofon s 16 ploščami. Janez Rakar, gestlhiiear. Trebnje. 39^29 Molko Kola na prođu Kolodvorska ulica 24^__________ 3973 Bfttian ^ m3 t)U^ove ^es^e 30 m/m rflloffl 2-50 m dolge. Ponudbe pod »deske*/3954 na uprav. Slov. Nar. 3954 Difrini ffffli z *eP°' vidno P'-savo, se rSUnl ■IlUjt proda. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 3958 M iteiiii loaoi s^sjjSh1^ najboljšem stanu, prodaja tvrdka Pater-lOSt ft Renic, Ljubljana, Rimska cesta ?.. 3957 Prela se tiitemtd toTorni avti ter več luksurioznih avtomobilov. Po-nodbe poJ »Aitomobili 3914* na upravo Slovenskega Naroda. 3914 femvrtfna iaira komad po 80 vin FflllllHli M|lQ rlavači (Schwimmer) to 40 vin. nudi Em. Šopane t Rogatco •*_____________________________3794 Imi sole Ue po naiviiii ceni Sc?er ft Ronp- li*W**> Woit«Tam 12 3796 kaiaiii naa izvrstnega naravnega nHijl UH đalmatinskega Crnega in belega na malo in veliko po zmernih centh. Naročbe se izvrSujejo točno in takoi po ćeli Jugoslaviji. Vzorec na labtevo. NoTi Dalaatisakt p«dnini. Pe-M.JJU *L K-*7. Zagre*. Vl^ik Dn£ Ei a prilu 1 Hitna »Urica ifl slažkinja za vsa hitaa dela, proti dobri hfani in plači v trgovsko hišo. Istotein .se spreime Sivflja na dom za &vanje pejila takoj. Naslov pove uprav-otftvo SIot. Naroda- 3o78 ._________________________ ----------------------■---------------------------------------- 4 kadi iz mecesnovega lesa po 3!/2 do 4 m široke in I1 2 m visoke, ali tuđi v približni meri, se kupijo. Ponudbe na poihii pređal 9, Ljnbljaaa. 4000 Isanfeega vajsaia %$£&»%. Bogata f, mesar. Zelezniki. 3983 Proda sb bišn vrtom Uf^JL^ so proda tuđi električni klavir. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 3981 išiEin de!a s šivaniGm, z«!T 1. Ostennan, Šfška. Celovška c 82. dvorišće ____________________________________3980 Lep otrovi voztteH se prođe. Gmbarje»o nibretje 14. pritlicfe. 3C91 ucnllLd, nčenka v kako trgovino, mj-raje na Goieniskem Drugo po usttne-nem doeovoru. Ponudbe je naslov ti pod .Ucenka' na Anončni zavod Drago Beseljak Ljabliaoa, Caskarjero nabr. 5. _____________________________3999 Ofi nrSflhi stanovanjske h:5e Kreditne rII IJlutiUl banke v Beethovnovi ulici i© šest drevos posskati In odstrn-nitt, Ponudbe cod ,Sta?nišče 3996' na upravništvo Slov. Naroda. 3996 riflifi VnitnlM veilja množina takoj Pldll „ijllU! dobiti pri tvrdki Ivan Perdan, v Ljubljani. 3994 Prima raženo liraiio SS"«^^ Paromlin, Zagreb. 4010 Iste leolnfna mntM %&£?*'■ ke ali prodajalke. Ponudbe pod P. L 19/4003 na upravništvo lista. Francoska tamna '„.re™- « « za kmetski mlin, neprckosne kvalitete, za trganje Žita in moko. Cena 6t 0 K franko postaja Lesce. Fran KotaC Zpola p. Bcgunje. 4011 Popclna oprava za spalio soia, dobro ohranjena se proda. Ljubljani Rimska cesta 2, aa dvoriSćn. 4u01 Tn^ilai ndinnlrf se nujno išče. Dopisi liOlDBI il]Dlll pod .Goid.o posestvo 3908' na uprav. Slov. Naroda. 3998 Diitiigfira gumi ^p^'r^: bro meblovano sobo če mogoče s hrano za dalj časa v najem Dopisi pod .1. B. B. 3997" na uprav. Slov. Naroda. 3997 Cfavnit 1^0 kvadratnih metrov ie LlBlIlI, kupi. Naslov pove »privništvo Slovenskega Naroda.______________397« 110.118 R psniila Z^zr^t in jamstvu trgovec, gpitiln'Čsr in po-sestnik. Ponudbe pod: .liOJti/lili* na upravništvo Slov. Naroda. 3976 lemim »ta. £»?£'<.*?:» pozneje, iŠČe mirna ta poštena flotpo-dićna v Ljubljani. Cenjene pooudbe na upravništvo Stav. Narod« pod »MeM» mm ttba »75- 3975 .______ . -M-M^^^—* Kavo, čaj Čokolado, Kakao, Bontoofia« Roz9ne, Paradiinilca, Rii, Sliv«, DISave, Kmijak, Rum, £mwmpmn}mci Nanilsna viw» razpo'ilja po vsem kraljestva. Jos. Fabiaoi. Uflbljaaa. Pralarnova 11L 94. nnanetui 2 vinogradi in Živino, b!i* rOlEIlia z vrtovi v Mariboru, vile. gosttlne itđ. aaaaaBaf ^^PB tfrcjMtffate Vaafca Vaaia« talaa. Pogoji: patiakaaa znan* alovenskega hrvatsl^jei la niwHrraj jezika, afttao-^raftje ia ttw|taHli Pmiadbt t sab-tcrkoai plate aajae laao) vpo«}c)o Ofarte nCaauc at oafb koja atavt)enafa s naaaMfaaa iavtia ki se vrii aa« tS. taalla ItlO aa S. mri sa-aolaaa » paaoIUaUkl alaaraL 1. Poročilo naćelstvm in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ob doloćeni uri ne bil ta občni zbor skiepčen, se vr5i v smislu pravit § 36 pol ure poznaje brez ozira na zastopane delele in navzoče za-drufnike drugi občni zbor v istih pro-storih in i*tim dnevnim redom 3816 Naiclttvo. Kopel v hotela JLOIT )• rtamm p*a«Aal|ka osah dan od I (a aaai^vvaBam w^p^^as w i ________ 1 kemiljn fflotiazl (Spaao) za Tesanje vie€ iz I Beograda kg K S^—. I Qw#T&a|ć I iMfni, JfiMta iL U. I proti dobri plači, za Kozje ozlroma Maribor. D. Jas. Barle. atnv v latlaai (Stofetiji)._____________________3984 ttnilik * Predpisanimi Izpitl ae sprej-»illjlni me za parno Žagz. Ponudbe z naveobo plaCe in zadnjega sloibo-vanja nt oskrtmlštvo graSCine vRfbnl-ci, Dolenjsko. 4008 W¥1S Abađle, Samim, Golob, OttoaaB. Vsa- kovntne stročnice. Pečatnl vottk in kopiml svinintki na debelo. nUran«sM paptrnica LiBbllMM, Mtfl trg U. Vabilo k miKi omu zhoni injSak! za Srinffin tir itolln, r. 2. % TL T- v SaJraftleJ daa 1S. fnifa 1910 •h 3. «rl popolđoa v paaatflniftmt »obi ▼ SoaVaitak VSPORED: 1. PocoStio nafelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Nasveti. ▼ Satfrailfl, ti« ;. jafja im, _______________llaatlalfo. Kiopinsko jezero (KoroSko). Otvoritev 15, juniia. MllItl.KUHlilJOl' Ivrsta« yr«skrU|«i pNistoa, umf^đ»tđm^r to k^pallito ia lttovlito v S1ot««I|L i«fer»adJe d.)e Uprava hotela „Klopžnsko jezero^ 4004 Trajne •• k«|MiJ«lo «*llk« a>arMJ* - kozjE io Irane Mi Mv Kd mt. - Ponudbe pod .F. M. J. 4ts* na BaaaUa Maaat, rramkfart a. Mala« 15 motoiiev za enakoimenaki tok 230 voltov, Vio, Vs, Vs in 5 HP. 3 motorii . . » 480 . 13 »/a. 30 in 92 HP. 5 dinamov . . . 150 . 10,13.20,33 In 40 KW 12 motorjev . IzmeniČni » V* — 10 HP. 3 generatoril za vrtiini , 42, 60 in 70 K. V. A. 4 elektromotori za vrtilni 9 4 V», 7 Vs in 60 HP. Kompletna naprava za brušenje marmorja. — Okoli 30 transmlsij 60—70 mm debelih. — Okoli 500 metrov novih plinovih cevi I1/4, 2 in 3 palce (cole). Inoenleur HIRSCH, Wla>n XX.. Winterg«sM Nr. VL Sstroin w vaUU M—tlai. — Mašto aataa. taaaka vatarao Uafti UfMlff Oaftrat, fOTkaii! nm paatallaa perUa, aia^o i« | rfska ia felaiiatfaia« — Za cenjeni obisk se priporočata HEPŽET a\ afORITHIKa Ljttbljana, Frtnčiškaoska hI. 5, Draibeni oklic. Vsled sklepa z dne 20. maja 1920, op. št. E 551.19-21. se proda aaa 14. |aal|i t9M dopoWne ob9,vi ? IJaallaaV aiaiaaa aaafa Mav. 1. na iavnl dražbi: razum sobna la kuhinjska oprava, poMStvo, preproge, piaalna miza, razaa lep a noika in fcnslca obleka, moJko la lentko perilo, posteljnina, zaatorji, več pa-rov tevljev in Hforajev, voj. Caat. obleka, starinska omara, zabavne in ucne knjige, pit. atroj, skoto nov, kopirna presa, surove kože. približno 100 dobrih toplo- I merov, magneti za avtomobu, pipe te medovine, razna mašila iz kavčuka (Kao- I ttchackdlcMuafen), vet manometiov, 2 aeaalfcl im vodo, razna lica, vsakovrstn* I ždtialaa, svedri. žage, tovoml vozovi, 3 velike ploiče kavčuka, 2S tmirglovin I koltitov (Schnrngtlacbelbea), nekaj bendna. strojnega olja in drago. I Red ae smejo ogledati dne 14. junija 1990 v Časa med 8.-2. aro do- I pokteena licu amta. Ww ^km^^m mm*Š*lm m Eaa^aVanaŽ. aialalalaaV V I aaBTi aMBvaaja^p a^aaaa^aa> w ^^^^^9^^^^^ vv^mib "P i dna ML auja 1920. ___ —— i SatriM fti ihk »NvoOm maam