251 Dopisi. Iz Dunaja 18. julija. M. — Srčno se Vam zahva-lujemo, da ste tiskali pravila, po kterih v Beču za Vodnikov spominek dnar naberamo. Bog daj, da bi se kmali tudi v Slovenii začelo tako naberati in da bi se kmali moglo središče Slovencov olepšati s kipom našega prvega pesnika. — Deputacija tukaj živečih Slovencov se je gosp. dr. Toman-u zahvalila za krepko zastopanje pravic slovenskega naroda. Zopet Vam pošiljam 20 gold. nov. dn. *), ktere sem dobil od sledečih gospodov: M. vitez Vesteneck 5 gold., Domicelj 2 gold., S. Jenko 1 gold., Lj. Vasic 1 gold., J. Horak 1 gold., Janko 1 gold., J. Noli 3 gold., Slavoljub Pour 1 gold., Vlad. Ravnikar 3 gold., J. Pajk 1 gold., J. Klemenčič 1 gold. Iz Hrvaškega blizo meje turške 15. jul. L, — Sv, Petra dan, pravoslavnega praznika, bili smo v Žerovil ic i, prav na meji turški, odkodar je veliko raje (raja Turčini pravijo kristjanom) prišlo na shod ali, kakor pravijo pri nas, na zbor: zale dekleta, čez seženj veliki možje, oba spola z dolgimi kitami na hrbtu, v ktere so večidel svinčene ali plehaste, malo le srebrne svetinje vpletene. Veselili so se ti reveži življenja in svobode na naši zemlji ter plesali kolo, da se je vse kadilo. Vprašam enega, kako jim gre, pa mi odgovori: „E, gospodine, danes jesmo dobre volje; sutra neznamo, budemo još živi." Rekli so mi, da tako pazijo zdaj Turci na nje, da ga brž posekajo ali pa v ječo pošljejo, kdor le črhne zoper Turka. Pobrali so jim pa že vse razun najpotrebnišega za živež. „Raja, krsti, psi, dajte harač, porez ali što je, ali pocr-kajte!" Tako Turki od kristjana davek poberajo, kadar paša pride, kteremu morajo vsako noč, dokler je v kakošnem kraji, najlepše dekleta po redu dopeljavati, da se svinja nasiti Kurenta! — Komu bi se ne smilile reve! — komu ne? — vprašaj le tiste nemške časnike, ki vsaki dan slavo pojo turškemu polomescu, pa ti bojo rekli: „A, was diese Rau-berhorden, diese Wilden, verdienen nichts Besseres!" (E, kaj ta roparska drhal, ti divjaki niso boljega vredni!) In zakaj nek nimajo ti časniki celo nič usmiljenja do kristjanov na Turškem? Zato, ker so — Slovani, ktere bi radi v žlici vode potopili. Kdor je turško življenje sam vidil, ve, da ni nemarnišega človeka na svetu kot je Turk: kava, lula pa ženska — to večidel je edino Turkovo delo. Raja mora za njega delati, da more s podbitimi nogami celi ljubi dan — v zrak zijati in zdehati. Al Božja pravica bo tudi raji pomagala, tako gotovo, kakor je solnce na nebu. Iz Maribora 18. julija. 0 — Bliža se konec šolskega leta; malo le n ši,eni d odbila bo ura težav in skrbi našim mladenčem na srednjih in viših učiliščih. Raz- *) Prejeli in hranilnici ljubljanski izročili. Vred. 252 peljali se bodo sini krasne Modrice na vse strani naše domovine , da bi se spočili in okrepčali za novo delovanje. Lepa je navada slovesna svečanost pri sklepu šolskega leta, tudi koristna za našo narodnost, ker se sliši večidel tudi domača pesmica in slovenska beseda, ki budi mladino in jo uči spoštovati domovino. Lani se je govorilo po slovensko v Ljubljani, Novem mestu, Celji, Mariboru in Trstu, 5)Noviceu so prinesle le dva govora: ljubljanskega in novomeškega. Škoda za ostale tri, ki so se izročili pozabljivosti. Naj bi letos domoljubni in iskreni govorniki se ne branili izročiti svojih govorov, kteremu koli slovenskemu časopisu ; vem, da bo vsaki rad razveselil svoje čitatelje ž njimi. Tukaj v Mariboru bo govoril letos gospod abiturient J. Lajh. Iz Celja smo zvedili, da ne bo letos nobene svečanosti. To nam se čudno zdi, ker ravno celjska gimnazija je bila početnica slovenskih govorov pod prejsnim ravnateljem, ki je bil sicer Nemec, pa pošten Nemec. Sedanji ravnatelj celjske gimnazije, gosp. Jos. Premru, je po rojstvu Slovenec, tudi se rad ponaša, da je za slovenščino veliko storil, da je bil kakor „Slowenischer Agitator" preganjan itd. Bilo bi prav lepo , ko bi hotel gospod enkrat možko pokazati tudi v djanju, kar tako rada njegova beseda govori. Na postavni poti se vsak pošten človek sme obračati, tudi Slovenec. Cesarjeva beseda je uničila tiste žalostne čase, v kterih je veljalo: rDie Herren oben sehen es nicht gerne, wenn man ein Slawe ist". Iz Maribora se piše „Glasonoši" med drugim to-le: V nedeljo 3. avgusta bode se slavila prva obletnica či-tavnice naše. Ze v saboto zvečer pričakujemo mile nam goste iz Ljubljane, Celja in ostalih mest slovenskih, morebiti tudi kterega brata iz Hrvaške. V nedeljo bode služba božja v cerkvi sv. Vekoslava, pri kteri se bode prepevala slovenska maša zložena po gosp. Miklošic-u, bratu dunajskega Miklošiča. Opoldne bodo imeli vsi družbeniki in gosti v dvorani Macherovi veliki obed in proti večeru bode v isti dvorani slovesna „beseda". Iz Maribora. (Povabilo). Mariborska čitavnica bo 3. avgusta t. 1. praznovala svojo prvo obletnico. Ob 10. bo sv. maša slovensko pevana v cerkvi sv. Alojzija, ob 7l/2. pa beseda v slovesno okinčani dvorani Maherovi. K tej svečanosti so povabljeni vsi rodoljubi in prijatli Slo-vencov, da se udeležijo. Nekterim smo osebno povabilo poslali , al ker vsem , kterim bi radi, ne moremo , zato naj naše slavne ?)Novice" glas dajo, da pridejo k naši narodni svečavnosti. Pričakujemo slavne naše može, kteri slovenskemu narodu s peresom , besedo in djanjem služijo, da pridejo in se z nami razveseljujejo in naše nade krepijo; pričakujemo naše kmete v okolici, da tudi oni se znami veselijo in razgovarjajo in si pogledajo ravni pot omike; pričakujemo tudi prijazne slovenske žene in dekleta, naj tudi one našo obletnico poslavijo. Ker je dvorana velika, je tudi lahko društva veliko, in mislimo , da bodemo pri tej priliki doživeli dan, ob kterem bo v Mariboru tudi Slovenec smel „glavo malo po koncu" nesti. Sicer je pa te svečanosti edini namen družbeno razveseljevanje, pri kterem naše prijatle prepričamo o našem delovanju zastran narodnega napredka in narodne omike, pa tudi naše nasprotnike osramotimo, kteri so nam toliko podtik pod noge metali. Pozabili smo zalo in veselimo se obletnice. Prijatli pridite! culi bodemo tudi druge pevce iz raznih slovenskih mest! Mariborska čitavnica. — Po vrnitvi iz Rima so svetli nas gosp. knezoškof izdali pastirsk list v slovenskem jeziku, v kterem kakor ljubeznjiv oče govorijo s svojimi otroci. V 21. listu ?)Da-nice" je natisnjeno pismo celo. V Gorici 10. julija. * — V predposlednjem listu „Novic" se nahaja dopis iz Gorice, ki govori o tukajšnih šolskih zadevah in ustanovitvi čitavnice. Naj nam gospod dopisatelj nikar ne zameri, da nismo skoz in skoz njegove misli in da pristavimo njegovemu dopisu nektere, kakor se nam zdi, potrebne opazke. Gosp. dopisnik graja ^naravnost in ojstro , da se učenci na normalki učijo le enega in ne tudi drugega deželnega jezika." Po mojem mnenji je to graja, ki je tukajšna normalka ne zasluži; vsaj se je vse zgodilo , kar smo zahtevali; ustanovljeni so potrebni razredi , deželna jezika sta učna jezika postala. Ali smo kaj več hotli in ali gre pametno še kaj več hoteti? Pa premo-trimo enmalo dopisnikov predlog o tej zadevi. On misli neki , kakor se njemu pozdeva , na normalki še vladajoči napaki s tem v okom priti , da predloži sem spadajoči nasvet , po kterem bi se v prvih dveh šolah učil le materni jezik, v tretji in v četrti naj bi bil pa tudi drugi deželni jezik zapovedan predmet. Ne zamerim gosp. dopisniku te tirjatve, ker se menda osebno ne peča s šolo. Naj mu le povem toliko, kar je treba. Po njegovem nasvetu bi mogel vsak zgornji normalni razred po tri jezike kot zapovedane predmete imeti, to je, Lahi laškega, nemškega in slovenskega, Slovenci pa slovenskega, laškega in nemškega; po tem takem bi se vsi predmeti prednasali Lahom v laščini in Slovencom v slovenščini, kakor dozdaj kot v učnih jezikih, nato bi pa še vsak vstrični razred imel po tri jezike kot zapovedane predmete. Ce se to pri otrocih kakih 8 do 9 let brez nobene škode in uspešno da dovršiti, naj se za Božjo voljo nikar ne odlaša , vpeljati Kant-ovo „Kritik der reinen Vernunft" kot berilo že v prvi gimnazijalni razred^ ali vsaj kaj takega. Zagotovljam gosp. dopisnika, da imajo učitelji in učenci na normalki že zadosti opraviti s tem, kar imajo , in da , če gre predpisano delo kaj srečno od rok, se ne bo treba nikomur pritoževati zastran zdatnega uspeha. Dokler je pa treba človeku z otroštvom začeti življenje, to je, dokler Stvarnik ne bode oborožil otroka z vi-šimi zmožnostmi, da se bo mogel učiti zraven druzih enako važnih predmetov ob enem tudi še več jezikov, ostanejo takošni nasveti in naj so še tako domoljubnega značaja le — nasveti. Ne zoperstavljam se sicer temu pri drugih oko-lišinah še le pametnemu predlogu, marveč želel bi tudi jaz in z mano vsak odkritosrčenv domoljub, naj bi se dovršil; toda ne terjajmo preveč !v Že tako kričijo stariši, da sa njih otroci preobloženi. Čeravno ni vse tako res, kakor oni trdijo, vendar se ne da nikakor tajiti, da bi ti učenčki ne imeli že zadosti opraviti v šoli in doma. Tudi gre pomisliti , da bi po onem predlogu normalnim tretjo-razred-nikom bil še povrh zapovedani predmet nov, ptuj jezik, ki bi j i ni v njih rahli starosti preveč težave delal in uspeh bi menda vendar ne bil precejšen imenovati. Lože in s pravičnim upom na srečen izid bi se dale gimnazija in realka tako osnovati, in prav pameten je g. dopisnika predlog za osnovo poslednjega zavoda. Tu se že da kaj opraviti, tu se da vpeljati še drugi deželni jezik kot zapovedan predmet. (Kon. prih.) Iz Materije 19. julija. J. L. — V 29. listu se pritožuje neki rodoljub zavolj krivopisa nekterih vasi v Pri-morju. To je prav in potrebno, — al treba je, da wNov." ono popravo popravite tako-le: Namesti „Košana" , vas pod ljubljansko vlado, postojnsko komisijo recite Kozina, ker tako se imenuje vas na tržaško-reški veliki cesti , in namesti „Kasiane" recite Kozjane ali tudi Kozje, vas matarske županije. — 11. dan t. m. je bila pri nas huda ura; toča nam je na polji veliko škode storila; polje je nam grozno lepo kazalo , tako , da ljudje ne pamtijo take letine, — al zdaj je polovica preč. Vendar bomo hvala Bogu! imeli boljo letino kot lani, ko nam je bila velika suša vse pokončala. Eni pravijo, da uas mili Bog kaznuje, ker tukaj radi plešemo. Al če se človek v poštenem plesu veseli, menda ni pregrešek, če enmalo poraja, saj tudi naši stari očaki so rajali še bolj kod mi, in tako bo, dokler bo svet stal. v Iz Škofje Loke 16. julija. X. K. — Drage „No-vice!" Ko bi se culo iz medvedovega brloga slavčkovo petje, ne bi bilo skor nič bolj čuda, kakor da se izmed 253 loških prebivavcov , ki še večidel spijo „sladko spanje nedolžnih", čuje glas blage domoljubke, ktero poznati so ne-kteri loški prebivavci ravno tako radovedni kakor ve, drage ^Novice". (Pisemce to srno prejeli po pošti ^ljubljanski" iz wŠk. Loke". Ali je blaga pisateljca tega pisemca res to, za kar se nam oznanja, ne vemo, ker so vredništva o takih zadevah zlo neverni Tomaži; al to je gotovo, da vse hrepeni po tem, da bi vrla Ločanka, ki nam je unidan pisemce pisala, se vstopila v vrsto Novičnih dopisnikov. Vred.J Iz Kranja 20. julija. :$: Ker je naša šterna v sred mesta lepo dodelana, je neki bližen hišen posestnik 13. dne t. m. s primerno večernico zaznamoval to dobrotljivo napravo, ki nas po dolgem prenehu oskrbljuje spet z obilno vodo. Prepevali so pri tej slovesnosti naši pevci domače pesmi, pa tudi naša šolska mladina je želela s svojim petjem poslaviti ta dan. Le škoda, da se pevci na tej in uni strani niso prav ujemali, kar pa je nekim trem gospodom, ki niso Krajnci, moglo posebno po volji biti, ker toliko večje veselje so kazali, kolikor bolj so pevci navskriž peli. Neki rodoljuben mestjan viditi veselje teh stranskih gospodov, stopi k njim pa vsakemu daruje nov krajcar — češ: vsako delo zasluži svoje plačilo, zakaj ne tudi nem-škutarija ! Iz Ljubljane. Družba tukajšnih zdravnikov je prvemu dunajskemu profesorju zdravilstva dr. Rokitanski-mu, kterega celi svet šteje med prvake učenosti zdravniške in ga mi Slovani še posebno ponosno imenujemo moža naše krvi, poslala unidan pismo, v kterem mu veselje razodeva, da je bil v vrsto dvornih svetovavcov povzdig-njen. Rokitanskv je 17. t. m. se zahvalil za to s sledečim pisemcom: wVisokočastni gospodje tovarši! Pismo Vaše od 11. t. m. me je srčno ganilo, ker mi je povedalo, da ste mi tako prijazno udani. Zato mi je eno najdražjih spominkov in mi bode predrag spominek prijatelstva mojih vrstnikov in tovaršev zdravniških. Zato se Vam zahvalujem iz globočine svojega srca in Vas prosim, da tudi vprihodnje ohranite prijaznost in vernost svojo Svojemu odkritosrčnemu in udanemu častitelju in prijatlu Karolu Rokitanski-mu. — V saboto je bila konecletna preskušnja iz reje murbinih in družin sadnih dreves in pa iz svilo-reje, ktere nauke teoretično in praktično v domačem jeziku že 10 let uči gosp. Andrej Fleišman, učitelj botanike. Podvrglo se je letos tej preskušnji z dobrim uspehom 13 pripravnikov ljudskih šol, za ktere je ta nauk od leta 1852 predpisan nauk. Tudi bogoslovci 4. leta so prostovoljno poslušali ta nauk , ker vrli gospodje spoznavajo , da jim je zlo koristen, kadar pridejo na deželo in počnejo svoje lastno gospodarstvo ali pa da podučujejo kmeta. Zlasti sviloreja se je jela pri nas zlo obdelavati in se bo čedalje bolj; zato je hvale vreden vsak , kdor se je uči, ako je po besedah latinskega klasika tako „srečen, da deleč proč od mestnih homatij more kadaj s svojimi lastnimi voliči obdelavati zemljo svojo." Zato moremo le z odkritosrčno pohvalo omeniti častitega domoljuba gosp. dr. Jan. Ahačič-a mlajšega, ki se je letos z veliko marljivostjo udeležil tega nauka in se celo z izvrstnim uspehom podvrgel preskušnji kakor vsak drug. — V pondeljek popoldne je v sobi svetlega našega gospoda knezoškofa, kamor je ravno po nekem opravilu prišel, nagloma umrl častiti vodja tukajšnega Alojzjeviša, gosp. Juri Grabner. Kakor gospoda kneza, ki so rajnega radi imeli, je osupnila vsakega druzega nagla smrt njegova, čeravno je že več časa za protinom (putiko) bolehal in prejšni dan veliko krvi iz sebe izmetal. Brž ko ne mu je kaka velika žila počila. — Poslednje novice, ki so zastran bolezni našega gosp. deželnega poglavarja iz Karlovških toplic dospele v Ljubljano, so čedalje bolj žalostne. — Sedmi zvezek ^Grlice slovenske", vredjen po gosp. Jurju Fleišman-u , je ravnokar prišel v tiskarnici Blaznikovi na dan. Obsega ta zvezek srbsko ^Budnico", Riharjevo wSavico" (besede Tomanove), narodno slovensko „Samče", Fleišmanovo ^Prostost" (besede Tomanove), Gor-šičevo „Na razhodu" (besede Tomanove) , Fleišmanovo ^September" (besede Vilharjeve), Fleišmanov „Studenček", „Ločenje", poslovenil Anton Leban, napev čigav? ne vemo, Fleišmanovo „Delapustu (besede Praprotnikove), J. Haš-uikovo „Sanjač" , in narodno slovensko „G»>rskoa. — Tudi ta zvezek je zanimivo sostavijen , natis ličen , cena nizka (velja le 27 nov. kr.) — Ker ravno o domačih pesmah govorimo, naj spomnimo, da v nedeljo zvečer je igrala vojaška muzika našega polka na kolodvoru v gostivnici Lau-ševi; vodju te muzike gosp. Jedličku gre hvala , da nam večkrat tudi kako domačo zaigra; med mnogimi drugimi smo slišali tudi novo Vilharjevo polko „živio-polka", ki je tako dopadla, da so jo štirikrat ponovili. — Pred malo dnevi smo dobili v roke prvih 10 pol „Slo venskega Pravnika", ki gaje s pripomočjo gospodov: M. Cigale-ta, Jož. Kersnik-a , Petra Kozler-ja, dr. V. Pavlič-a, dr. Iv. Sernec-a, L. Svetca in dr. Jerneja Zupanc-a izdal gospod dr. Razlag. Na prvi pogled že se vidi, da je delo izvrstno osnovano ali kakor Nemec pravi, „vortrefflich angelegt"; kar pa se jezika tiče, bo knjiga ta spet nov udarec vsem tistim, kteri abotno blebetajo, da slovenski jezik ni ugoden za kancelije. Radostni pričakujemo celega „Pravnika." Kje pa ga dobivajo naročniki, je oklical gosp. dr. Razlag na str. 243 poslednjih 9?Novica. — (Poberki iz raznih časnikov,) V 55Laibacherci" se je vuela pravda zavolj zemljišnega davka na Kranjskem. Gosp. Brolich se je v državnem zboru , kakor naši bravci vejo, pritožil zoper katastersko cenitev zemljiš in gospod dr. Henrik Costa se je v ^Laibacherci" vstopil na njegovo stran; gospod Decenti se je zoper to pritožbo ustavil in trdil, da krajnske dežele ni nobena krivica zadela; gosp. Brolich odgovori gospod Decenti-tu in bolj na drobno dokaže , da je katasterska cenitev napačna bila; obema gospodoma — Brolichu in Costatu — odgovarja spet gospod Decenti in zagovarja svoje misli kolikor more; na to se oglasi gosp. Matija Koren iz Planine in določno kaže, koliko višje so cenjene zemljiša na slabeji zemlji krajnski memo dosti bolje štajarske; kjer pa številke tako glasno govore — misli gosp. Koren — ni treba dolzega besedovanja , in res je taka. Gosp. Decenti na celem Krajnskem ne bo menda treh dobil, ki so na njegovi strani. — »Lai-bacherca" je te dni junaškega LukaVukaloviča od predbojnika narodne nezavisnosti degradirala na potepuha roparskega. Kakor Luka Vukalovič „Novicam" „iz Sutorine" telegrafira, ne bo „Laibacherce" tožil zavoljo „Ehrenbeleidigung-e", ki mu jo je prizadjala po svojem pri-vatkorespondentu iz „Castelnuovou.