ZMAJf ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJ ZaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAj;^^^ vmJS) glas zmaja 1981 letnik XVI november 11 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Poslovanje v devetih mesecih Poslovni rezultati delovne organizacije v prvih devetih mesecih letošnjega leta so zelo ugodni. Doseženi dohodek in akumulacija za 7 % oziroma 31 % presegata planirane vrednosti za to obdobje. Slaba stran tega obdobja je nizko doseganje planiranega izvoza, ki je z vrednostjo 680.000 dolarjev za 16 % večji od lanskega, vendar je plan dosežen le 57 %• To nam je ob pričakovanem nazadovanju domače prodaje baterij povzročalo občasne težave pri preusmerjanju proizvodnje in predvsem v TOZD Baterije negativno vplivalo na rast produktivnosti dela. rije je bila v tem obdobju za 6 % večja; od lanske. Izdelanih je bilo 29,4 mfeLijona baterij, ČS C f kar je 7 % #anj kot lani. Izpad pri proizvodnji baterij, ki se je prilagajala tržnim potrebam, smo nadomestili s proizvodnjo novega programa svetilk, katerih je bilo izdelanih 357 tisoč kosov. V šentviški temeljni organizaciji TOZD Specialne baterije je bila proizvodnja za 7 % višja od lanske, predvsem na račun povečane proizvodnje specialnih baterij, medtem ko se je proizvodnja baterij široke potrošnje nekoliko zmanjšala. Pomanjkanje deviz za nakup reprodukcijskega materiala smo nadomestili z najetjem deviznega kredita katerega vračilo zahteva povečane napore pri izvozu v zadnjem četrtletju ter bo vplivalo na zmanjšanje rasti dohodka in akumulacije ob koncu leta. Proizvodnja v ljubljanski temeljni organizaciji TOZD Bate- Prodaja baterij za široko potrošnjo na domačem trgu je letos zaradi znižanja življenske ravni, zmanjšanja uvoza baterijskih aparatov in višjih cen občutno padla. Prodali smo 23,5 milijona baterij tako, da je količinski plan dosežen 89 odstotno. Pri tem se delež Zmaja pri prodaji na domačem trgu ni bistveno spremenil. Povečala pa Obravnavali smo rezultate našega dela v prvih devetih mesecih letošnjega leta. se je prodaja teh baterij v izvozu iz lanskoletnih 1,4 na letošnje 3 milijone kosov. Ugodnejše od planirane je potekala prodaja na domačem trgu pri specialnih baterijah in svetilkah, kar je nadomestilo izpad klasičnega programa. Celotni prihodek je v obdobju januar - september znašal 341 milijonov din ali 84 % več kot v istem obdobju lani. Dohodka smo ostvarili 172 milijonov din in čistega dohodka I06 milijonov din, kar je 121 % več kot lani. Izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega so višji za 36 %. Taka začasna delitev je omogočila tudi 44 milijonov din akumulacije, ki jo lansko leto v tem obdobju praktično nismo imeli. Te rezultate smo dosegli s povprečno 435 zaposlenimi, kar je 3 % več kot lani. V TOZD Baterije je bilo v prvih 9 mesecih zaposlenih 218 delavcev, v TOZD Specialne baterije 121 delavcev in v delovni skupnosti 96 delavcev. Povprečni izplačani neto osebni dohodki so znašali v Zmaju lo.389 din. Gledano v celoti, so doseženi poslovni rezultati obeh temeljnih organizacij zelo ugodni. Problemi, ki smo jih imeli pri preusmerjanju proizvodnje in uvozu izhajajo predvsem iz prenizkega doseganja načrtovanega izvoza. Ravno izvoz na konvertibilni trg pa je, tudi za ceno manjše akumulacije, prioritetna naloga v zadnjem četrtletju, če si hočemo zagotoviti devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala in s tem nemoteno delo. R. čope 1943-1981 A***********************************************************************'*'*'** -----" T * -k -k -k -k -k •k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem bralcem glasila Uredništvo Zgodovinski 29. november, rojstni dan prihodnosti. TITO govori na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu. JUGOSLAVIJA OD TRIGLAVA TJA DO VARDARJA OD DJERDAPA VSE DO JADRANA KAKOR S SONCEM OBSIJANA DOMOVINA MOJA DRAGA JUGOSLAVIJA, JUGOSLAVIJA POT USODE ME JE GNALA V SVET S SRCEM VEDNO NATE SEM PRIPET ZAŽELEL SI V TVOJE GAJE SPET KJE NA SVETU JE DEŽELA KI KOT TI BI ME PREVZELA JUGOSLAVIJA, JUGOSLAVIJA LJUBIM TVOJE BOSTE IN GORE LJUBIM TVOJA POLJA IN MORJE TOD PONOSNI HODIJO LJUDJE KJER NA VEČER PESEM TIHA DOMAČIJE VSEM ZANIHA JUGOSLAVIJA, JUGOSLAVIJA V ROJSTVU ZATE JE PRELITA KRI BORBA TI JE DALA LEPŠE DNI DOM SI VAREN DELOVNIH LJUDI ŽIVI SREČNO IN V SVOBODI MISEL TITA NAJ TE VODI JUGOSLAVIJA, JUGOSLAVIJA ieseda urednika Izšla je predzadnja številka glasila v letošnjem letu. Še eno, zadnjo boste prejeli tik pred novim letom. Da pa se bo to res zgodilo, mora urednik najkasneje do četrtka 10. decembra zbrati gradivo. Zato naj avtorji oddajo rokopise uredniku do tega datuma. Upoštevati je treba tudi decembrsko zasedenost tiskarne, rok oddaje že oblikovanega glasila v tiskarno pa je neizprosen. Za prihodnji dve leti se urednik nadeja večjo pomoč od novega uredniškega odbora, ki ga je imenoval delavski svet v novembru. Pričakovati je večjo aktivnost pri oblikovanju vsebinske zasnove za vsako številko, obenem pa bomo skupaj iskali ideje za popestritev vsebine, ki bi morala odražati naše vse večje prizadevanje uspešnosti v okviru naših splošnih družbenih usmeritev in ciljev. Ugotavljamo, da nekateri delavci prejemajo in prebirajo glasila drugih delovnih organizacij in jih primerjajo z-našim. Ob tem se postavljajo vprašanja, zakaj pri nas ni teh ali onih stalnih rubrik. O teh vprašanjih bo razpravljal uredniški odbor na prvi prihodnji seji. Res pa je, da smo nekatere dokaj stalne rubrike ukinjali kot tudi že pred leti zanimive podatke o gibanju in vzrokih nezgod in še kaj. Redki so pisci, ki "sami od sebe" pravočasno dostavijo gradivo za objavo. Z večino pa so težave glede rokov, prezasedenosti, vsebine itd. 0 teh problemih bo še tekla beseda, že davno pa bi moralo biti jasno vsem, da člankov ne pišejo samo za urednika. S takšnim mišljenjem lahko omalovažujemo bralce, ki z veseljem in zanimanjem prejemajo GLAS ZMAJA. Vaš urednik ?UPLJE p. Delavski svet Delavski svet delovne organizacije je imel v preteklem mandatu (od 7-11.79 do 5.11.81) 24. zasedanj. Sprejetih je hilo 15° sklepov. Delavski svet je za svoje delo porabil 56 ur in 55 minut, povprečna dolžina zasedanja je bila 1,5 ure. Udeležba delegatov na zasedanjih je bila v povprečju 7°,2 %. Vzrok tako nizke udeležbe delegatov na zasedanjih je daljša bolezen delegata iz TOZD Baterije, ter nenadomestitev delegata iz TOZD Specialne baterije. Problematike, ki jo je obravnaval delavski svet v okviru svojih pooblastil v tem članku ne bi navajali, predstavil pa jq‘ je predsednik delavskega sveta v svojem poročilu novoizvoljenemu delavskemu svetu. delovne organizacije v preteklem mandatu Žinger Jožica, Štrus Marija in Kristan Alojzija spajajo kabel na celice H 25 na začetku montažne linije. Delavski svet je na vsakem zasedanju pregledal realizacijo sprejetih sklepov. Sklepi so bili pravočasno realizirani, razen seveda tistih, ki so vezani na daljši rok, kot npr. pobuda družbenega pravobranilca za dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, spremljanje problematike trženja ter izvoza in uvoza, spremljanje realizacije stabilizacijskih ukrepov itd. V preteklem mandatu smo na vseh organih upravljanja uvedli točko dnevnega reda: delegatska vprašanja in odgovori. Moramo reči, da so se delegati možnosti postavljanja vprašanj in pripomb posluževali, odgovori so bili podani takoj na zasedanju ali na prihodnjem zasedanju, odvisno od posameznega vprašanja. Ta praksa se bo nadaljevala tudi v naslednjem mandatu. Sodelovanje s strokovnimi službami, ki so pripravljale gradivo za odločanje na delavskem svetu je bilo dobro, dobra je bila povezava z delavskimi svetu temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ustrezno je bilo tudi sodelovanje s sindikatom. Delavski svet delovne organizacije ima svoj izvršilni odbor, ki pa se je v preteklem mandatu sestal le dvakrat. Predsednik tega odbora je imel pri sklicu sestankov veliko težav, saj se je največkrat zgodilo, da odbor ni bil sklepčen. Glede samega dela delavskega sveta delovne organizacije lahko ugotovimo, da je bilo uspešno, saj so bili sprejeti sklepi realizirani. Novoizvoljenemu delavskemu svetu pa želimo veliko uspeha pri delu, od delegatov pričakujemo dobro udeležbo na zasedanjih ter da bodo delovali v povezavi s svojo delegatsko bazo. (Iz poročila predsednika DS DO o delu v preteklem mandatu) Izvoljeni so bili... DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE H A T Z E Bojan KREK Tončka MAVER Marijan NOVAK Ciril R E T A R Kati Š M I G I Č Zoran ALIBEGOVIČ Fadil GORIŠEK Fani KRALJ Amalija SEVER Božidar BABIČ Draga j 0 R O Ž I M Tone SREBOTNIK Franc Na prvi seji DS DO je bil ponovno izvoljen za predsednika MAVER Marijan ter za namestnika predsednika NOVAK Ciril. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE GROŠELJ Oto LAVRIČ Nežka ŠTIH Milan KLEMENČIČ Rozalija KRAŠEVEC Miro ULČAR Franc MATIČIČ Mirjana M E T L J A K Drago PODRŽAJ Zlatko Volili smo V sredo 11. novembra 1981 je bilo prvo zasedanje delavskega sveta delovne organizacije, katerega člani so bili izvoljeni-na volitvah 5- novembra v obeh temeljnih organizacijah in skupnih službah. Iz poročila volilne komisije je bilo raz- Delavski svet delovne organizacije je na prvi seji 11.11.1981 imenoval nove člane uredniškega odbora našega glasila in sicer: KOCMAN Marija HOSTNIK Daria KREK Tončka JAKOMIN Aleksander MATIČ Silva STRMOLE Ignac Iz prejšnjega šestčlanskega odbora so trije ponovno imenovani in sicer iz TOZD Baterije oba člana, dočim so se v TOZD Spe- vidno, da so dobili večino glasov vseh delavcev - volilcev vsi kandidati za DELAVSKI SVET in za ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE. Večini članov samoupravnih organov se je tako začel že drugi mandat za dobo dveh let razen nekaterim, ki so bili prvič izvoljeni. nz cialne baterije odločili za dva nova člana. Od novega uredniškega odbora pričakujemo aktivno sodelovanje v našem glasilu. Na naslovni strani Panorama Šentvida pri Stični v letošnji jeseni. Na levi strani fotografije v ospredju so objekti TOZD specialne baterije, kateri se izteka jubilejno 25. leto obstoja. Nov uredniški odbor Informacija o možnem nakupu opreme ..Lumina" V srednjeročni usmeritvi našega dela in razvoja smo močno poudarili potrebo po koreniti posodobitvi naše strojne opreme v obeh temeljnih organizacijah. Po danes znanih podatkih in usmeritvah lahko dokaj gotovo predvidevamo, da bodo možnosti uvoza tuje tehnologije in strojev izredno majhne. To še posebej velja za našo delovno organizacijo, saj je znano, da od doseženega deviznega' priliva z izvozom lahko uvozimo le lo % opreme, ki pa mora biti namenjena skorej izključno proizvodnji za izvoz. V Zmaju bomo z izrednimi napori na področju izvoza komaj uspeli pokriti naše potrebe po uvozu repromateriala. Ne trdim, da ne obstojajo nikakršne možnosti uvoza opreme, moramo pa se zavedati, da so te minimalne in daleč od naših začrtanih potreb v preteklem obdobju. Druga pot, ki je tudi zahtevna in dolgotrajnejša, je konstrukcija in izdelav strojev doma. Ta naloga bo zahtevala izredne napore od konstruktorjev in drugih strokovnjakov v razvoju in v obratu vzdrževanja. Čeprav računamo na polno angažiranje vseh nosilcev te naloge, pa tudi po tej poti ostajamo daleč od načrtovanega cilja. Domače, posebej pa še tuje tržišče, je postalo izredno zahtevno. Samo kvaliteta baterij in njihov solidni izgled je merilo, ki bo dajalo prednost posameznim proizvajalcem na domačem trgu, na tujem trgu pa je že danes osnovni pogoj v težkem konkurenčnem boju. Plastični plašč na E 2o in H 14 bateriji in slabše tesnenje nikakor ne omogočata agresivnega nastopa, ampak objektivno stagniranje. Torej je treba rešitev najti prej, preden nas čas prehiti. Kot tretja možnost se nam je pokazal nakup opreme bivše tovarne baterij "Lumina", ki je delala v sklopu El, danes pa je v lasti oz. upravljanju IHIS-a v Beogradu. Ker gre za starejšo opremo in večjo investicijo smo razpravo o možnem nakupu razvili v vseh sredinah, ki lahko bistveno prispevajo k predlogu za takšno ali drugačno usmeritev. Ob upoštevanju minimalnih možnosti uvoza opreme in nujnosti boljšega tesnenja baterij, ter kovinskega oplaščenja je v delovni organizaciji prevladalo mišljenje, da opremo kupimo in jo v čimkrajšem času usposobimo in prilagodimo na naše proizvodne zahteve. Pri realizaciji te zahtevne naloge bodo glavno breme nosili delavci iz vzdrževanja in razvoja. Delo bo potrebno dobro organizirati, saj za to nalogo še posebej velja rek, da je čas zlato. Z vsemi prednostmi in slabostmi nakupa opreme Lumina smo seznanili tudi predstavnike SOZD Iskra in Interne banke ter jih vključili v pogajanja s predstavniki IHIS-a. Po večkratnih razgovorih smo uspeli znižati ceno opreme, ki predstavlja zlasti: stroj za izdelavo kovinskega plašča za baterijo E 14 in E 2o, montažne stroje za oplaščenje baterij, stiskalnice za izdelavo cinkovih čaš in pripadajočo manjšo opremo na 3o.ooo.ooo din. Smatramo da je cena sprejemljiva, saj je prodajalec ponudil tudi 3 letni komercialni kredit. Pravni in ekonomski strokovnjaki obeh organizacij bodo pripravili ustrezno finančno konstrukcijo in tekst pogodbe, s katero bomo zagotovili pravno varnost za oba partnerja. Ko bo pogodba pripravljena, bodo o nakupu opreme dokončno odločali delavski sveti temeljnih organizacij. g 5. (2D OCt-CJts***. 4j+*r— JE ZADNJI BOK ZA ODDAJO ČLANKOV UREDNIKU, če hočemo in to želimo dobiti zadnje letošnje glasilo še pred novoletnimi prazniki !!! ffiffiSSiliSlI Mladinke in mladinci !!! Rad bi vas opozoril na nekatere stvari, ki se dogajajo v naši mladinski organizaciji in podal splošni pregled nad delom v Zvezi socialistične mladine. V Ljubljanskem Zmaju je skoraj 9o mladincev, od katerih je "samo" 5o članov mladinske organizacije. Od teh 5° članov pa se v najboljšem primeru ponavadi udeleži sestanka okrog lo mladincev (izjema je bil zadnji sestanek, ko je bilo na sestanku 4o mladincev), čeprav so naši sestanki izredno kratki, saj ponavadi ne trajajo več kot 15 minut. Možnost, da aktivno sodeluje ima vsakdo, kdor pokaže samo malo volje in veselja. Večina od vas verjetno ni nikoli imela v rokah Statuta Zveze socialistične mladine, zato bi rad podal samo najbolj osnovne stvari: Zveza socialistične mladine je družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejno politične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa in politike ZKJ. član ZSM lahko postane vsak mladinec, star do 27 let, ki to želi, sprejme statut ZSM in ga je pripravljen aktivno uresničevati. Kdor želi lahko tudi po 27 letu oSterne član ZSM, če se s tem strinja osnovna organizaci-ja, katere član je. Pravice in dolžnosti člana izhajajo iz njegove odločenosti, da se aktivno angažira pri uresničevanju programskih ciljev in statuta ZSMJ. ZSM kot družbenopolitična in vzgojna organizacija vpliva na razvoj socialistične zavesti, socialistične morale in obnašanja, neguje in vpliva na razvoj ter vrednotenje dela in rezultatov dela, kot osnov- nega merila družbenega nagrajevanja, razvija tovarištvo in kolektivnost v prvi vrsti z obnašanjem svojega članstva. Povedati je treba, da je mladincem uspelo, da imajo predstavnike v vseh družbeno-po-litičnih organizacijah, kar je velik uspeh, saj je aktivnih mladincev zelo malo, čeprav se v zadnjem času stanje izboljšuje. Zato bi tudi preko tega članka pozval vso mladino, da se malo bolj aktivno in v večjem številu udeležuje sestankov in da s svojim delom upravičijo star pregovor, ki praviš "Na mladih svet stoji". Jakomin Aleksander Večja ugodnost za izredne študente Pravilnik o izobraževanju in izpopolnjevanju v delovni organizaciji v členu 57. določa dobo, za katero se sklepa pogodbe o šolanju za izredne študente oziroma dijake. Praksa je pokazala, da so dobe, določene za posamezne šole prekratke, saj so adekvatne rednemu šolanju. V novem pravilniku bo predvidena doba študija za izredne študente in dijake v dvakratni dobi od sicer rednih pogojev študija. Zato je delavski svet delovne organizacije 11. novembra 1981 sprejel sklep: Pogodba se sklene za dobo, ki je dvakrat daljša od dobe, določene za redni študij posameznih šol. Obveznosti po pogodbi glede dobe šolanja po tem sklepu se avtomatično upoštevajo za vse delavce, ki imajo sklenjene pogodbe o šolanju. Da bomo vedeli Ali zahtevamo "Tako lepe menze kot je naša, je ni daleč naokrog". Tako smo se kaj radi hvalili predvsem v prvem letu vselitve v nove objekte in ko smo bili še pod vtisom prejšnje jedilnice na Šmartinski cesti in še mnogih let nazaj. Toda, v treh letih se je takšna pohvalnost izmaličila, skratka, nekaj se je spremenilo. Verjetno je za takšno spremembo treba iskati vzroke v glavnem v dveh smereh. Gre za miselnost, zrelost, objektivnost abonentov glede na možnosti uslug v jedilnici in drugič, morda smo pričakovali preveč oziroma preveč zahtevamo. V naši jedilnici se hrana predvsem razdeljuje in ki jo vozimo od drugod. Obratnega dovoljenja za kuhanje doma nimamo. To je bilo že večkrat povedano na različnih sestankih. Obenem je bilo tudi pojasnjeno, zakaj ne smemo sami pripravljati toplih jedil. Večkrat se pritožujemo nad kvaliteto toplih malic, ki jih pripravljajo v za to pooblaščenih specializiranih kuhinjah. Ocena kvalitete je relativna. Kot je slišati primere iz naše jedilnice, se dogodi, da en nezadovoljnež poda oceno in cela vrsta za njim mu pritrdi. Ja, danes je pa res zanič. Obenem pa taisti držijo v rokah le prazne pladnje, ker še niso niti na vrsto prišli. Brez dvoma se delavci, ki so zadolženi za družbeno prehrano trudijo na vse načine, kako čimbolj zadovoljiti abonente s kvalitetno in pestrejšo izbiro jedil in nuditi vse možne usluge, za katere smo se dogovorili, da jih potrebujemo. Nekaj pojasnil na vprašanja in kritike v obratu družbene prehrane v naši delovni organizaciji. Prehrana delavcem med delom ima izredno velik pomen za ohranitev njihovega zdravja in delovne zmožnosti, kar je bistveni dejavnik za porast proizvodnje, storilnosti dela in dohodka. Ta moment upoštevamo tudi v naši delovni organizaciji in se trudimo, da bi prehrano naših delavcev čimbolj približali njihovim željam in potrebam. V ta namen smo pred nedavnim v izbor malice poleg toplega uvedli tudi hladni obrok, pri čemer pa je bilo potrebno vzpostaviti vsakodnevno evidenco z ozirom na število hladnih in toplih obrokov. To evidenco se vodi preko žetonov (rumen - topli, bel -hladni obrok), ki pa zaradi nediscipline posameznikov vnaša kopico nereda in otežuje delo v menzi. Žeton je potrebno vsakodnevno oddajati ter pri dvigu malice z ostalim žetonom dokazati upravičenost do dvignjenega obroka. V primeru, da delavec ne bo posedoval z žetonom ne bo upravičen do malice. Navkljub javnemu obvestilu v mesecu septembru, ki govori o obratovalnem času menze, je še vedno dosti nediscipliniranih delavcev, ki ne upoštevajo navedenega urnika. Upoštevati je potrebno dejstvo, da naš obrat družbene prehrane služi izključno za nudenje obroka v smislu prehrane med | delom, ne pa tudi za kavarno ! ter kadilnico. Naj podamo še sledečo informacijo v zvezi s stroški družbene prehrane med delom. Prehrana delavcev med delom je regresirana s 65o dinarji, kar pomeni, da bi smel obrok dnevno stati cca 28 dinarjev. Dejanska cena toplega obroka je 58 dinarjev ter hladnega obroka cca 27 dinarjev, pri čemer pa j niso všteti stroški napitka ter kruha - toliko v razmislek upravičenosti kritik na jedilnik. Osnovna organizacija sindikata je podprla predlog za formiranje komisije, ki bo sodelovala pri pripravi jedilnika ter celotni problematiki obrata družbene prehrane. Komisija bo pričela s svojim delom takoj, ko bo potrjeno njihovo članstvo. M.Dimnik Na pragu gumbastih baterij Pred dnevi smo z zanimanjem opazovali spust dokaj velikega elementa v jašek na zunanji strani v bližini vhoda. Šlo je Nova mešalnica ni ..pozabljena” "Nova mešalnica depol paste je poskusno stekla" smo zapisali v septemberskem glasilu ter dodali, da je delovanje mešalca bilo uspešno nad pričakovanji. Tedaj smo se pohvalili s kvaliteto paste ter s hitrostjo izdelovanja. Tehnologi iz razvojnega področja so se aktivno vključili v proizvodni proces ter sprotno ugotavljali nekatere težave tehničnega značaja, ki jih bo treba odstraniti. Kmalu za tem pa je mešalnica obmirovala in še danes sredi novembra daje vtis da je pozabljena. Takšen vtis pa je varljiv. Enako trdi tudi vodja projekta Kuhelj Tomislav ki ugotavlja, da je mešalnica po svoji zasnovi v celoti končana in sposobna obratovanja. Da trenutno miruje je vzrok v tem, da se opravljajo manjše dodelave in še letos bodo nameščeni novi leseni pohodni podesti, opraviti pa je treba še pleskarska dela in še kaj. Med ključne probleme pa prištevamo onesnaževanje okolja, zato se obdeluje spremenjena varianta doziranja materialov v silose. My za namestitev filtra, montirane-ga v jašku izven novega proizvodnega oddelka za gumbaste baterije, kar smo že omenili v zadnjem glasilu. Opremljanje tega prostora napreduje, saj so že montirani digestoriji, mešalnica je izdelana doma, nabavljena je elektronska tehtnica ter namizne pnevmati- Ko so nas lani v novembru obiskali predstavniki kolektivnega poslovodnega organa SOZD Iskra je bila med drugim izrečena tudi želja, da ob neki priložnosti opravimo obisk v naši temeljni organizaciji specialnih baterij. Od takrat je poteklo kar precej mesecev, da smo se predstavniki obeh temeljnih organizacij in skupnih služb v sredo 21. oktobra zbrali v Šentvidu pri Stični, kamor je prišel predsednik KPO SOZD Iskra s spremstvom. čne stiskalnice ter izdelana tabletirka za stiskanje tabletk, kateri sicer še manjka pokrov za odsesavanje. Klima naprave so v celoti nameščene, treba pa je opraviti še nekaj malenkosti, ki so sicer nujno potrebne, da bi bil nov oddelek sposoben sprejeti prve delavke. Upajmo, da bomo v kratkem zapisali, kaj in kako se dela v novem proizvodnem oddelku. Hz Gostoma je direktor Jože Hren najprej predstavil proizvodni program in temeljno organizacijo kot celoto, nakar sta si ogledala proizvodnjo specialnih baterij. V nadaljevanju sta se še posebej zanimala za izvozne usmeritve in programske odločitve v naslednjem obdobju. Nasplošno sta gosta odnesla ugodne vtise s tega obiska v TOZD Specialne baterije, ki je v letošnjem letu zabeležila jubilejni 25 letni obstoj. My Stipanič na obisku v Šentvidu Za jutrišnji dan gre Imeti v delovni organizaciji v okviru družbeno političnih organizacij referente za šport, kulturo, informiranost in še kaj, pomeni, imeti aktiviste za neke dejavnosti, ki bi načrtno in sistematično poživljale naš človeški, medsebojni odnos in razgibale ali dopolnjevale tiste vrline delavcev, ki sicer v svoji osnovi pri izvajanju vsakodnevnih nalog postajajo na videz toge. Drugače povedano, se delavci, ki se sicer vsak dan videvamo in dobro poznamo kot sodelavci, nepričakovano ob nekih srečanjih, izletih, obiskih in v trenutkih neobremenjenosti z vsakdanjim delom, spoznamo in predstavimo v popolnoma drugačni podobi. Prav slednje bi morali gojiti z načrtnim delom in zato bi tokrat izpostavili le "izziv kulturi". Se bi govorili o tem, kako marsikje skrbijo ali poživljajo kulturo, človek bi namreč sodil, da je skrb za kulturno izživljanje doseženo že s tem, da nekajkrat na leto kupimo vstopnice za gledališče in kdaj pa kdaj še za koncert v Hali Tivoli in konec. Morda še eno skromno proslavo in s tem je naša bilanca kulture za eno leto uspešno zaključena. Ali je tako tudi pri nas? -V Zmaju? Pojem kulture ima širše dimenzije in ne samo frazo, da bi po številu kletvic sodili človeka, kolikšna je stopnja njegove osebne kulture. Ali, da bi ga sodili po metrih raz- stavljenih knjig v knjižni omari? Sicer pa, ali nimamo tudi knjižnice v Zmaju?! če sem že omenil "izziv", pomeni vprašanje referentom za kulturo, kako modelirajo načrte za prihodnje obdobje - morda za novo leto. My Ob spremljanju aktualnih problemov kulture so mi ostale v spominu besede vietnamskega etnomuzikologa Tran Vah Kheja, člana organizacije UNESCO, ki zelo preprosto pove: "Vodilo - vsakomur kulturo -| ne pomeni spustiti kulturno j raven na stopnjo, ki bo brez težav sprejemljiva za vsakogar, temveč vzgojiti vsakogar, da bo lahko sprejemal kulturne dobrine in jim sledil". Potrebno je torej vzgojiti človeka, da bo kulturo negoval, že s prvo besedo, ki jo spregovori, kaj pa šele glasbeno, slikovno in pismeno umetnost. Zavest o potrebi po razvoju kulture je potrebno utrjevati. Kultura naj dobi ustrezno mesto v vsakdanjem življenju, torej naj se kaže že v medsebojnih odnosih. Bližajo se prazniki: 29.november, praznovanje Dedka 1* 18« jiaaiLiau ..VUPLJE P. o. š SSJlUlt* Mraza. Zakaj taki problemi pri organizaciji proslav? Zakaj ni prostovoljcev? Lahko bi prihajali z idejami, ki bi se zbirale pri uredniku glasila ali referentu za kulturo. Saj ni nujno, da vse ideje naenkrat uresničimo. Toda od junija meseca, ko je bil objavljen v glasilu poziv delavcem, naj sodelujejo, naj bogatijo zavest o potrebi kulture, se ni oglasil nihče. Resda imamo mnogonacionalno ! organizacijo. Toda prav to je lahko razlog, da ustvarimo cvetlični vrt. Vsak narod ima svoje navade, svoj temperament. Veliko ljudi - veliko idej. Že z idejami lahko pripomoremo pri pripravljanju proslav. Na žalost pa je v Zmaju tako, da se za proslave udejstvujemo vedno eni in isti ljudje. Zakaj? Tako žalostno je to organiziranje proslav v Zmaju. Pripravo na proslavo lahko primerjamo z vrtom, kjer gojimo le vrtnice. Ta vrt V sklopu celovitega urejanja okolice ob tovarniških objektih in akciji proti splošnemu onesnaževanju so letos postavljeni koši za odpadke sicer majhne, toda koristne novosti. Uvajalni seminar za nove delavce postane sčasoma enoličen. Treba je nameniti prostor trudi lokvanju, pa marjeticam in drugim cvetlicam, včasih tudi zelenim rastlinam. Torej, proslavo lahko organiziramo zelo slikovito. Tudi z različnimi razstavami domačih del. Osnova vsake kulture je ustvarjanje nekega naroda, njegovo ljudsko izročilo in to je pri nas še kako staro in bogato. Hudo je, da so našemu človeku stoletja in stoletja vladajoči vcepljali kompleks manjvrednosti in majhnosti, da smo majhna in relativno nerazvita dežela. Prav zaradi takšnega občutka in mišljenja smo še danes navdušeni nad vsem, kar je tujega, od tržaških kavbojk do avstralske čokolade, in isto velja za kulturne dobrine. Nikakor nočemo dovolj ceniti svojega. Kaj ni skrajen čas, da se tega občutka znebimo, saj je neutemeljen. Poglejmo vendar našo kulturo, našo glasbo, ki je prav gotovo na visoki ravni in to v vseh zvrsteh po vrsti. Poglejmo našo ljudsko pesem staro in prelepo, ne nazadnje imamo razvito tehniko. Bojim se le, da se mnogo premalo zavedamo pomembnosti kulturne vzgoje, da tej vzgoji posvečamo premalo pozornosti in ji pripisujemo obroben pomen, da še vedno ločimo kulturo na različne stopnje. Skrajni čas je, da se vprašamo ali ne vodi zanemarjanje nujnih naravnih opredeljenosti, medsebojnih odnosov in brezbrižje do kulture tudi do spodkopavanja materialnih temeljev za socialistično samoupravno družbo in za demokratizacijo? D.Kastelic V petek, 23. oktobra smo v sejni sobi tovarne Feriti poleg Zmaja organizirali uvajalni seminar za novosprejete delavce. Kadrovsko socialna služba namreč že po ustaljeni obliki občasno, ko se na novo zaposli določeno število novih delavcev organi-žira sistematično seznanjanje novincev s tematiko različnih področij. Letos je bil takšen uvajalni seminar prvič, čeprav se je pokazala potreba že spomladi, vendar ga zaradi določenih vzrokov v proizvodnji ni j bilo moč organizirati in zato je bilo tokrat skoraj 4o udeležencev. V prihodnje bo-i mo uvajalni seminar skušali organizirati že za lo do 15 novih delavcev. In kaj zajema takšen uvajalni seminar nasploh? če povzamemo teme iz urnika predavanj vidimo, da so novi delavci najprej poslušali osnovne informacije o temeljih poslovne in razvojne politike naše tovarne, dalje o varstvu pri delu in požarni varnosti, za tem o delitvi dohodka in osebnega dohodka in o organizaciji proizvodnje. Dalje je ; sledilo predavanje o izdelavi baterij s poudarkom na kakovost, o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu ter nazadnje še o družbenem stan-| dardu in socialni politiki. V štirih urah se je zvrstilo sedem (domačih) predavateljev s sedmimi temami. Novi delavci so na ta način dobili zaokroženo celoto naše dejavnosti in vsaj v grobem spoznali tudi del dolžnosti in pravic, ki jih imajo na svojih delovnih mestih. Ob mesecu boja proti alkoholizmu čeprav se že izteka mesec november in s tem mesec boja proti alkoholizmu, je pojav tega problema v naši družbi prisoten stalno in zato je umestno, da mu namenimo nekaj prostora v našem glasilu. Tekst je povzet iz "Informacij" RS ZSS za obveščanje v združenem delu od 23.oktobra 1981. Kaj je alkoholizem Že dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek. Duševna odvisnost Nekateri se branijo: "Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola" (prva zmota). Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma da pijejo po tipu izgube kontrole. Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vedno več "nese". V kon- čni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: "Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po dveh kozarcih vina sem že pijan..." (druga zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca. Telesna odvisnost Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alko- hola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: "Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem" (tretja zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan. Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim. Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s seboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdravljenja. Pri zdravljenju pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo - družina in sodelavci. Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: "En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš..." Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni. Dr.Janez Mervič Zdravstveni dom Ljubljana Služba za napredek zdravstvenega varstva Za letošnji mesec boja proti alkoholizmu je založba Univerzum ponudila bralcem priročnik dr. Janeza Ruglja "Alkoholizem in združeno delo". Priročnik je izredno zanimiv in med drugim obsega vse vidike zdravljenja. Mi si tokrat oglejmo le nekaj podatkov iz poglavja Gospodarska škoda zaradi alkoholizma: - V Sloveniji imamo najmanj 80 tisoč alkoholikov. Večina so v najbolj produktivni dobi svojega življenja (?o do 35 let). - Računamo, da alkoholik izgubi v življenju vsaj deset delovnih let, to pomeni, da na vsako generacijo v Sloveniji izgubimo 800 tisoč delovnih let. - Če alkoholik med letom izgubi samo dva delovna meseca zaradi bolezni in drugih izostankov z dela, gre v Sloveniji zaradi alkoholizma v izgubo na leto 16o tisoč delovnih mesecev. - Ugotovljeno je, da je alkoholik odsoten z dela 2,5 krat več kot nealkoholik, čeprav na delovnem mestu ni vinjen, je kljub temu (zaradi "mačka" in drugih posledic alkoholizma) veliko manj ustvarjalen kot nealkoholik. Ena od pomembnih posledic odvisnosti od alkohola je, da neučinkovitost in para-zitizem alkoholika progresivno Gospodarska škoda zaradi alkoholizma j naraščata skladno s stopnjevanem ! odvisnosti od alkohola. Povsem j neproduktiven postane alkoho-: lik takrat, ko ga zaradi zdrav-; stvenih posledic alkoholizma invalidsko upokojijo. Odtlej ga j preživljajo drugi. In kaj lahko ukrene organizacija j združenega dela glede te pro-: blematike: i - Vnaprej se čimbolje zavaruje | pred alkoholizmom. Sem sodijo predvsem red, delovna disciplina in dobri tovariški odnosi, I pa tudi različni ukrepi, na j primer: dobri zdravstveni pre-| gledi in strokovni pogovori pred j sprejemom v delovno razmerje, i da alkoholikov ne sprejema, dosledno izvajanje prepovedi uži-I vanja alkoholnih pijač med delovnim časom, zlasti točenje po notranjih menzah, pametno in trezno proslavljanje jubilejev itd. I - Prosvetljevanje in informiranje o alkoholizmu. Zlasti je koristno, če si samoupravni organi ter vodilni in vodstveni delavci občasno oskrbijo dobro informacijo o bistvu alkoholne problematike, sodobnih ukrepih v zvezi z njo in zdravljenjem. Ko si oskrbijo tudi podatke o stanju glede tega v svoji organizaciji, lahko občasno načrtujejo ustrezne ukrepe in sami osveščajo druge. Pri preventivnem delu in osveščanju imajo posebno vlogo sindikat in druge družbenopolitične organizacije. Kot subjektivne sile lahko v organizaciji združenega dela veliko pripo- | morejo pri oblikovanju takšnih norm in javnega mnenja, kjer pitje in alkohol ne zavzemata ; vidnejšega in "spoštljivejšega" mesta. - Pri reševanju alkoholne problematike ne gre brez doslednega discipliniranega obravnavanja vsakega alkoholika zaradi kršitev delovnih dolžnosti. Služba za varstvo pri delu poleg socialne službe najbolj pozna problematiko alkoholizma, zlasti ob nevarnostih za nesreče pri delu. če dosledno izvaja ukrepe za zavarovanje delavcev in premoženja, lahko ve-: liko stori pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma. - Socialna služba v organi- | zaciji združenega dela bi morala delovati kot strokovna Tik pred oddajo glasila v tiskarno so se pred Zmajem v ponedeljek 16. novembra pojavile štiri počitniške prikolice, katere smo sicer pričakovali že za letošnji dopust. Nekaj veš o tem bomo zapisali prihodnjič. služba, ki dobro pozna alkoholizem in ukrepanje v zvezi z njim. Ta služba mora zlasti imeti pregled nad zdravljenimi alkoholiki v organizaciji in skrbeti za njihovo nadaljnjo rehabilitacijo na delovnem mestu. oooooooooooooooooooooooooo Mislimo zavržene dinarje?! članek v zadnjem glasilu pod naslovom "Problematika nabave reprodukcijskih materialov" je naletel na ugodno odmevnost. Prav to pa nas je vzpodbudilo, da bi o reprodukcijskih materialih še pisali, vendar nekoliko drugače. Sprehod skozi proizvodnjo nam včasih naniza kup vprašanj o načinu varčevanja z materiali, če vidimo pohojene, uničene, razmetane ali nesmotrno uporabljene polizdelke, ki že sami po sebi predstavljajo precejšnjo denarno obremenitev. Pravilno vrednotenje posameznih materialov pa vsaj v začetni Pazi predstavlja za slehernega Takšnega nereda na delovnih mestih /kot ga je bilo videti pred meseci/ skoraj ni več. Res pa je, da urejenost delovnega okolja vpliva ne samo na boljše počutje delavca, marveč tudi na kakovostnejše rezultate dela. posameznika čut varčevanja le tedaj, če ve (in mora vedeti), koliko nas posamezen polizdelek stane. | Predolg bi bil spisek vseh polizdelkov z navedbo vred-I nosti, zato smo za tokrat izbrali nekaj najpomembnejših. Ne samo v proizvodnji, temveč tudi zunaj objekta nehote pohodimo zgubljene rondele in se nasmejimo ter dodamo kakšno opazko. Večina od nas pa ne ve, da za eno rondelo R 2o plačamo dobavitelju dvesto starih dinarjev. Je k temu podatku treba dodati še komentar? Negodovanja nad občasno slabo lepljenimi stročnicami je veliko in če je le mogoče, malce slabše odvržemo v zaboj. ^ Kakršnakoli poškodovanost na j montažnem stroju povečuje stro-| ške zaradi zamenjave stročnice za ploščate baterije. Ena takšna stročnica nas stane 80 starih dinarjev. Ko opazimo zmečkano ali celo I pohojeno škatlico za 4 baterije R 6 vedimo, da stane 24 starih dinarjev ali celo stročnico R 2o, za katero plačamo loo starih din. Še bolj nas lahko vznemiri podatek, da nas en kilogram mesingastega traku stane 2o "jurjev", en kilogram krčljive folije lo ter kositer 4o odstotni celo 8o "jurjev". Ti podatki pa zgovorno pričajo kako pomembna je akcija za varčevanje z materiali. Gre za gospodarnost slehernega posameznika, kateremu je zaupana uporaba in manipulacija z materiali, ki ne samo to, da so dragi, temveč da jih je celo težko nabavljati, o čemer ste brali v prejšnjem glasilu. Kaj vse zmečemo v smeti, kaj vse pometamo okrog strojev od kapic in pokrovk in tako dalje, ve vsakdo izmed nas, še posebej takrat, kadar se dela "čistka" ob zaključku izmene. 0 tem bo treba še spregovoriti in omeniti tudi druga področja, ne samo proizvodnjo. Za nameček pa še podatek, da nas stane en kilogram depol. paste standard 2.5°o starih din, pasta za baterije R 6 pa celo 4.000 starih dinarjev. My Vse bolje (br) Šentvid pri Stični -V Iskri Industriji baterij ZMAJ TOŽB Specialne baterije v Šentvidu pri Stični je 122 zaposlenih, predvsem žensk iz bližnje okolice. Lani so izvozili 37 odstotkov svoje proizvodnje, sicer pa ta TOZD največ izvaža v okviru Zmaja. Celotna delovna organizacija je lani izvozila za 1 milijon dolarjev izdelkov, letos načrtujejo vrednost izvoza za 1,2 milijona dolarjev, prihodnje leto pa naj bi izvozili že za 2 milijona dolarjev. Na sliki: Ana Kolenc je doma iz Glogovice, v šentviškem Zmaju pa je zaposlena že 17 let. (Objavljeno v Dnevniku 7.1o.l981). □□□□□□□□□□□□□aaooaaaaaDao Gibanje članstva V OKTOBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: BURSAČ Nada, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne l.lo.Sl ZAKARIČ Nevenka, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne l.lo.Sl KASAPOVIČ Peruhka, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 12.10.81 STARE Ivanka, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 12. 10.81 rojstni dan V MESECU DECEMBRU PRAZNUJEJO Sevda HASANAGIČ Amalija Pirc Pazila MUJIČIČ Marija RUS Marija JOVANOVIČ Danica ŽNIDARŠIČ Ivanka STRAJNAR Angelca 60TLER Petrina AMFOVA Milka OBAL Alenka PODRŽAJ Franc KRISTAN Meda ROM Ivanka SEKULOVIČ Ana GRDEN Ivo ŠTRAVS Štefanija IHAN Marija IHAN Marija JANOŠ Marija BAMBIČ Miro KRAŠEVEC Ljudmila SIRK Vilma RESNIK Božidar SEVER Alojz MEDVED Alojzija KORDAN Pavle KRIŽ Matej NOVAK Vladimir FRETNER * -fr*-***********-*************-************* ♦ * * * j dopisujte v j I GLAS ZMAJA I * ★ * * * * ŽVAR Dušica, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 19.lo.81 (Vse delavke so bile sprejete za nedoločen čas). Oto GROŠELJ Silva MATIČ Dušica ŽVAR V oktobru ni nobenemu delavcu prenehalo delovno razmerje. čestitamo ®®®®®®®®®®®® (£(&<&(&(&<&(&(&(&<&<&(&(&(%(&<&(%(%(%(&<&<&<&(&(&(%(%(&(%(%(%(&<&(&(%(% Pa se to! ^FNTvmM^rfKU lienlhizo delavcev, pisdvi*mlwie*_ um za 60) tleoč doledev bvoa r Ni treba posebej poudarjati, da delovna organizacija nameni precejšnja denarna sredstva za popularizacijo svojega imena in svojih izdelkov. Še posebej pa je to pomembno, 5e delovna organizacija zamenja design (dizajn), spremeni svoj "hišni" stil, ki se izraža v barvah, tipih črk in novih oblikovnih vizuelnih rešitev. V Zmaju že skoraj leto dni zamenjujemo stari dizajn v vseh podrobnostih, vendar kot osnova, to je napis ZMAJ in barve izvirajo že od lanskega leta. Prav zato se nam zdi čudno in nerazumljivo, da se vzporedno s popularizacijo novega stila nenadoma pojavi ob članku v Dnevniku dne 28. oktobra letos stari,že "odpisani" stil Zmaja. My Ne pozabite!!! m»_jD gkb zmaja 10. december Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za decembrsko glasilo REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE V novembru je izšla Redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1981. Zbirko 5 knjig lahko naročite na naslov Prešernova družba, Opekarska-Borsetova 27, Ljubljana in sicer bhoširano za 35o dinarjev ali vezano za 45o dinarjev. Plačilo je možno tudi v dveh obrokih. Zbirka obsega: inž.Ciril Jeglič: Med ljudmi:'in rastlinjem, vrtnarjevi živijenski spomini in strokovni zapisi, večji format, barvne in črnobele fotografije, 16o strani dr. Miha Likar: Zdravje v družini, nasveti za življenje od rojstva do starosti, 262 strani Jure Kislinger: Debele zgodbe Petra Puleža, humor in satira o preprostem partizanu, ilustracije I.Vidic, 143 strani Boris Režek: Cesta na mejo, povest s koroških gora, 152 strani Mihailo Lalic: Prvi sneg, pripovedovanje o črnogorskem človeku in našem partizanskem času, 312 strani James Baldvin: Pesem črn3ke ulice, prevod Gitica Jakopin, zgodba o ljubezni med mlado črnko Tish, ki pričakuje otroka in kiparjem Bonnyem, ki je v zaporu, ker je po krivem obtožen posilstva, 194 strani. "Najstarejši " delavci Zmaja, ki so v mesecu novembru dopolnili 5 letni delovni staž na novi lokaciji v Stegnah. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegorič, Pavla Grabijevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73