plačana v gotovini Speil. in abbon. post. - 111 Gruppo KaloMi Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 gl Leto IX. - Štev. 27 Gorica - četrtek 4. julija 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Zahteve koroških Slovencev Koroški Slovenci preživljajo odločilne čase za svoj narodni obstoj. Zvezna vlada na Dunaju je namreč prišla do sklepa, da izvede čl. 7 mirovne pogodbe, kateri jamči zaščito porodnih manjšin, bivajočih v mejah avstrijske republike. Dve leti so ®e avstrijske manjšine borile, da bi dunajska vlada pripravila potrebne Zakone, o izvedbi tega člena. Sedaj Je prišel ta odločilni moment. Zato ni vseeno, kake sklepe sprejme dunajska vlada. Saj bo od teh odvisna «*'« bodočnost slovenske in hrvatske nianjširie v Avstriji. Politični voditelji obeh manjšin so razumeli važnost trenutka in zato so se med sabo Povezali, da bo njih nastop enoten ln njih zahteve iste. V tem oziru je bilo posebno važno zborovanje, ki s° ga priredili v nedeljo 23. junija 11 Celovcu zastopniki vseh koroških Slovencev. Zborovanje se je vršilo v prostorih Delavske zbornice iti se S® je udeležilo tri sto zastopnikov, članov obeh glavnih slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev in pa Zveze slovenskih organizacij. To sta namreč dve organizaciji, ki /družita koroške Slovence Po njih ideološki opredeljenosti. V Prvi so organizirani katoliško u-(tnerjeni, v drugi pa titovsko opredeljeni Slovenci. Na zborovanju sta yastopila dva govornika, in sicer \*r. Emnc Živil ter za ZSO, dr. Joško Tischler pa za NSKS. Prvi je imel politični referat in je zato orisal vprašanje zaščite narodnih manjšin s političnega stališča. Poudaril je Umestnost, y>da se izpelje tudi ta del državne ustave, a istočasno je posvaril, da se v tem oziru ne smejo delati nove krivice.« Govornik je izvajal, da mora sleherna izvršitev določb čl. 7 temeljiti na priznanju lužne Koroške kot dvojezičnega o-Zenilja, kjer je prisotnost prebivalstva s slovenskim materinim jezikom pravilo in ne izjema, ki bi jo bilo treba šele posebej ugotavljati s Posebnimi glasovanji. »Nekateri nemški krogi zahtevajo namreč posebno ljudsko glasovanje zato, da se Ugotovi, kateri kraji so dvojezični in koliko je kje Slovencev.« Govornik Je zato ostro zavrnil sleherni referendum, »osebna priznanja« in izjave, ki bi se v danili razmerah izmaličile le v pritisk močnejšega nad šibkejšim in se končale v postopnem odvzemanju sedanjih pravic. To bi bilo d očitnem nasprotju z državno Pogodbo, ki hoče manjšini obstoječe pravice zajamčiti, jih utrditi in lZpopolniti. Za dr. Zivitterjem je govoril dr. Tischler. Ta, ki je imenovan za prvega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu in ki velja za najboljšega slovenskega strokovnjaka na šolskem polju, je imel referat o šoli. Pravilno je poudaril, da je šola priprava za življenje in da se je vprav zgodovina na Koroškem v zadnjem stoletju odigrala v znatni meri ravno pod vplivom šolskega vprašanja. Saj je splošno znano dejstvo, da je nemška šola največ pripomogla k ponemčenju tolikih Slovencev. Na bolje se je obrnilo šele leta 1945, ko so vpeljali tako zvane dvojezične šole. Kjer so se te prav vodile, je bil njihov vpliv zelo blagodejen, ker so se otroci v njih učili obeh deželnih jezikov, nemškega in slovenskega, brez ozira na to, ali so bili otroci slovenskih ali nemških staršev. Zelo razveseljivo je bilo, kar je govornik dejal ob zaključku: »Odziv na novo lastno srednjo šolo v Celovcu je tako razveseljiv, da so vsi črnogledi naravnost presenečeni.a Zaključil je z zahtevo, naj se vse šolstvo, ki ni izključno nemško, poveže v eno celoto in se podredi posebni šolski oblasti za manjšinsko šolstvo kakor predvideva čl. 7. V tej svoji složni in dosledni borbi za priznanje narodnih pravic so nam koroški Slovenci v velik zgled. Saj tudi mi preživljamo slične čase, čeprav se je tukaj razvoj dogodkov zaradi vladne krize nekoliko zakasnil. Tudi v Rimu pripravljajo šolski zakon za slov. narodno manjšino v Italiji in pa deželni statut za avtonomno deželo Furlani ja-Julijska Benečija. Ta dva zakona bosta za nadaljnji obstoj naše narodne manjšine temeljnega pomena. Zato je potrebno, da so tudi naši politični voditelji v tem oziru složni in dosledni. Ne gre za to, kdo bo vodil kake dogovore, temi\eč za to, da jih bo vodil v imenu vseli zamejskih Slovencev v Italiji. In rimsko vlado je treba znova opozoriti, da slovenska manjšina noče biti predmet, ki se o njem le sprejemajo zakoni po diktatorsko, temveč da hoče tudi sama o sebi odločevati, ko gre za njene življenjske interese. Mislimo, da je ravno to srčika demokratičnega vladanja in da zato smemo zahtevati, da tudi naše želje upoštevajo, ko gre za naše življenjske zahteve. Madžarska in ZN Madžarska se vedno stoji v o-spredju političnih dogodkov. To pa zaradi poročila preiskovalne komisije ZN o jesenskih dogodkih na Madžarskem. Krive so tudi smrtne obsodbe zlasti pisateljev Ka-darjeve komunistične partije. O poročilu komisije smo pisali že prejšnji teden. Nekateri člani ZN so celo zahtevali posebno izredno zasedanje skupščine Združenih narodov, obenem pa obžalovali, da proti napadalki Sovjetski zvezi ne morejo ničesar napraviti. Velik hrup pa so povzročile nove smrtne obsodbe zlasti pisateljev Dalija in Obersovskega. Iz vsega kulturnega sveta so deževale v Budimpešto brzojavke in protesti. Izgleda, da so ti protesti vsaj nekoliko zalegli, ker je sedaj razpisana ponovna razprava, toda številne druge žrtve so bile usmrčene. Na kongresu Kadarjeve partije so ugotovili, da je številčno zelo šibka, saj nima niti pol milijona članov. Kadar vlada le s pomočjo Sovjetov in zloglasne tajne policije. Na kongresu se je pojavila proti Kadarju opozicija iz vrst Stalinovih pristašev, ki je zahtevala, naj se Kadar Kritike senatorja Sturza Kot smo zadnjič poročali, se je ltal. vladna kriza končala tako, da je predsednik republike Gronehi *avrnil odstop Zolijeve vlade ter ji velel, naj se predstavi zbornici in *ačne z rednim delom. To so ministri tudi storili. Toda kmalu so pri-8le nepredvidene težave, ki so moč-Ho skalile parlamentarne vode. To Pot je povzročil vladi težave senator Sturzo, siva eminenca v demokrščan-®ki stranki. Ta razboriti duhovnik ustanovitelj politične stranke i-|alijanskih katoličanov, je dne 27. Junija v teku debat o poročilih Vlade imel v senatu govor. V tem govoru se je pa dotaknil postopanja državnega predsednika Gronchi-Ja , kateremu je med vrstami očital, ^a se je vmešal v odgovornosti vla-®ei kar je protiustavno. Sturzov govor je izzval val polemik najprej v časopisih, potem v ^natu, nato v poslanski zbornici, končno se je z njim bavila tudi ylada na seji pretekli torek. Vlada o tem izdala posebno poročilo, v katerem pravi, da postopanje predsednika Gronchija med vladno krizo ne pomeni nikakega vmešavanja v kompetence parlamenta in vlade in da zato ni bilo nič protiustavno. S to vladno izjavo je za sedaj 6por, ki ga je izzval don Sturzo, poravnan. Ni pa rešeno vprašanje, ki ga je don Sturzo načel, namreč vprašanje o pravih mejah kompetenc državnega poglavarja v Italiji. Predsednik Giovanni Gronehi je namreč zelo agilen mož in ima tudi svoje politične in socialne ideje jasno začrtane. Vsled tega se močno čuti njegov vpliv v vodstvu države, saj vsako toliko da kake pomenljive izjdve. To pa se nekaterim demokratičnim voditeljem zdi poseganje predsednika republike v politično vodstvo države, ki je po njih mnenju pridržano parlamentu in vladi. Med branilci kompetenc parlamenta in vlade , je najbolj razborit senator don Sturzo. Ta je že prej delal očitke predsedniku Gronchiju, samo ne tako jasno in ne v senatu. Razorožitvena pogajanja Londonska razorožitvena konferenca počasi napreduje. Nastala je prava mirovna fronta med zapadni-mi zaveznicami in Zorinom ter med zapadnimi zaveznicami samimi. Te se morajo same prej posvetovati, da lahko enotno nastopijo v pogajanjih s sovjetskim predstavnikom Zorinom. Ameriški zastopnik Stassen je prejšnji teden obvestil o pogajanjih tudi stalni Atlantski svet, da bi mogle vlade petnajstih atlantskih držav sprejeti potrebne sklepe glede obravnavanih predlogov. Iz kroga atlantskih držav prihajajo sedaj optimistične vesti, da se bliža sporazum o svetovni razorožitvi. Podlaga za pravi sporazum naj bi bila naslednja: Na prvem mestu bi bil dogovor o prenehanju atomskih poizkusov. Oba tabora sta sicer za ta sporazum, treba je le določiti čas, v katerem bi bili poskusi prepovedani. Zapadni zavezniki bi radi k temu še dodali pogoj, da bi prepovedali tudi pridobivanje atomskih snovi v vojaške namene. Temu pa se Sovjeti upirajo, ker bi verjetno radi nadaljevali z oboroževalno tekmo. Druga težava pa je nadzorstvo nad razorožitvijo. Določiti je treba področja za letalsko nadzorovanje in se pogovoriti o krajih, kjer bi bivale posebne komisije, ki bi nadzirale razorožitev na kopnem. Tretja točka pa je znižanje oboroženih sil. Stassen predlaga več obdobij. Najprej bi znižali oborožene sile brez pogojev. Sporazum o na-daljnem znižanju pa bi lahko sledil le po ureditvi nekaterih političnih vprašanj, zlasti nemškega zedinjenja. Tako vidimo, da gre delo te konference silno počasi dalje. Vendar pa ugotavljamo, da napreduje. Usoda francoske vlade Nova francoska vlada je bila postavljena na prvo preizkušnjo, ki pa jo je prestala. Vlada je delno spremenila finančne načrte in to ji je zagotovilo večino v parlamentu. Za vlado so glasovale tudi tiste skupine, ki se zavzemajo za takojšnjo odobritev pogodb o Skupnem evropskem tržišču in Evratomu, da-si ne odobravajo vladne finančne in delno tudi njene alžirske politike. Francoski socialisti so zborovali V Toulousu so zborovali francoski socialisti in ponovno zaupali tajniško mesto Molletu. Sprejeli pa so resolucijo, ki se zavzema za reforme v Alžiru, nasprotujejo pa podelitvi samostojnosti tej deželi. Predlagajo široko avtonomijo in enakost pravic muslimanom in Evropejcem. Mnogi sodijo, da se bo sedanja francoska vlada držala te resolucije in skušala v Alžiru uresničiti socialistične predloge, ki jih že izvaja v Alžiru socialistični generalni rezident Lacoste. Toda boji v Alžiru se nadaljujejo in ni znakov, da bi se ob socialističnih načrtih omilili. odloči ali za predsedstvo vlade ali pa za tajništvo stranke. Toda Ka-darjevih pristašev je. bilo več in tako je bil ponovno izvoljen za tajnika partije. Pomemben sklep kongresa je v tem, da so sklenili ponovno uvesti obvezne tečaje marksizma in leninizma na visokih in srednjih šolah ter odstraniti proti-revolucionarje iz javnega in kulturnega življenja. Zborovanje Britanske državne skupnosti Britanski ministrski predsednik je sklical na posvet predstavnike članic Britanske državne skupnosti. Vezi med članicami te skupnosti so se precej zrahljale ob času sueške krize. To krizo je delno zacelil čas in so se člani lažje posvetili zlasti odnosom Britanske skupnosti naprarn Sovjetski zvezi. Prav tako so obravnavali vprašanje in posledice, ki bi nastale, če bi se Britanija vključila v evropsko tržišče. Veliko pažnjo so posvetili tudi finančnim vprašanjem. Azijske in afriške članice Britanske skupnosti nujno potrebujejo denar v obliki investicij. Verjetno niso mogli urediti vseh vprašanj, ker so sklenili, da bodo finance obravnavali finančni ministri na posebni konferenci. Tito na ameriški TV V nedeljo 30. junija je ameriška televizijska družba CBS prenašala intervju z jugoslov. predsednikom Titom. V teku svojih izvajanj je dal maršal Tito vrsto izjav o notranjih in mednarodnih vprašanjih. Dotaknil se je med drugim tudi odnosov s katol. Cerkvijo. S tem v zvezi je dejal, da so odnosi z delom katol. duhovščine normalni. Po njegovem mnenju pa katol. hierarhija ni zadovoljna s sedanjim položajem, češ da se je morala odpovedati raznim političnim akcijam. Kardinalu Ste-pincu — tako je nadaljeval Tito — ne bodo dovolili, da bi se vrnil na položaj primasa. Tito seveda smatra katoliške šole, časopisje, organizacije in redne zveze z Vatikanom za politične akcije. Kot se vidi, ga ni zgled Gomulke nič navdušil, saj namerava še naprej voditi reakcionarno in sovražno politiko do katol. Cerkve. To mu pa prav gotovo ne. bo prineslo simpatij ameriškega javnega mnenja ter mu bo še zmanjšalo možnosti za morebitni obisk v ZDA. Zanimivo je tudi, da po Titovem mnenju Kadar uživa sedaj podporo delovnega ljudstva. — O sancta simplieitas!... Zlata maša škofa Rožmana Dne 21. julija leta 1907 je bil v ■ Celovcu posvečen za mašnika sedanji ljubljanski škof msgr. Rožman. Brezbožne oblasti v deželi so zakrivile, da je moral v begunstvo in da se še vedno ne sme vrniti v svojo škofijo. Toda čeprav daleč od škofije sv. Nikolaja, je s svojimi verniki vedno združen, zlasti z onimi, ki skupaj z njimi delijo usodo begunstva ali izseljenstva. To svojo povezanost bo škof Rožman najbolje pokazal s tem, da bo sre
  • , ob 14. uri slovesna pridiga in litanije. Zvečer ob 8h pa slovesen Te Deum v cerkvi č. g. Tensunderna v Reckling-hausenu. Tako se bodo ta dan v tem nemškem obmejnem mestu združili zastopniki vseh Slovencev, da se poklonijo svojemu vladiki. Ali bo med njimi tudi kak zastopnik s Primorske? Lepo bi bilo. Vsekakor vsaj v duhu in molitvi bomo z msgr. Rožmanom prav gotovo združeni tudi vsi primorski Slovenci, ki še cerkveno čutimo. Nad 500 žrtev ciklona uAudrev'1 v Louisiani V četrtek 27. junija je silen orkan opu-stošil obrežja Louisiane v Združenih državah. Reševalne skupine poročajo, da na desetine in desetine mrtvih leži še vedno pod ruševinami, mnoga trupla pa je pogoltnilo razbesnelo morje. Preds. Eisenho-wer je izjavil, da znaša doslej ugotovljeno število mrtvih skoro 500. V Louisiani in v Texasu je nad 40.000 oseb brez strehe. Materialna škoda je ogromna. V Camero-nu, ki je bil najhujše prizadet, je 90 od sto hiš porušenih. Petrolejske družbe so utrpele škodo na svojih ladjah za 15 milijonov dolarjev. Na preplavljenih ozemljih so se v velikem številu pojavile zelo strupene kače »mocassins«, ki žive po močvirnatih krajih in jih je razburkano va-lovje vrglo na obrežje. Njihov pik povzroči smrt že v desetih minutah. Zdravniki, ki so ostali v prizadetih krajih, nujno prosijo za protistrup. Helikopterji in zrakoplovi prinašajo najnujnejše in odvažajo ljudi, ki so ostali brez strehe. »katoliški glas" v vsako slovensko družino I Tragična nesreča v švicarskih Alpah Na vzhodnem vršiču Piz Palu v švicarskih Alpah se je na praznik sv. Petra in Pavla pripetila težka nesreča. Deset turistov, med njimi dve ženski, ki so bili med seboj navezani z vrvmi, je zgrmelo v pre-pad globok 600 metrov. Nesreča se je zgodila že zgodaj zjutraj. Zdi se, da sneg, ki se tudi v višjih predelih začenja že topiti, ni zdržal njihove teže. Izletniki so bili člani planinskega kluba iz Piacenze. Reševanje ponesrečencev je zelo otežkočeno vsled plazov in zato omejeno le na nočne ure, ko je sneg trši. Po zadnjih vesteh se je čudežno rešil le en turist iz Piacenze, štiri trupla so že našli in identificirali. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je vsa družba 15 oseb dosegla vrh Piz Palu v višini 4.000 metrov in so se vsi srečni in veseli nad preslano težko turo hoteli slikati. Rob vrha, na katerem so stali, je nenadoma popustil in le veliki spretnosti vodnikov se imajo zahvaliti vsi ostali, ki so se rešili. NAS TEDEN V CERKVI OBISK PRI KARD. STEPINCU 7. 7. nedelja, 4. pob.: sv. Vilibald, ško/. misijonar 8. 7. ponedeljek: sv. Elizabeta, kraljica 9. 7. torek: sv. Nikolaj in tovariši, gor-kuinski mučenci 10. 7. sreda: sv. Amalija, dev. 11. 7. četrtek: sv. Pij /., sv. Olga. kneg. 12. 7. petek: sv. Mohor in Fortunat, m. 13. 7. sobota: sv. Evgenij, š/co/ * sr. MOHOR IN FORTUNAT sta bila mučenca za sv. vero v Ogleju leta 66. Po sporočilu je evangelist sv. Marko krstil sv. Mohorja, sv. Peter pa posvetil v Rimu za oglejskega škofa. Tedaj je vladal v Rimu Neron, ki je hudo preganjal kristjane. Oblastnik v O- gleju je bil neki Sebast. Ko je slišal o uspešnem delovanju Mohorjevem, ga je dal zapreti, hudo mučiti in končno je ukazal. oker sem grešen človek.«. — Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinovu Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus pa je Simonu rekel:-»Ke boj se; odslej boš ljudi lovil.« — In potegnili so čolne h kraju, popustili vse in šli za njim. * Isti Zveličar, ki je Simona Petra iz nekdanjega ribiča spremenil v lovca človeških duš, t. j. v svojega apostola in duhovnika, obuja še danes duhovniške poklice in ustvarja duhovnike,' ki jih v svojem imenu pošilja med ljudi. Velika, čudežno velika in nadvse pomenljiva je tista Jezusova beseda, ki jo za Petrom sliši vsak Kristusov duhovnik: »Odslej boš ljudi lovil«. Pridobivati duše za božje kraljestvo, reševati ljudi, skrbeti za njihov večni blagor, postati duhovnik, dušni pastir, biti božji maziljenec, božji namestnik in služabnik, božji glasnik, posvečevalec ljudi, božji predstavnik in duhovni oče, kako vzvišen, kako izredno velik je poklic božjih izvoljencev! S kako hvaležnostjo ga morajo ljubiti tisti, ki so ta nebeško lepi dar prejeli in kakšno spoštovanje zaslužijo s strani ljudi! Vsak človek mora biti dolžno spoštovan. Koliko bolj duhovnik, ki ljudem predstavlja Boga! Kdor duhovnika po krivem sodi, tak je prav gotovo skregan z Bogom. Kdor na božjega maziljenca blato meče, takega bo Bog za vekomaj zavrgel. Komur je pošten duhovnik v spotiko, tak je sovražnik Kristusov. Kdor pa ni zmožen spoštovanja, tak je kakor neotesan hlod ali navaden divjak. — Ljubite in spoštujte duhovnike, da vas Bog ne kaznuje! Duhovnik je božji namestnik, božji služabnik in duhovni oče ljudi. On skrbi za vaše duše; za vas moli, dela, mašuje, se za vas boji. za Vas žrtvuje. On razlaga božjo voljo, oznanja božjo besedo, v božjem imenu govori. v božjem imenu poučuje, sodi in svari. On vas odvezuje grehov, varuje božjih kazni, varuje pred peklom in pogubo. On vam daje božji blagoslov, božje prijateljstvo, srečo in tolažbo. On zapira pekel in odpira večni raj. On je rešitelj vaših duš. — Daj nam. Gospod, dosti svetih duhovnikov in posveti cel naš rod! življenja v-er TATVINA V PARIŠKI KATEDRALI Slovita pariška katedrala Notre Danie je bila predmet skrivnostne tatvine, pri kateri so imeli roparji le majhno korist. Odnesli so razne bogoslužne predmete v skupni vrednosti 60.000 lir. Večjo škodo so napravili stolnici, ker so uničili eno izmed oken kapele Sedmih bolečin. MANIFESTACIJA NEMŠKIH MOŽ V Bambergu v Nemčiji se je vršila velika manifestacija nemških katoliških mož. Zbralo se je 50.000 članov. Slovesno sveto mašo je opravil bamberški nadškof Schnei-der. Udeležencem so govorili odlični predstavniki zvezne vlade: 'kancler Adenauer, ministri Strauss, Erhardt in Storch, ki so poudarjali, da krščanskih vrednot za rešitev vseh človečanskih in socialnih problemov ni mogoče nadomestiti z nobenimi drugimi. NOV SPOMENIK IGNACIJU LOJOLSKEMU V Alcali so odkrili spomenik na čast svetemu Ignaciju Loj o Iškemu. Kip je blagoslovil patriarh .Madrida Leopol Eio y Garay. Na sloviti univerzi v Aleala je sv. Ignaciji študiral filozofijo v letu 1526-1527. Tam je imel prvič duhovne vaje, skrbel je za bolnike v bolnici Antezana. bil aretiran od inkvizicije in tudi zasnoval ustanovitev jezuitske družbe. KAPELA PIJ A X. . Pri obnovi katedrale v Miinchenu so zgradili novo kapelo posvečeno sv. Piju X. Sveti oče je poslal kardinalu Wendelu lep relikviarij z relikvijo sv. Pija X. Umetniški relikvijarij je enak tistemu, ki ga je prejel Pij XII. v dar, ko je pred tremi leti svetniškega prednika proglasil za svetnika. Dvema mladeničema iz Zahodne Nemčije se je posrečilo, da sta obiskala kardinala Stepinca. Z nahrbtnikom na ramah sta s kolesi prepotovala dolgo pot skozi Zahodno Nemčijo, Avstrijo in severno Italijo preko Alj). Drznega podjetja sta se lotila z vso ognjevitostjo in pogumom svojih mladih let. Ko sta vsa umazana in prašna dospela v vas Krasič, sta se s skrbjo spraševala, ali jima bo uspelo prekaniti vsepričujočo UDBO? Drugo jutro sta tvegala naskok. V primerni razdalji sta opazovala kretnje stražnikov, ki dan in noč stražijo kardinalovo bivališče. Ob ugodnem trenutku sta opazila neka vrata odprta in sta enostavno planila skozi ta vrata. S srahom v grlu sta se ozrla, če so jima stražniki za petami, očividno se pa to ni zgodilo, ker imajo ukaz, da ne prestopijo kardinalovega bivališča. Vsa srečna sta v cerkvi prisostvovala sv. maši, ki jo je prav tedaj daroval kardinal Stepinac. Po sveti maši sta bila poplačana za ves trud in tvegano drzno-t. Kardinal Stepinac ju je prijazno sprejel in jima pripovedoval o svojem življenju. Mladeniča sta izročila kardinalu zlato verižico in križec, dar nemške moške katoliške akcije. Posebno ganjen je bil kardinal Stepinac, ko sta mu mladeniča sporočila pozdrave kardinala Wendel-a, nadškofa v Monakovem, s katerim je kard. Stepinae študiral v Rimu. Ob slovesu je kard. Stepinac dejal mladeničem: »Povejta svojim tovarišem, da jih čakajo v bodočnosti velike naloge. Ljudstvo je zrelo za Kristusa. Vse so že doživeli: liberalizem, nacionalizem, faši- zem in komunizem. Sedaj more pomagati samo še Kristus...!« Ko sta se po odhodu srečala z UDBO. -Jih je ta kar obsipala z vprašanji. Mladeniča pa sta se na kratko odrezala: nimava turistični potni lifct in smeva obiskati vse kraje. V njem ni nikjer zapisano, da se Krasiča ne bi smelo videti.« Na oba mladeniča je kardinal napravil globok vtis. Eden od njiju. Peter Kreuzer je po obisku konfiniranega kardinala sklenil, da postane duhovnik in je že vstopil v semenišče. Prof. dr. Ivan Tul - osemdesetletnik Minuli torek 2. t. m. je preč. g. prof. dr. Ivan Tul spolnil osemdeseto leto starosti. Vemo sicer, da la skromni gospod ljubi svoj kotiček tam v goriški bolnici Usmiljenih bratov in ne mara v javnost, vendar bi ne bilo prav. če bi naš tednik šel kar tako mimo te obletnice. Gospod prof. Tul se je rodil v Mačkovljah (nad Dolino) 2. julija 1877. iz preproste kmečke, a bogaboječe družine. Srednje šole je dovršil 1. 1898. na državni gimnaziji v Trstu z odlično maturo. Bogoslovje je študiral najprej v Goriei, kjer je bil leta 1901. v duhovnika posvečen. Služboval je nato nekaj let kot škofov tajnik in kot kaplan pri Sv. Antonu Novem. Starejši naših ljudi v Trstu se gotovo še danes spominjajo, koliko vernikov se je dan za dnem zgrinjalo krog spovednice tega potrpežljivega duhovnika, ki je tam presedeval ure in ure. Nato je odšel na Dunaj in je na tamkajšnji univerzi dovršil bogoslovne študije ter bil promoviran za doktorja bogoslovja. Kmalu je dobil sedež profesorja moralke v goriški bogoslovniei in postal tudi duhovni voditelj ali spiritual vseh bogoslovcev. Tako je bil prof. Tul vzgojitelj dolge vrste naših tržaških in goriških duhovnikov, ki ga imajo vsi, brez razlike narodnosti, v najboljšem spominu. Poleg profesure je pa še pridno pomagal v dušnem pastirstvu po goriških cerkvah. Prva svetovna vojna ga je videla kot kurata avstrijske. mornarice. — A prišla so temna leta fašizma in somišljeniki črnih srajc so profesorja Tula (in še tri druge semeni-ške predstojnike) grdo spodili iz semeni- šča in spravili za dve leti pod lokalno konfinaeijo in policijsko nadzorstvo. To je huda krivica, ki je niso naslednje oblasti nikdar poravnale in je še vedno zapisana v računski knjigi večnega sodnika. — Da bo mera polna je peljal Gospod svojega • izvoljenca še dalje po poti raznih preizkušenj in ga končno, vsega strtega od artritisa, položil v posteljo pri Usmiljenih bratili, kjer si že vsaj šest let služi nebesa kot velik trpin, da, med našimi zlatomašniki pač največji trpin. Prof. Tul je pri vsej svoji zaposlenosti še našel čas, da nam je v nabožni literaturi zapustil dosti spominov svojega znanja in svoje marljivosti. Težko hi bilo našteli izčrpno vsa njegova literarna dela. od »Plesa« dalje skozi razne molitvenike in vsakovrstne šmarnice. Da, kot šmarničar je bil posebno rodoviten pisatelj; niti bolezen mu ni mogla strgati peresa iz rok. Zdaj leži že , toliko let v mali sobici pri Usmiljenih bratih, telesno ohromljen, a duhovno «c vedno na vi«oki ravni. Tn tak nam je vsem v veliko korist. Potrebni smo sicer mož, ki v krepkem razmahu zidajo versko, kulturno, socialno in politično bodočnost naroda, a še bolj potrebni tihih duš, ki oh žrtveniku svojega vsakdanjega trpljenja prosijo božji blagoslov na vse to ogromno delo duhovnikov in laičnih apostolov. Zato smo ob osemdesetletnici profesorju Tulu iz srca hvaležni za njegovo delo in njegove žrtve ter prosimo Gospoda, naj ga proti večeru teh mučeniških let krepča in tolaži. SMRT KONVERTITA V Bonnu je umrl zadet od srčne kapi strokovnjak za umetnostno zgodovino, sloviti konvertit Wilhem Hausenstein. SEDMI KONGRES CERKVE MOLKA Od 29. avgusta do 1: septembra se bo vršil v Koenigsteinu v Nemčiji sedmi kongres Cerkve molka. Udeležili se ga bodo predstavniki skoraj vseh dežel po svetu. Na kongresu bodo obravnavali položaj Cerkve za železno zaveso. GLAVNI PREDSTOJNIK SALEZIJANCEV V BRAZILIJI Glavni predstojnik salezijanskega reda Ziggiotti je prispel v Rio de Janeiro. kjer je gost brazilske vlade. Omenjeni je peti naslednik sv. Janeza Boška. V Braziliji ho ostal pet mesepev in bo obiskal 200 salezijanskih ustanov, ki jih imajo na tamkajšnjem ozemlju. NOVE OBSODBE V PRAGI Radio Pruga je objavil dne 28. junija, da je sodišče v Moravski Ostrovi obsodilo od enega do štirih let zapora štiri salezijance in dve redovnici, obtožene, da so delovali v prid Vatikana in Združenih držav. Obtoženi so tudi, da so razmnoževali na stroj p roti državne lističe in časopise. 80. KATOLIŠKI DELAVSKI KONGRES V Miinchenu so zaključili 80. katoliški delavski kongres južne Nemčije. Kardinal Wendel je imel na zbrane delavce važen govor, v katerem je poudaril, da človečanske in duhovne vrednote ne ^inejo hiti žrtvovane za materialne. Posebej je omenjal zahtevo nedeljskega počitka in nastopil proti elastičnemu delavnemu tednu (nepretrgano delo v izmenah skozi ves teden!). Misijonar - srebrnomašnik Dne 3. julija 1932. je daroval svojo prvo najsvetejšo daritev č. g. p. Friderik Kosič o.f.m. — frančiškan. V svoji mladostni gorečnosti se je ves posvetil misijonskemu delu na Kitajskem. Tja je odpotoval že v jeseni istega leta in deloval tamkaj 20 let, dokler ga niso pregnale komunistične oblasti. Kot misijonar je v Linsanko zgradil deško šolo, ustanovil dekliško šolo ter ženski katekuinenat. Že v dveh letih je krstil okoli 100 odraslih. V trimilijonskem mestu Tientsinu je kot vice prokurator deloval štiri leta. Med drugim je ustanovil hišo, kjer so izdelovali liturgične posode za misijonarje. \ tem poganskem mestu je organiziral veličastno procesijo na čast Sv. Rešnjemu Telesu, pri kateri je sodelovalo okrog 20.000 katoličaonv. V Kichovvu. Ilankiavanu, Kinkienlovvu itd. se je boril z mnogimi težavami, katerim je kljuboval s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom ter ustanavljal nove misijone in šole. Neštetokrat in na različne načine je Bog preizkušal njegovo gorečnost. Preživljal je vso krutost japonske in rdeče zasedbe na Kitajskem. Ne ust ra še n ost katoliškega misijonarja je dokazal tudi v tem, da je pretrpel strašno mučenje: Napol mrtvega so ga odpeljali iz ječe. L. 1952. pa so ga komunisti pregnali s Kitajske. V Trstu deluje v frančiškanski župniji (ul. Rossctti) že pet let. Njemu je poverjena skrb za bolnike, ki jih neumorno o-biskuje, tolaži, osrčuje, blagoslavlja. Kako skrbno organizira prenos bolnih v cerkev na dan trpečih 31. maja! Koliko duhovne tolažbe in vedrine vliva v srca trpečih, ki morda le na ta dan v letu prisostvujejo sv. maši. In kdo bi preštel ure, ki jih presedi' v svoji vedno oblegani spovednici? Kot nekoč v daljni Kitajski pozablja v .gorečnosti svojega duhovniškega srca nase; povsod išče le duše — za Boga. Neutrudno delavnemu misijonarju slavljencu prav iz srca želimo ob njegovi 25. obletnici najsvetejše daritve, ki jo ho obhajal v nedeljo 7. julija ob 9. uri. da bi ga ljubi Bog podpiral v njegovem apostolskem delu in mu dal doživeti še zlato in biserno mašo! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PROFESOR JO£KO TISCHLER GIMNAZIJSKI RAVNATELJ Prosvetno ministrstvo na Dunaju je v smislu zakonskih predpisov imenovalo za ravnatelja Slovenske realne gimnazije v Celovcu višjega šolskega svetnika in profesorja dr. Joška Tischlerja. Novi ravnatelj je posle že prevzel. Prof. Tischlerja poznamo tudi na Tržaškem in Goriškem, kamor je večkrat spremljal naše koroške brate, ki radi pri-hite na naš Kras in k naši obali. Novemu ravnatelju, ki si je toliko prizadeval, da bi dobili koroški Slovenci lastno gimnazijo, moramo samo čestitati. III. SLOV. VISOKOŠOLSKI DAN V BUENOS AIRESU Prejšnji mesec so imeli slovenski visoko-šolci v Argentini svoj študijski dan. Udeležilo se ga je lepo število mladine,- ki študira na raznih fakultetah buenosaireške univerze. Zborovanje so začeli s sv. mašo, ki jo je daroval duh. asistent SKAD-a dr. Lenček. Med sv. mašo je imel kratek nagovor o učiteljski nalogi Cerkve. Tečaj je bil posvečen socialnim vpraša* njem. Prvi predavatelj g. Smersu je pre-daval o problemih moderne socialne p°' litike. Prikazal je zgodovinski razvoj s°* cialno-političnega delovanja človeške dru-žbe, orisal bivšo in sedanjo jugoslovansko soeialno zakonodajo ter načrte SLS za ure* ditev socialno-političnih vprašanj v domo* vini. Drugo predavanje je imel prof. dr. Ahčin o »stališču krščanske filozofije k s°* dobnim socialnim problemom«. Predavatelj je prikazal glavne ekonomske šole, gospo* darski liberalizem, socializem, komunizem* pokazal na zmote v teh sistemih ter orisal stališče krščanske filozofije do njih. LEP USPEH GORIŠKEGA SLOVENCA V NEV YOftKU Na jezuitski univerzi Fordhan v Nevf Yorku je dne 12. junija prejel doktorat iz filozofije naš gjoriški rojak, po rodu iz Bilj, bogoslovni profesor Alfonz Čuk. Visoko čast so mu podelili na podlagi razprave iz psihologije »Vpliv starosti in spola na dojemanje časovnih intervalov«. Doktorsko razpravo je sestavil na podlagi preizkusov na 240 osebah od 10. do 90. leta starosti. Ob tej priliki je slavljenca, ki je usluz-ben pri cerkvi Kristusa Kralja v New Aor-ku, obiskala manjša skupina Slovencev, da mu čestita. Tajnik Lige slov. kat. Aineri- icancev, tfr.‘ joze ' B:Naf? mu'je» Vstlun 'vj imenu Lige, pozdrave in čestitke Slovencev z Goriškega pa mu je izročila gdč« Cirila Saksidova, ki je slavljencu podarila šopek s slov. zastavo, kot ga vidimo tudi na fotografiji. Dr. Alfonzu Čuku, ki je še vedno pripravljen služiti slovenstvu, iz srca čestita tudi uredništvo našega lista. Bog ga živi« NA DONAVI BODO ZGRADILI VELIKO HIDROCENTRALO Na romunsko-jugoslovanski meji ob Železnih vratih bodo zgradili hidrocentralo, ki bo ena najmočnejših na svetu. Letno bo dajala 12,5 milijard kw električne energije. Letno bo dajala 17 krat več energije kot doslej največja jugoslovanska hi-droeentrala v Jablanici. Stala bo okrog 300 milijard din. Električni tok bo služil Jugoslaviji in Romuniji, izvažali pa ga bodo tudi v Avstrijo in Madžarsko. Kratke novice POVIŠANJE STAROSTNIH IN INVALIDSKIH POKOJNIN Mnogokrat se človek izprašuje, kako jo mogoče živeti s 3 do 5 tisoči mesečne pokojnine. In vendar je v Italiji na stoti- \ soče oseb, ki žive le od te mizerne me-j sečnine. Sedaj je tudi vlada sprevidela, da je položaj teh upokojencev zašel v skrajnost. Na svoji seji. ki jo je rimska vlada imela v ponedeljek 24. junija, je določila poseben sklad za zvišanje najnižjih starostnih in invalidskih pokojnin. Povišanje pokojnin se bo pričelo z januarjem prihodnjega leta. Po še nepotrjenih vesteh bodo zvišali pokojnine od 5 na 10 tisoč lir« NOV MODEL AVTOMOBILOV TOVARNE FIAT \ teh dneh je turinska tovarna avtomobilov Fiat izdelala nov tip avtomobila »500«, mlajšo sestro, kakor pravijo, prejšnje »600«. Elegantno vozilo ima motor v zadnjem delu avtomobila. dva prostora spredaj in dva zadaj, prikladna posebno za otroke, v poletnih mesecih tudi odrasle, ker se streha lahko odpre. No vi model »500« ima zmogljivost 85 km na uro in porabi 4 litre in pol bencina na vsakih sto km. Izdelan je po najmodernejših izsledkih italijanske tehnike in njegova cena bo manj kot pol milijona hr* zato ga že sedaj imenujejo »avtomobil vse«. Zagreb definira svoje pravice (»Christian Science Monitor«, 1. maja 1957J padu, za zapadno literaturo in kulturo na sploh. Z vnemo poizkuša stopati »v korak« z Zapadom v okusu, načinu življenja ter napredku, za katerega se resn-o trudi. POTNI LISTI Zdi se, da hrvatski voditelji pustijo v miru in ponekod celo dajo pobudo za tako obnašanje. Trdijo, da odobravajo to naslonitev na Zapad, ne sicer iz političnih razlogov (v tem oziru so prav tako zagrizeni kaikor drugi komunisti), ampak (kakor mi je rekel visok uradnik) »zaradi asimilacije in ker hočemo izkoristiti do skrajnosti, kar je dobrega v zapadni kulturi in praktičnem socialnem delu.« V skladu s tem načelom dajejo mnogo lažje kakor v drugih republikah in Srbiji potne liste ljudem za potovanje v inozemstvo. Potne liste dajejo možu in ženi za skupno potovanje na zapad in ne držijo enega doma, da jamči za .povratek drugega. Slišal sem o mladem, pravkar poročenem paru zdravnikov, ki nista partijca, a sicer ugledna državljana, ki sta se ravnokar vrnila s 6 tedenskega potovanja po Zapadni Evropi. Ljudje so mi rekli, da delajo pod takimi pogoji lahko ynaprej načrte za počitniška potovanja. Sedaj pa so taka potovanja ukinili. U Luči v hotelski restavraciji so bile inot-sive in mehke. Ducat ljudi je sedelo . malih mizicah in gledalo v eno smer ~~ v televizijski aparat. Kakor da bi bil tje v Italiji ali Avstriji! Dejansko pa sem iil v hotelu Esplanade v Zagrebu, mestu kakih 400.000 Hrvatov in za,padni prestol-Bici Titove Jugoslavije. Televizija je v Jugoslaviji še vedno v Povojih. Z jugoslovanskimi aparati se vedi oo samo eksperimentirajo. Toda kakih 3000 ljudi ima vendarle aparate inozemskih tovarn in večina 0:d teh so na Hr-v*it>kem in sosedni Sloveniji, kjer lahko gledajo italijanske in avstrijske programe. VELESEJEM Velesejem je simbol za razpoloženje tega malega, ljubkega hrvatskega mesta, ki vas s svojo fino arhitekturo, vljudnostjo redom spominja na trajne vplive, ki jih je zapustil st,ari imperij, čigar prednja straža je mesto svojčas bilo. Zagreb je drugo mesto republike, a vendar noče igrati druge violine. Že 50 let prireja Zagreb mednarodni Velesejem. Ta je te dni prenatrpan s političnimi izložbami Sovjetske zveze in njenih zaveznikov, ki jih imajo vedno pripravljene vprav za take prilike. Kljub te-»u pa je Zagreh ohranil nekaj tistega kozmopolitskega trgovskega vzdušja, ki je snačilno za velike zapadno eyro,pske sejme. Hrvate so lansko leto težko užalili beograjski mestni očetje, ki so oklenili, da bodo porabili pravljične vsote za novo razstavišče ,ki bo tekmovalo z Zagrebom. »Zakaj delajo to? Ali ni ena mednarodna razstava dovolj za državo, kakor je Jugoslavija?«, mi je rekel Zagrebčan. »Ali morda mislijo, da nas bodo pregnali s tega Posla ?« Prav tako je na vidiku televizijska borba z Beogradom. Zagreb je začel in nima namere popustiti. Še manj pa je voljan, da bi njegovo televizijsko postajo vodil Beograd. Zdi se mi res, da po 10 letih Titove Zveze enakopravnih republik Hrvati se Vedno ali pa zopet mislijo bolj kot Hrvati in manj kot Jugoslovani. To ne pomeni, da bi se hoteli ločiti. Oni hočejo živeti -tatu, J-ilkul jiui ^rija. .To. iz v.-akega razgovora, iz vsega, kar vidite ali slišite o raznih pogledih na dogodke. TAJNA RAZPRAVA Vidi se, da voditelji niso posebno v skrbeh zaradi pojavov »hrvatizma« razen med akademsko mladino. Ta kaže kakor vsa mladina v Jugoslaviji znake nemira. Pred kratkim se je vrnila skupina študentov s študija v Avstriji in Zapadni Nemčiji. Kaikor piše partijsko časopisje, je bila skupina pred sodiščem, ker je menda osnovala študentsko »odporniško organizacijo« in iztihotapila neke »proklamaci-je« študentskim organizacijam na zapadi: Zapadni krogi pa priznavajo, da je bila Univerza precej živega razpravljanja. Pravijo, da so diskusije konstruktivne, priznavajo tudi, da sq nekatere sumljive, ker kritizirajo jugoslovansko vodstvo zaradi vodstva domače in zunanje politike. Zagreh napravi vtis mesta, ki se zna do-hro obvladati, ki se malo briga, kaj reče ali dela Beograd in ki se za politiko sploh še zapre duhovnika- zaradi ostalih dveh ne zanima. Poleg domačih zadev in misli. tretjin! To je cenzura, kajne, drugače ka- kako hi se dalo »boljše živeti« na če- kor pri RAl ah pri ital. kvesturi. mer pridno dela — se Zagreb zanima Naj ne hodi na julijsko sonce, kdor ima predvsem za Zapad. za potovanje po Za- maslo na glavi. Širite »Katoliški glas Cenzura tu in tam Župni upravitelj v Hoterderšici pri Logatcu je moral za nekaj mesecev v zapor, ker je svojim župljanom posojal knjige. Ko je prišel v' Hotederšico, je našel v župnišču bogato knjižnico, ki jo je pustil tam njegov prednik, ko je ob revoluciji zapustil Jugoslavijo. Da bi župni upravitelj ne imel sitnosti, ker so bile v knjižnici tudi knjige proti komunizmu, je to javil oblastem. ki so odnesle eno tretjino knjig, o-stale pa so 'pustile v župnišču. Na vprašanje novega župnega upravitelja, kaj naj* naredi s temi knjigami, je dobil odgovor, da lahko naredi z njimi, kar hoče. Oh dolgih zimali jih je zato posojat jarunom, da so jih brali. In to je postalo zločin, zaradi katerega je moral v ječo. Na njegov protest, češ da so oni sami knjige pregledali in mu jih pustili na razpolago, so odgovorni sodniki odgovorili, da bi bil moral sam presoditi, če so knjige v skladu z ideologijo sedanjega režima ali ne. In ker nekatere niso bile, je moral župni upravitelj v zapor. Očitno je, da je vsaka stvar, še tako neznatna, kazniva z zaporom, ko gre za duhovnika, pri partijcih pa- zameiijo na obe očesi, tudi ko gre za velike prekrške. Toda dodali bi še eno opombo za gg. u-rednike pri »Primorskem« in pri »Soči«. Oba ta dva časopisa sta se v zadnjih časih zelo hudovala čez cenzuro pri ital. televiziji, ker so črtali nekaj nespodobnih nastopov. Samo črtali so in nič drugega, a kljub temu toliko ogorčenje />*i obeh u-redništvih. Gospodje, uli ne vidite, kako postopa vaš gospodar? Eno tretjino knjig pobere OZNA iz farne knjižnice in nato Zavod šolskih sester v Trstu Z dosedanjim šolskim uspehom smo prav zadovoljne. Vse gojenke z malo izjemo so izdelale z lepimi uspehi. Pomoč pri učenju, mir, lepi zračni in sončni prostori so precej pripomogli k temu zadovoljivemu uspehu, a brez dobre volje gojenk vseeno ne bi šlo. Zato jim pa prav prisrčno čestitamo! Želimo vsem vesele in srečne' počitnice, a še srečnejše nasvidenje v jeseni. Blagoslov nebeške Matere naj jih spremlja vsepovsod in naj jih čuva pred grehom. Do 30. julija je čas za vpisovanje novih gojenk v naš zavod. Vse tudi že obiskujoče naj vlože prošnjo. Nove gojenke naj dodajo prošnji: rojstni ali krstni list, izpričevalo o cepljenju, zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Od 1. avgusta dalje bo v zavodu prilika za lekcije v pomoč za popravne izpite in sicer iz slov., ital., grščine, latinščine in matematike. Za vse razrede Učiteljišča in gimnazije razen liceja. Blagoslovitev avtomobilov Pretekli teden so v Trstu organizirali teden prometa, ki je vsak večer priklical na trg Unita in na tržaški velesejem, kjer so bile posebne avtomobilske vaje, mnogo občinstva. V sredo 26. junija pa je tržaški škof Santin na trgu Unita blagoslovil tržaška motorizirana vozila od motorjev in lahkih avtomobilov do kamionov in avtobusov. V soboto 29. junija in v nedeljo 30. se je v Trstu vršil prvi kongres študijskega centra o zakonodaji cestnega prometa. Štipendije konservatorija Konservatorij »Tartini« je za siromašne dijake razpisal natečaj za pet štipendij po 50.000 lir. ki jih je dala na razpolago Tržaška posojilnica. Potrebna pojasnila daje tajništvo šole vsak dan od 11. do 12. ure. Rok za prijave zapade dne 31. avgusta. Zborovanje podjetij V dvorani Trgovinske zbornice se je vršilo v soboto 29. junija drugo zborovanje voditeljev podjetij Treh Benečij. Zborovanju je prisostvoval .vsedržavni podpredsednik združenja CIDA cav. Negri. Tržačan prof. Giorgio Roletto je ob velikem zanimanju prisotnih predaval o tržaških ekonomskih vprašanjih. Zborovanja se je udeležilo poleg 60 vodij tržaških podjetij še 195 vodij iz raznih krajev Treh Benečij. Primanjkljaj tržaške občine V petek 28. junija so v tržaškem občinskem svetu začeli obravnavati letošftji občinski proračun. Primanjkljaj tržaške občine znaša nad 4 milijarde lir. Največje izdatke lanskega leta predstavlja primanjkljaj podjetja Acegat. izdatki za občinsko osebje in za razna popravljalna dela. Baje je vladni komisariat določil samo .1 milijardo in 400 milijonov lir za kritje primanjkljaja. kar je spravilo občinsko upravo v velike skrlri. Prvi teden velesejma Veliko število občinstva je že v prvem tednu obiskalo tržaški velesejem, vendar pričakujejo v tem tednu še večje število. Veliko zanimanje vlada zlasti za razstavo rož, ki so jo otvorili v četrtek 27. junija. Razdelili so tudi že nagrade cvetličarjem. katerim se je posrečilo vzgojiti najle,pše rože. Program mednarodnih zasedanj se je pričel v torek 25. junija z dnevom posvečenim Jugoslaviji. Po jutranjem zasedanju v prostorih tržaške zbornice si je jugoslovanska delegacija vodilnih gospodarskih predstavnikov uradno ogledala velesejem, Naslednji dan, sreda, pa je bil posvečen Avstriji, ki je tudi bogato zastopana na tržaškem velesejmu. Ob tej priliki je obiskal tržaški velesejem tudi avstrijski veleposlanik v Rimu ter drugi avstrijski gospodarski predstavniki. V nedeljo 30. junija pa je indijski poslanik v Rimu John A. Thivy v palači narodov na velesejm-skein prostoru pogostil tržaške in druge visoke oblasti in gospodarske predstavnike. Med povabljenimi je bil tudi tržaški škof Santin. Indijski poslanik je katoličan in si je zjutraj ogledal baziliko sv. Justa in miramarski grad. Potrebna knjižica Muzej za prirodoslovne vede v Trstu je poskrbel za ponatis eele vrste barvanih slik kraške flore, ki naj bi vsaj začasno nadomestile praktično znanje čuvajev, katerim je dodeljeno čuvanje redkih kraških rastlin. Nova zakonska odredba predvideva za kršilce ne samo denarne globe, ampak tudi vpis kazni v kazenski list. Zato je potrebno, da nadzorniki in nedeljski izletniki dobro poznajo tiste redke vrste kraških cvetic, ki so zaradi izumiranja sedaj pod nadzorstvom. V ta namen bo muzej dal natisniti knjižieo-priročnik. ki bo vsebovala vse omenjene vrste s primerno razlago in slikami v barvah. Knjižica bo brezplačno razdeljena učencem po šolah in bo tako prišla v vsako hišo in družino, ter seznanila prebivalstvo s »prepovedanimi« rastlinami ter obenem izpopolnila tako pomanjkljivo znanje o naši domači flori. Publikacija te knjižice bo stala 2 milijona lir. Ukrep je- zelo koristen in se kršilec ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel zanj. Bazovica Naš zvonik je najvišji na Krasu, zato pa tako radi obešamo nanj vse naše novice. Ne - beležimo smrti — hvala Bogu, a na žalost tudi rojstev ne. V juniju smo imeli več lepih reči. Otroci Marijinega vrtca in strežniki so poromftli na Staro- goro v Slovenski Benečiji. Med potjo so v Sredipolju in Oslavju molili za vse vojne žrtve: ogledali so si čedadsko stolnico in starodavno samostansko molilnico, obiskali Marijo Pomagaj v Podgori in Rožo skrivnostno v Krminu in nazadnje napasli svojo radovednost v Goriškem gradu. Petje je. zabelilo vso pot. Na praznik Presv. Trojice smo imeli prvo sv. obhajilo: 30 otrok — tudi iz prvega razreda — je slavilo svoj najlepši dan življenja. Cerkev, dvorana in župnišče je nudilo prvoobhajancefn. staršem in vernikom veliko srčnega veselja. . Na Telovo smo počastili evharističnega Kralja s proeesijo ,po lepo okrašeni vasi. V veliko veselje nam je bil cerkveni pevski zbor, ki tako povzdiguje cerkvene slovesnosti. Zelo nam je žal, da ne moremo beležiti, da smo imeli šoLsko razstavo. Težko smo poslušali radio, ko je obveščal o zaključnih razstavah raznih šol. O naši pa nismo nič slišali. Naše nedelje in praznike moti boj za seno. Nerodno vreme marsikomu zmeša glavo, da pozabi, da je praznik. Bog daj, da bi se ta boj kmalu končal, ker nedeljsko delo je prekletstvo, zlasti še če se sv. mašo opušča. Tržaška občina se je letos spomnila na Bazovico. Začela je urejati stranske ceste. Tako je pri nas vedno lepše. Zlasti ob nedeljah zvečer. Pesek Poleg naše nove cerkve, v katero radi zahajamo, je moderna šola. Nima veliko učencev: morda je najmanjša na ozemlju. Vendar je tudi letos priredila lepo razstavo.' Starši se čutijo počaščeni, ko razstavljajo njih otroci svoja dela. Vedo tudi, da jih niso zaman pošiljali v šolo. In hvaležni so učiteljici, ki se z -njimi trudi dolgih devet mesecev. Moderna je ta šola, vsaj v slogu, a eno veliko napako ima: malo otrok. Bog ne daj, da bi jo po krivdi zakoncev morali kdaj zapreti! Gropada Padriče Te dni smo z veseljem slišali, da bomo skupno poromali k Materi božji na Monte Berico 14. julija. Za 1200 lir se splača, da pustimo za en dan naše domove in delo in se podamo z lepim avtobusom na dolgo-pot. Monte Berico je oddaljen od nas nad 200 km. Pohitimo z vpisom. Prejšnji teden smo pozabili poslati »Kat. glasu« dopis o nasi šolski razstaivi. Nasa šola je bila letos izredno delavna. Dokaz je v uspeli razstavi. Kdor jo je videl, je bil ves navdušen nad našo mladino, ki zna pod dobrim vodstvom izdelati kar prave mojstrovine. Razstave, predstave so močna opora in sredstvo, po katerem vaščani vzljubijo in cenijo svojo šolo. Znali jo bodo braniti in čuvati. ZAKLJUČENA PREIZKAVA O CKABBO- VI SMRTI Pred tremi tedni so našli v zalivu Clii-chcster moško truplo brez glave. Takoj je vstal sum, da je to morda truplo potapljača Lionela Crabba, ki je skrivnostno izginil aprila leta 1956, ko si je v pristanišču v Portsmouthu pod vodo hotel ogledati sovjetsko križarko »Ordžonikidže«. s katero .sta se pripeljala na uradni obisk v London Bulganin in Hruščev. Po tritedenski preiskavi so ugotovili, da je truplo brez glave res Crabbovo. ki so ga baje Sovjeti zasačili in umorili. KOMUNISTI NE POZNAJO USMILJENJA Neka italijanska tiskovna agencija je izjavila, da je italijanska komunistična partija dne 18. junija poslala svojim vrednim sobratom v Budimpešto natančen seznam vseh ogrskih beguncev, ki se trenutno nahajajo v Italiji. Poleg imena so bili navedeni še vsi »potrebni« podatki, ki so jih komunistični aktivisti bogsigavedi s kakšnimi zvijačami dobili o svojh žrtvah. Seznam bo služil ogrskim oblastem, da bodo lahko izvedle represalije nad preostalimi družinskimi člani, da se tako maščujejo za ubežnike. Dokument italijanske komunistične partije je nosil siglo UP, L. V rimski prestolnici je ta novica zbudila veliko ogorčenje, a kljub temu komunisti niso zanikali te vesti. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7e/» davek na registrskem uradu. V NEDELJO 21. JULIJA BO TRADICIONALNI SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU! Prireja ga Slovenska prosveta - -- - — - -- Na sporedu je igra: DESETI BRAT Wilhelm Hiinermann: 12 cAta božjtt) okopih Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder »Le pogum, bratranec!« ga je tolažil Marcel. »Glej, prinesla sva ti piščanca, krastavega pečenega piščančka. Pravkar sva ga pofulila kuharici iz ponve.« »Ali je to v zvezi s šipo v olknu, katero sem pravkar slišal žvenketati?« je vprašal Coudrin. »E, seveda!« je priznal Marcel. »Kuharico sva vendar morala kako prepoditi iz njenega kraljestva.« »Nekajkrat sva jo že s strakovi in z belimi mišmi,« je dostavil Andrej v pojasnilo. »Danes pa sva se domislila samo’ šipe.« »Toda; saj vendar vesta, da nočem tega,« je rekel Peter Coudrin na pol jezno, na pol smeje se. »Tvoja mati, Marcel, mi zmeraj kaj pošlje za kosilo in za večerjo.« »Že, a je potem skoraj vedno mrzlo, preden pride sem; pečen piščanček, ki hrusta, je pa zelo primeren, da ohrani Ujetnika v razbojniški jami pri dobri volji.« S temi besedami je vzel Marcel iz miznice jedilni pribor in vešče razrezal piščanca. Nato sta se oba razbojnika spravila na slastno jed, a seveda le zato, da bi svojemu ujetniku vzbudila tek. Tedaj je tudi duhovnik smeje se začel jesti in kmalu ni ostalo od piščanca nič drugega kot nekaj oglodanih kosti. »Torej do polnoči!« se je poslovil Marcel po končanem obedu in potegnil pastirčka ža sabo skozi vrata. Peter Coudrin je bil spet sam. Sest mesecev je bil že prebil v svojem skrivališču. Niti služinčadi grajske pristave se ni pokazal. Kako je zavidal kmeta in. njegove hlapce, ki so zgodaj zjutraj šli na delo. Zanj pa je bilo le grdo, pre-žalostno brezdelje. Polagoma se je nočilo. V revni izbi je postalo popolnoma temno. Toda Peter Coudrin ni prižgal luči. Samotax-ju se je zdelo, kot da prihajajo glasovi od nekod iz teme, glasovi ljudi v‘stiskah in bedi, glasovi, ki so klicali duhovnika. Bolni in umirajoči so klicali z mrzličnimi ustnicami njega, duhovnika, ki so ga potrebovali ob temnih vratih smrti. Grešniki in taki, ki so zašli s prave poti, so klicali njega, dobrega pastirja, da bi jih rešil iz trnja in jih spet peljal k čredi. Otroci so ga klicali, da bi jim delil kruh življenja. Ječe je Peter Coudrin pokril obraz z rokami. Kaj lahko stori? Ali naj vsa ta stiska izzveni, ne da bi jo slišal? Saj bi ga prvi jakobinec prijel in izročil rablju. Potem pa mu je bilo, kot da so se iz teme v izbi izvile postave. Stokrat jih je Peter Coudrin že videl v spanju, a tudi če je bedel. Sedaj je spet videl mrtve duhovnike in škofe, ubite v Parizu, ki so ga očitajoče gledali, kot bi govorili: »Bral, kje si ostal? Zakaj se skrivaš? Ali se ne moreš boriti in umreti kot mi?« Nato pa mu je nenadoma spet zabrnela v ušesih strahotna pesem, katero so peli na dan njegovega posvečenja: »Duhovnike na svetilnike!« Zopet je slišal sovražni krik množice, ki ga je na dan njegove nove maše hotela ubiti. Slišal je strašno ropotanje revolucionarnih bobnov, hreščanje in Škripanje giljotine. Ob tem je duhovnik zaklical, vil roke v hudi muki in zaječal: »Ne, ne! Ne morem! Nimam poguma!« Nato pa je rekel s skoraj neslišnim glasom: »Prestraliopeten sem!« V temi se je nenadoma začel bali. Vstal je, zagrnil okno z odejo in prižgal luč. Nato je vzel v roko knjigo, na kateri je -z velikimi zlatimi črkami stalo zapisano »»Življenje svetnikov«. Odprl je stran 20. oktobra in začel brati. Sveta knjiga je pripovedovala o svetem Karpaziju, škofu v Alienu. Tudi ta je bil zbežal pred preganjanjem poganskega deželnega poglavarja: skrival se je v neki gorski votlini. Nekega dne pa je bil priča mučeniške smrti neke svete device. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 21 Dmrl je častiti gospod ALFONZ BERBUČ V Šempetru pri Gorici je v sredo dne 3. julija v jutranjih urah dokončal svojo zemsko pot tamkajšnji župnik častiti gospod Alfonz Berbuč. Dolgotrajna bolezen mu je že dalj časa izpodjedala zdravje, vendar je prenašal njene nevšečnosti in muke. z vdanostjo in jobovim potrpljenjem. kakor je bil vdan in dober vse življenje. Pokojni Alfonz Berbuč se je rodil v Kanalu kot edini otrok uradniške družine Aleksandra Berbuča leta 1892. Pozneje se je s starši preselil v Gorico in tu dokončal gimnazijske študije. Že od rane mladosti pobožen in bogoljuben se je odločil za duhovniški poklic. Predstojniki so ga odločili za višje študije, pa ga zato poslali v Innsbruck na tamkajšnjo jezuitsko univerzo. Tu je bil dne 15. julija 1916 posvečen, nakar je pel novo mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Po vrnitvi v škofijo je najprej kaplanova 1 v Kanalu (1918), nato v Črničah (1920). Od tu je šel za upravitelja v Štomaž pri Ajdovščini (1925). — Iz Štomaža ga je nadškof F. B. Sedej leta 1928 imenoval za župnika v goriški predmestni fari Šempetru, zato da je s svojim znanjem in s svojo modrostjo mogel pomagati tudi pri slovenskih goriških katoliških organizacijah. Tako je prišel pokojnik v odbor Slovenskega katoliškega tiskovnega društva, Goriške Mohorjeve družbe, v pripravljalni odbor duhovnikov za Katoliško akcijo itd. Vedno in povsod je s svojo previdno, a obenem modro in neustrašno besedo znal pTav svetovati, navduševati in pomagati. Za Mohorjevo družbo je iz Svetih Evangelijev sestavil »Blagovest«, to je Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Izšel pa je na žalost le prvi del, ker drugega je tedanja fašistična cenzura zaplenila. Večjo srečo je doživel njegov molitvenik »Molimo«. Ta se je primorskemu ljudstvu tako priljubil, da ga je Mohorjeva družba že petkrat ponatisnila. Nemajhna njegova zasluga je tudi da »ran doHili pr^i slovenski katoliški list Jeta 1945. Gosp. Berbuč je namreč skupaj s pok. vrtojbenskim župnikom Francem Kodričem ter še nekaterimi duhovniki, po odhodu jugoslovanskih zasedbenih oblasti iz Gorice junija 1945 prvi sprožil misel, naj bi Slovenci začeli izdajati svoj tednik za pouk ljudstvu in v obrambo pravic svete Cerkve. Iz te prve zamisli je dva meseca pozneje nastal »Slovenski Primorec«, kateremu je pokojni gosp. Berbuč bil ne le dober sotrudnik, temveč tudi moder svetovalec in vnet razširjevalee v svoji fari in izven nje. Katoliškemu časopisju je o-stal zvest prav do zadnjega dne svojega življenja. Tudi sedaj, ko je bil po novi državni meji odrezan od središča Gorice, se je vedno zanimal, kako napreduje katoliško časopisje ter mu je hilo neizmerno žal, da so se katoliške vrste razcepile in je v Trstu začel izhajati »Novi list«, katerega pisanja ni mogel odobravati. V »Svetogorski Kraljici« je pokojnikov prijatelj msgr. Mirko Brumat v šaljivem tonu orisal značaj gosp. Berbuča kot zelo vljudne in prijazne osebe. Vendar to ni bila zunanja uglajenost in naučena prijaznost, ampak je izvirala iz globokega spoštovanja, ki ga je imel pokojni gospod do vsakega človeka, tudi do nasprotnika. Ta njegova dobrota se je na poseben način kazala v ljubezni do otrok in do revežev. Že kot mlad kaplan je najraje imel opravka z otroki ter je zanje tudi pisal v »Angelčku« pod psevdonimom »Črniski«. Za njegovo dobroto so dobro vedeli šem-petrski in tudi drugi reveži, saj je za vsakogar, ki je potrkal na njegova vrata, i-mel obilen dar. Kot duhovnik si je pridobil globojco teološko znanje, katero je neprestano še izpopolnjeval. Zato je bila njegova pisarna polna knjig in revij od tal do stropa. Vsled tega mu je bilo zadnja leta posebno težko, ker v novi državi ni imel več možnosti stikov s sodobno teološko literaturo. Hudo mu je tudi bilo, ko so mu nekateri hoteli preprečevati izposojanje celo najpreprostejših poljudnih knjižic šempetr-skim otrokom. Bil je vnet in goreč duhovnik, kateremu je bilo vedno glavno vodilo nauk Cerkve in papeža. Nikoli ni bil pa prenapetež, saj mu tega njegov mili značaj niti ni dopuščal. Kljub temu je bil dosledno zvest naukom Cerkve tudi v najtežjih časih fašizma in, pozneje, brezbožnega komunizma. Njegova zvestoba Cerkvi mu je tudi narekovala odkrito neodobravanje duhovniške organizacije CMD, pa čeprav je v svoji milobi in prizanesljivosti prepuščal sodbo Bogu. Pri cerkvenih predstojnikih, med sobrati in med verniki je povsod užival največji ugled in spoštovanje. Ob 25. letnici njegovega mašništva se je slavja osebno udeležil n. pr. sam škof Fogar. Kdor ga je v njegovi zadnji bolezni obiskal, je od njega odhajal z mislijo: »Tako se poslavlja od življenja svetnik«. In s tem mislimo, da je o blagem pokojniku povedano Obnovitev obmejnega bloka Na obmejnem bloku pri Rdeči hisi so se te dni začela dela za obnovo tega važnega prehoda. Začeli so najprej z rušenjem stavbe, v kateri je nastanjena carinarnica in obmejni organi. Lastnikom zemljišč in stavbe je baje država izplačala 27 milijonov lir odškodnine. Novo poslopje bo zidalo neko podjetje iz Benetk. Obmejni organi se bodo začasno nastanili v lesenih barakah. Pretekli teden so imeli obmejni organi sestanek v prostorih Trgovskega doma v Gorici, kjer so razpravljali o odprtju novih prehodov, podaljšanju veljavnosti urnika in še o drugih izboljšanjih obmejnega prometa. Jugoslovansko-italijanska komisija, ki se je pozneje sestala na Lokvah, je odobrila te predloge in sklenila, da se od 15. julija dalje vsi bloki druge kategorije odpirajo zjutraj ob 5h. Solkan, Miren in Šempeter pa bodo zapirali zvečer ob 24. uri. Nov sedež Rdečega križa Banca dltalia je odstopila del zemljišča v ulici Codelli goriški občini. Na tem zemljišču bodo sezidali nov sedež goriŠke Sarnes dobili krasno Števerjan Na svetega Petra dan smo položili v grob poleg brata Petra Lapanja, bivšega didaktičnega ravnatelja v doberdobskem okraju, dolgoletno župmiško kuharico Frančiško Lapanja. Skromno in tiho, kakor je živela, je umrla v goriški bolnici v petek 28. junija. Pred tednom jo je zadela možganska kap in ji ohromela levo telesno stran. Zgledalo je, da si bo počasi opomogla, toda v petek zjutraj je doživela nov napad in mu podlegla. Sorodnikom izražamo iskreno sožalje. Naj počiva v miru! Dokaj čudna in huda nesreča se je pripetila v nedeljo večer mladi družinski materi Herminiji Maraž. Šla je na senik. Tam se ji je spodrsnilo ter je padla na kup sena, pod katerim so bile vile. Topo-rišče- se ji je zadrlo precej globoko v trebuh in jo hudo ranilo. Zdravi se v goriški bolnici. Iz srca ji želimo, da bi kmalu ozdravela. Sovodnje Mesec junij je bil letos zelo bogat na praznikih. V zadnjih desetih dneh smo imeli pri nas kar dve procesiji: prvo na Telovo vzdolž cele vasi in drugo prepeklo nedeljo, ko smo zunanje praznovali rojstvo -sv. Ivana Krstnika-Kres, ki je v naši župniji farni sopraznik. Pri obeh procesijah je bilo kar lepo število moških, to je za današnje, versko mlačne čase, kar prav in vredno na glas povedati z željo, da bi tako ostalo tudi v naprej. Cerkvene pevke, so pa tudi to pot kar same, vendar lepo prepevale evharistične pesmice. Kopica belo oblečenih deklic je pobožno in vzgledno lepo spremljala Jezusa in mu trosila na pot raznega cvetja iz svojih košaric. Najganljivejši praznik za župnijo pa je gotovo prvo sveto obhajilo, katerega se je letos udeležilo 15 otrok dečkov in deklic, na praznični god svetih apostolov Petra in Pavla. Zjutraj okoli sedmih se je pomikal iz župnišča kaj lep in pester sprevod pr-voobhajancev v spremstvu svojih mamic v župno cerkev. Otroški pevski zbor je na ves glas in lepo prepeval med sveto maso, kakor tudi med skupnim zajtrkom. ^ sa slovesnost prvega sv. obhajila je prav lepo potekla in upamo, vzpodbudno vplivala tudi na odrasle. »Ljubi Jezus naj ohrani vse letošnje prvoobhajanee dobre in pridne skozi vse življenje v radost staršem in v ponos župniji!« S temi besedami je učenka 4. razreda končala svoj nagovor na prvoobhajanee. Temu se pridružujemo in želimo tudi mi! Vaščanka Doberdob Večno lepo prvo sv. obhajilo je tudi letos pomladilo naše duhovno življenje in nam vzbudilo prelepe spomine iz preteklosti. 17 otrok je ob svojih mamicah doživelo prvo srečanje z Jezusom na praznik sv. Petra in Pavla. O, da bi se res vedno trudili ti naši otroci ugajati Jezusu, potem bi to pomenilo večni praznik v dušah in družinah! Zaradi nepredvidenih težav ni hilo ta dan že pripravljene igrice »Ivčkove sanje«. Namesto tega smo prisostvovali prelepemu filmu »Zopet sem našel svojega sina«. V njem mali Damijan s svojo nedolžnostjo to poletje prevzeli očetje klaretinci iz Rima. Tako je sedaj oskrbnik svetišča in božje poti pater Surina Anton, po rodu Slovenec iz Istre. Pozneje ga bo nadomestil kak drug pater, saj imajo klaretinci več patrov, ki znajo slovenski. Tudi televizija je doživela velik porast-Ob koncu leta 1956 je bilo 366.151 naročnikov. Ob koncu marca tega leta pa je število preseglo 500.000. Torej v treh secih je število naraslo za 134.000. kar je vsekakor veliko. Televizijska služba v Italiji je tako razvita, da lahko 90 odstotkov prebivalstva sledi oddpjam. V ta namen je postavljenih 71 televizijskih centrov, ki posredujejo oddaje. R A J B E L J ALI BO KAJ BOLJŠE? Smrt mladeniča Valerija Marassija, ki ga je podsulo v našem rudniku, kot smo že poročali, in pa protestna stavka, ki je temu sledila, sp imele za uspeh, da se je zganila Rudniška direkcija v Trstu ter' poslala sem •inšpektorja v osebi inž. Depangerja. Ta je prišel z določeno nalogo, da izpraša osebje in se na licu mesta prepriča, ali so v resnici pomanjkljive varnostne naprave v tukajšnjem rudniku. Gospod inženir je res poklical in izprašal vse osebe, ki imajo kako odgovorno funkcijo med delavci, kakor tudi vodstvo. Mi smo povedali po pravici, kako je z zaščitnimi napravami. Da nam gospodarji dajo sicer jamskega lesa vsaj za silo dovolj, toda da so odstranili delavce specialiste, ki bi morali postavljati in kontrolirati trdnost opornikov, desk in podobnega v rudniku. Take delavce, ki so bili povečini vsi izkušeni in stari rudarji, so gospodarji odstranili lansko leto ter jim izplačali. odpravnino. Tako so ostali v rudniku le mlajši delavci, ki nimajo tolike izkušnje. Zato nič čudnega, če je sedaj dosti več nesreč kot običajno. Saj v jami ni vse le telesna moč, temveč je se večje vrednosti dolgoletna izkušnja in praksa. Potem smo povedali tudi, da nas delavce izkoriščajo z novimi sistemi dela, ko gre gospodarjem predvsem za to, da nakopajo čimveč rude brez ozira na zdravje in varnost delavcev. Tako smo povedali g. iitšpektorju in mu navedli tudi razne primere, kot je naslednji: Do lani je bil v neki skupini za preddelavca Slovenec s Predila. izkušen rudar, star 56 let, ki je že -20 let bil za preddelavca. Ta je opozoril šefa svojega oddelka, da je kopanje tam nevarno in da ni mogoče nakopati toliko rude, kot jo zahtevajo, šef je rudarja nahrulil, češ da delavci sedaj povsod vidijo le nevarnost. Nato ga je prestavil in na njegovo mesto postavil nekega mladega Italijana. Toda čez noč, po sreči, da je bilo to ponoči, se je v onem rovu usulo za pet tisoč vagonov materiala, ki so ga tri mesece morali odvažati. Take stvari smo povedali g. inž. Depangerju ter mu potožili tudi, kako nekatere delavce zapostavljajo, zlasti še nas Slovence, čeprav smo med najboljšimi delavci. Inž. Depanger je obljubil, da se bo zavzel za varnost delavcev. Upajmo, da bo to tudi res. In zlasti še, da bo prodrlo spoznanje, da delavci in gospodarji morajo biti kakor ena družina, kjer se bo vsakdo zavedal svoje odgovornosti in bo vsakdo vršil svojo dolžnost po zatkonu in po vesti. Toma: ŠPORT DIRKA PO FRANCIJI Za dirko po Italiji je vedno na vrsti klasična dirka po Franciji. Ta se je začela z odhodom iz Nantesa, ter se je kma: lu razvila v obupen boj z vročino. Nekatere etape so bile naravnost porazne. 0* magali so nekateri najboljši dirkači, 8 pr. Španec Poblet, Luksemburžan Gaul 111 številni drugi. Italijanska ekipa se še dobro drži, a vendar nima dosti upanja, da bi mogel zmagati eden izmed njih. FIORENTINA - DINAMO 1:1 V Sovjetsko zvezo je odšla na gostovanje nogometna ekipa Fiorentina. V Moskvi je odigrala prvo igro z Dinamom neodločeno 1:1. Gledalcev je bilo 70 tisoč. Igra je bila lepa. Radio Trst A Nema D traj 'lini i>od C da *ki itn/ do del kat biv 1 'H te le *} m w, J u po M, ftc lic Sc fo V( [j je je «f OBVESTILA DUHOVNE VAJE bodo v Gorici po naslednjem redu: ZA DEKLETA: od 15. avgusta do 19. avgusta pri uršulinkah. ZA FANTE: od 21. do 25. avgusta v malem semenišču. ZA DUHOVNIKE: od 26. avgusta do 30. avgusta v malem semenišču. Priglasiti se je treba na škofiji ali pri msgr. A. Novaku v Gorici, Corte S. Ilario 7. Knjižnica SKPD na Placuti bo od nedelje 7. julija vse do nadaljnega zaprta. O-pozarjamo vse izposojevalce knjig, da jih vrnejo v nedeljo 7. julija. RADIO-TELEVIZIJSKI NAROČNIKI Število televizijskih in radijskih naročnikov v Italiji naglo narašča. Ob koncu preteklega leta je bilo 6.235.3.. radijskih naročnikov. \ enem letu se je število naročnikov povečalo za nad 400.000. Vsaka druga družina v Italiji ima radio. DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD: N. N. Žabnice 1.300 lir. Bog povrni! ZA SLOV. ALOJZIJEVIŠCE: V mesecu juniju so darovali za vzdrževanje zavoda: N. N. 500; ga. Milost 1000; M. F. iz Gorice 2000; ga. Alojzija D. N. 700; M. ž. 1000; iz Števerjana namesto cvetja na grob pok. Frančiške Lapanja 2500 lir. Bog povrni obilo vsem dobrotnikom, pokojni naj pa nakloni večni mir!