savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C E L J A-O K O L I C E IN SOSTAN.A
Celje, sobota. 25. aprila 1953
LETO VI. — STEV. 16 — CENA 8 DIN
L rt'j a uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23#
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina
plačana v gotovini.
Pred IV. kongresom OF Slovenije
Koko so nase
irontne organizacije
detale v pred-
kongrennih dneh
v pripravah za kongres Osvobodilne
fronte Slovenije, ki bo začel s svojim
clelom jutri v Ljubljani, so bile zlasti
nekatere frontne organizacije precej de-
lavne. Kljub temu pa organizacije še
jnnogokje ne morejo najti prave vse-
bine dela.
Poi^sod so v glaimem usmerili delo
u iskanje pravih poti, kako preiti od
načelnega dela k bolj konkretnemu delu
po smernicah, ki jih je nakazal četrti
kongres Socialistične zveze delovnih
ljudi. Na splošno je opaziti, da na se-
stankih vodijo vse preveč načelne rast"
prave, konkretnih problemov, ki so
važni za nek kraj in o katerih ljudje
izven sestankov prav radi razpravljajo,
večkrat tudi napačno, pa je bilo na
sestankih čuti vse premalo.
Skoraj v vseh organizacijah so »študi-
rali« kongresni material, drugih stvari,
ki so tudi bile važne, so se pa več ali
manj lotili le površno, v kolikor so
sploh o njih razpravljali. Lahko bi rekli,
da na sestankih še ni zapaziti tistega
domačega in sproščenega vzdušja, kar
je prvi pogoj za zdravo in koristno raz-
prai'>ljanje. Borba mnenj, ki bi na se-
stankih naj prišla do izraza, se še ne
čuti dovolj. Se vedno se na sestankih
čuti, kakor da govorijo le vedno eni in
isti, samo zaradi tega, da nekaj go-
vorijo, ostali pa, kakor dd se sramujejo
prijaviti k. besedi — molčijo. Ti celo
morda mislijo, da ni treba govoriti, češ,
saj so za to poklicani drugi. Zaradi tega
so sestanki dolgočasni in neživljenjski.
Frontni sestanek v prvi četrti je po-
kazal približno enako sliko. Postavili so
na dnevni red predavanje iz vsebine
kongresa Socialistične zveze delovnih
ljudi, katerega je govornih čital. Ra-
zumljivo, da čitan referat ni vzbudil
dovolj zanimanja pri poslušalcih, zlasti
še, ker je od kongresa poteklo že dalj
časa in se je z njegovo vsebino seznanil
več ali manj vsakdo, ki se je za to
zanimal. Nato je sledila razprava o
zunanje političnih dogodkih in to je
bilo v glavnem vse. Kljub temu, da so
nekateri skušali razpravo preusmeriti
od načelnih stvari k domačim proble-
mom, razprava ni bila sproščena in
dovolj zanimiva, da bi vzbudila pozor-
. nosti pri vseh.
Frontni odbori bodo morali v prvi
vrsti skrbeti, da bodo sestanki pestri,
tekoči lokalni problemi morajo na se-
stankih biti glavni predmet razprave,
saj to ljudi najbolj zanima. Nihče nima
nič proti, če nekdo uvodoma nakaže
glavne dogodke iz naše notranje in
zunanje politike. Vendar naj bi bil tak
pregled podan na kratko in zanimivo,
več pa naj bi o tem govorili in se
■medsebojno dopolnjevali v razpravi, ki
bi se naj čimbolj nanašala na lokalne
probleme.
Po vseh organizacijah iščejo primer-
nih oblik in nove vsebine dela; ponekod
so sestavili agitacijsko komisijo, ki pro-
učuje razna vprašanja frontnega dela
in pomaga odboru, na Dolgem polju na
primer bodo organizirali seminarje in
diskusijske večere po raznih temah,
katere bodo obiskovali le tisti, ki jih
posamezna tema zanima. Za nerešljive
probleme, ki se bodo na sestankih po-
javili, bodo določili nekaj članov, ki
bodo problem še posebej proučili, na
prihodnjem sestanku pa bodo sporočili
svoje ugotovitve.
Vse kaže, da so frontne organizacije
bolje delale v celjski okolici kot v sa-
mem mestu. Ta ugotovitev je vredna
vse graje, ker je v mestu dovolj komu-
nistov, ki bi morali nuditi frontnemu
delu večjo pomoč.
Občinski in vaški odbori Fronte so
seznanili svoje člane z delom in sklepi
kongresa Ljudske fronte Jugoslavije.
Skoraj povsod na vasi so razpravljali
Kardeljev referat o zadružništvu, po-
nekod so govorili že o desetletnem per-
spektivnem kmetijskem načrtu, pa tudi
razgovorov o domačih problemih je
bilo dovolj. Občinski odbor Breze je v
predkongresnih pripravah vključil v
svoje vrste okoli 50 odstotkov volivcev,
ki doslej še niso bili člani Fronte.
Kot vzgleden primer dobrega dela je
treba omeniti frontno organizacijo v
Laškem. Tu so uspeli vzbuditi zanima-
nje pri vseh za problem laških toplic,
ki bi naj po njihovi želji prešle pod
upravo mestne občine. Pravijo, da še ni
bilo v Laškem tako obiskanega sestanka,
k besedi so se oglašali celo tisti, hi po
navadi na sestanhih molčijo. To je do-
kaz, da lokalna vprašanja ljudi zani-
inajo in le z njimi bomo poživeli delo
f naših organizacijah.
Na Kozjanskem se pa frontne organi-
zacije skupno z odbori Zveze borcev
davijo te dni s pregledi, kako so ob-
novitvene zadruge delile gradbeni ma-
terial v preteklih letih. Ker so se pri
teh delitvah dogajale razne nepravilno-
sti, kar pa je zopet posledica slabega
öela množičnih organizacij, je prav, da
So k pregledu pristopili, ker je bilo
zaradi krivičnih delitev že dosti neza-
dovoljstva med ljudmi. Tudi ta način
dela je dober, zato bodo tudi sestanki
Prav gotovo živahni in dobro obiskani.
To je nekaj primerov dobrega in sla-
°egfa dela. Sklepi IV. kongresa OF Slo-
J^enije in praksa pri nadaljnjem delu
^0 najbolj pokazala, katere oblike dela
"orno najuspešneje uporabljali pri na-
^етп političnem delu.
^dj živi IV. kongres OF!
—^ma—
Z druge redne letne skupščine OZZ okraja Šoštanj
Naš kmet je živo zainteresiran
za dvig kmetijstva
Preteklo soboto je bila v Smartnem ob Paki druga letna skupščina
OZZ okraja Šoštanj. Udeležba delegatov je bila skoraj polnoštevilna.
Kot gostje so bili navzoči tov. Marijan Pavšič, ki je zastopal Glavno
zadružno zvezo v Ljubljani, predsednik OZZ Slovenj Gradec, pred-
sednik gospodarskega sveta tov. Globačnik, sekretar OK ZKS tov. Žen
Jakob in ravnatelj NB iz Šoštanja.
Poročilo o zadružni dejavnost', v preteklem letu je podal predsednik
zvezo tov. Turnšek Jože, poročilo o finančnem stanju pa tov. Gregorič.
Za bodočega predsednika so delegati izvolili tov. Jeraj Franca iz
Rečice ob Savinji.
Kratek izvleček iz poročila predsednika Turtiška
PRVI KORAKI K IZBOLJŠANJU
ŽIVINOREJE
Preteklo leto je bilo v toliko plodno,
ker so naredili prvi korak v zamenjavi
marijadvorske pasme s sivorjavo do-
lenjsko pasmo. V okraj je bilo namreč
uvoženih 80 telic in 20 plemenjakov.
Med zimo so ponovno pričeli s selek-
cijo goveje živine. Doslej je sprejetih
okrog 220 krav v rodovnik, pri katei'ih
bodo pričeli s 1. majem izvajati mlečno
kontrolo. Veterinar iz Mozirja, tov. Pe-
šec Franc je skoraj na vsem področju
svojega delokroga, izvršil pregled krav
zaradi jalovosti in drugih kužnih 'bo-
lezni, žigosal vso živino, označil najbolj-
še iñ s tem odlično pripravil teren za
uvajanje selekcij. Tudi pašniško vpra-
šanje so začeli reševati in bo dokončno
rešeno letos. Izboljšujejo travnike, uva-
jajo krmne rastline ter gradijo silose.
Več pozornosti bodo v bodoče posvečali
vzreji mlade živine in prirejanju raz-
stav.
Tudi v ovčjereji so to zimo izvršili
selekcijo pod vodstvom Kmetijskega
znanstvenega zavoda v Ljubljani. Ve-
čina ovcerejcev v Lučah, Solčavi in
Logarski dolini se je radevolje odzvala
tej akciji, zato je bilo delo hitro ia
uspešno dovršeno. Z vsega področja
solčavsko-jezerske pasme je bilo spre-
jetih v rodovnik blizu 500 ovc, ki bodo
močna osnova za izboljšanje kvalitete
solčavske ovce. Poleg vedenja selekcij
bodo uvozili nekaj plemenskih ovnov
iz Jezerskega vredili najboljše ovne v
Lučah in Solčavi ter jih zamenjavali
v svrho osvežitve krvi in za izboljšanje
količine in kakovosti volne.
Lansko leto je bila organizirana prva
razstava živine v Bočni. Prignanih je
bilo 75 glav goveje živine. Po premo-
vanju so najboljšim živinorejcem raz-
delili nagrade v višini 70.000 din. Tudi
letos bosta prirejeni dve razstavi.
VEC POZORNOSTI BO TREBA
POSVETITI POLJEDELSTVU
Res je, da je poljedelstvo v našem
okraju bolj sekundarnega pomena, ven-
dar so z novim razvojem, s preusmerit-
vijo poljedelskih kultur, posebno pa z
decentralizacijo semenske službe po-
stavljajo pred odbor in odseke nove
važnejše naloge, kar se že odraža in
opaža v razgibanem delu tega odbora
in odsekov. Posebno bodo skrbeli za
razmnoževanje semenskega krompirja.
Povečanje proizvodnje in razmnoževa-
nje semenskega krompirja bo naša prva
naloga, kajti krompir -bQ naša osrednja
kultura. Obenem ne bomo zanemarjali
žita in ga bomo skušali pridelati toliko,
da bodo krite domače potrebe. Že lan-
sko leto smo pričeli z melioracijami,
letos pa se bo izvršilo izsuševanje na
zamočvirjenih terenih Bočne, Nazarij,
Rečice in drugod.
Preteklo zimo smo ustanovili 5 kme-
tij sko-gospodarskih šol, ki so bile dobro ^
obiskane in zato tudi uspehi niso iz-
ostali.
SADJARSTVO VAŽEN VIR
DOHODKOV
Vsi sadjarski odseki so gotovo izmed
vseh odsekov najbolj agilni. Na njihovo
pobudo je OZZ s svojimi strokovnjaki
poleg predavanj v zimskem času orga-
nizirala poldnevne in celodnevne sad-
jarske teoretične in praktične tečaje
V 10 kmetijskih zadrugah. Sadjarski
odseki so skrbeli predvsem za skrbno
čiščenje, pomlajevanje in delno pre-
cepljanje sadovnjakov. Izredno dobro
pa so organizirali zimsko, oziroma zim-
sko-spomladansko škropljenje. Pomanj-
kanje škropiva v nekaterih zadrugah in
premajhna kapaciteta škropilnic nista
dopuščala, da bi škropljenje izvršili še
v večjem obsegu. Na področju so po-
škropili do 60% vseh dreves. Kljub te-
mu, da imajo zadruge 1 Pletzovo škro-
pilnico, 6 traktorskih, 15 motornih, 26
prevoznih in 29 nahrbtnih škropilnic,
vendar še le teh primanjkuje.
V letu 1952-53 so na novo uredili
večje število sadnih plantaž. Skupna
površina le-teh znaša 27 ha in nekaj
nad 2 ha malin. Poleg tega so naba-
vili 7000 sadnih drevesc.
ZA DVIG HMELJARSTVA 8,000.000 din
S hmeljem je posajeno v okraju 97
zemljišč s 482.000 sadikami. Pridelek
jo lani znašal 71.785 kg hmelja. Naj-
več hmelja pridelajo v KZ Šmartno ob
Paki (21.697 kg) in Št. Ilj (16.753 kg).
Ob priliki likvidacije Hmezada je bil
naši OZZ dodeljen znesek 8,000.000 din
za pospeševanje hmeljarstva. Ta denar
so namenili izključno za postavitev za^
družnih sušilnic. Znesek so razdelili na
naslednje KZ: Ljubija 133.000 din, Ve-
lenje 100.000 din, Gorenje 1,600.000 din,
Šmartno ob Paki 2,800.000 din in Št.
Janž 1,800.000 din.
KMETIJSKE ZADRUGE
IN NJIHOVA MEHANIZACIJA
V okraju je 26 splošnih kmetijskih
zadrug in 4 delovne zadruge, od kate-
rih pa bodo ostale še samo dve. Vse
zadruge posedujejo 24 traktorjev (6
traktorjev Unimog), 3 tovorne avtomo-
bile in 231 večjih in srednjih strojev.
TRGOVSKO POSLOVANJE ZADRUG
Zadruge imajo 31 trgovskih poslo-
valnic in 9 raznih delavnic. Zadruge
zaposlujejo 177 uslužbencev in 227 de-
lavcev. Zadruge so imele skupaj 808
milijonov 379.943 din bruto prometa. Od
tega odpade na trgovino in ostale do-
hodke 465,686.855 din, -na lesne odseke
pa 342,693.088 din. Od ' tega znaša čisti
dobiček 94,416.031 din. 'Dobiček so raz-
delili takole: investicijski skladi 51 mi-
lijonov 431.291 din, obratni skladi 10
milijonov 405.676 din, ostali skladi 22
milijonov 366.706 din, med zadružnike
so razdelili 9,431.247 din in to v obliki
umetnih gnojil, škropiva in v dotaciji
za elektrifikacijo posameznih vasi.
OZZ ima tudi svojo trgovsko podjet-
je, ki pa deluje šele od 15. januarja
1953, vendar je opravilo od tega časa
pa do danes naslednji promet: Odkupi-
lo jo od kmetijskih zadrug 90.000 kg
krompirja za prehrano in seme in ga
prodalo v Srbijo in Hrvatsko. Dobavilo
je kmetijskim zadrugam 39 vagonov
slame, 38 vagonov zidne opeke, 10 va-
gonov stešno opeke, 16 vagonov umet-
nih gnojil, 3 vagone cementa, 31 ko-
madov raznih poljedelskih strojev, 5000
kilogramov raznega škropiva, 3000 kg
semenskega ovsa in pšenice ter 6480
sadndh drevesc in ostalega blaga v
skupnem japravljenem prometu 10 mi-
lijonov 150.000 din.
Razprava je bila prav živahna in
plodna, zato upamo, da bo rodila obilo
koristi za naše zadružništvo.
Na podlagi poročil in živahne raz-
prave so sprejeli nekaj koristnih skle-
pov, nakar je predsednik tov. Turšek
zaključil skupščino.
5. maj občinski praznik
Ponikve pri Grobelnem
Na zadnjem občnem zboru ZB je bil
sprejet sklep, da je 3. maj občinski
praznik občine. Občinski odbor je z od-
lokom proglasil ta praznik.
Prebivalci, posebno pa člani ZB, se
na ta dan že pripravljajo. Na večer
pred 3. majem bodo prižgali kresove in
priredili bengalični ogenj. Partizanske
patrulje bodo obiskale slehernega, ki
je v ÑOB podpiral partizane. Naslednji
dan bo uprizorjen »napad« na Ponikvo,
potem pa bo spominska komemoracija
pred spomenikom padlih žrtev. Popold-
ne bo veselica in kar bo svečanost naj-
bolj povzdignilo, bo ta večer zagorela
prva električna luč. Organizacija ZB
vabi vse v Ponikvo, zlasti še tiste, ki
so bili med vojno partizani na tem te-
renu.
Novi uftanovni in podporni
{lani Prešernove družbe
Kot ustanovni član družbe je pristo-
pila s prispevkom 25.000 din Kemična
tovarna, podporni pa so: Trgovsko pod-
jetje »Usnje« 3000 din, »Celeia« 5000
din, Cementnine 5000 din, Zeleznikar
Marjan, elektroinstalater 1000 din, An-
ton Petek, gostilničar 1000 din. Pelikan,
fotograf 500 din, Terglavčnik Ivan, urar
500 din ter Anderlič Maks, krojač 500
din.
Delovni iiudje bodo proslavili
Í. mai po st;ojf volji in želji
Vodilne besede delavskega razreda v'
preteklosti »Delu čast in oblast« so se
v socialistični Jugoslaviji uresničile.
Nekoč je ta delavski praznik združeval
delavski razred v borbi proti izkorišče-
valcem. Danes pa, ko je delovno ljud-
stvo v naši domovini gospodar pro-
izvajalnih sredstev, je postal to praznik
dela, praznik, ko se delovni človek ozre
na svojo pot nazaj in ugotavlja svoje
uspehe v graditvi lepše bodočnosti.
Naš 1. maj v socialistični Jugoslaviji
je hkrati praznik sreče, da si je naš de-
lovni človek le priboril svoje pravice.
Naš 1. maj ne bo hrupen, kot to delajo
v Moskvi in satelitskih državah, kjer
v blišč in parade zavijo vso revščino
tlačenih ljudi brez pravic. Naši ljudje
so gospodarji in zato bodo ta praznik
praznovali kot gospodarji, tako kot jim
najbolj pristoji. Tako se bodo najlaže
sprostili, razveselili in nabrali novih
moči za še večje delovne uspehe.
Delovni kolektivi v Celju in okolici
dobo prvomajski praznik proslavili sa-
mostojno, na lastno pobudo in po svo-
jem dogovoru. Mnogokje, na primer v
Tovarni emajlirane posode. Tovarni pe-
rila itd. bodo na večer pred 1. majem
imeli domače proslave. Kolektivi bo-
do organizirali te proslave po svojih
zmožnostih, povabili pa bodo tudi pre-
bivalstvo iz bližnje okolice svojega
podjetja. Ta večer bodo.po naših hri-
bih goreli kresovi.
Na dan prvega maja bodo večji del
delovni kolektivi priredili izlete v na-
ravo. Največ jih bo šlo brez dvoma v
Logarsko dolino in na Okrešelj, med-
tem ko bodo tudi bližnji hribi: Svetina,
Boč, Mrzlica in Lisca ta dan zelo obi-
skani.
Tudi na podeželju'bodo proslavljali
1. maj. Delavski praznik dobiva tudi
za naše kmete vedno večji pomen. Ta-
ko bodo v Trnovljah na večer pred 1.
majem priredili proslavo s svečanim
delom in pozneje z ljudsko veselico.
V Dobrni bodo teden dni pred 1. ma-
jem organizirali kulturni teden. Igral-
ska družina je pripravila Jurčič-Sor-
nikovo igro »Deseti brat«. Ob premieri
v petek bodo pokazali prvič tudi pre-
novljen oder. V soboto bo jx)novitev
igre in prav tako v nedeljo. V ponede-
ljek bodo imeli v okviru Ljudske uni-
verze predavanje o Ustanovitvi OF in
preobrazbe v Socialistično zvezo de-
lovnega ljudstva. V torek bo priredila
šolska mladina akademijo, medtem ko
bodo v sredo otvorili lutkovni oder z
igrico »Mojca in živali«. V četrtek bo
nastopil pevski zbor »Kajuh«, sodelo-
vala pa bo tudi folklorna skupina. Ob
zaključku tedna, na dan 1. maja bo za-
ključek kulturnega tedna z veselico v
vseh prostorih zdravilišča Dobrna.
Priporočamo, da bi naj obiskali tudi
veliko partizansko srečanje v Mežici na
Koroškem, ki bo 3. maja. Prevoz iz
Celja v Mežico bo stal komaj 150 din.
V počastitev praznika delovnega
ljudstva — mednarodne tekme na Okrešlju
Celjski smučarji prirejajo jv^sako leto
dve spominski smučarski prireditvi: na
Golteh pod najmarkantnejšim vrhom
Mozirskih planin — na pobočjih Med-
ved jaka v spomin borcem XIV. divizije
in na Okrešlju v spomin alpinista in
smučarja Franca Herleta, ki je žrtvo-
val svoje življenje kot partizan na Ko-
roškem.
Letošnja smuška prireditev 1. maja
na Okrešlju dobiva še poseben pomen.
Vrši se na mednarodni praznik delovnih
ljudi, in to z mednarodno udeležbo
sm.učarjev-tekmovalcev, ki jih bo ple-
menito smučarsko tekmovanje prav na
ta pomemben dan še bolj zbližalo. Smu-
čarji — športniki vseh slojev in različ-
nih narodov ter ljudstev bodo prav ta
dan na Okrešlju uresničevali geslo
mednarodnega proletariata: »Proletarci
vsega sveta — združite se!« Prav zaradi
tega, ker se obeta na letošnjem tekmo-
vanju močna udeležba smučarjev iz
Avstrije, Italije, Švice in Francije, ki
se bodo pomešali z najboljšimi sloven-
skimi in hrvatskimi tekmovalci, bo pri-
reditev 1. maja na Okrešlju prešla ozke
meje športnega tekmovanja. Zato ni nič
čudnega, če je prav Okrajni sindikalni
svet v Celju prevzel pokroviteljstvo nad
to »smučarsko-proletarsko« prireditvijo.
S prevzemom pokroviteljstva in deloma
celo vodstva samega tekmovanje daje
Okrajni sindikalni svet našemu delav-
stvu nekako napotilo, kako naj delovni
ljudje Celja in zaledja praznujejo le-
tošnji 1. maj. Praznik delovnega ljud-
stva naj ljudje prebijejo v veličastnosti
naše prirode, ki se prav v teh dneh
odeva v zelenje in prekipevajoče cvet-
je. Kdor bi rad doživel dva kontrasta,
cvetočo pomlad, ki se je razbohotila tu-
di že v naši najlepši alpski dolini — Lo-
garski, na drugi strani pa še užival na
snegu bodisi kot smučar-izletnik bodisi
kot opazovalec tekem, na katerih bo-
do zbrani najboljši mojstri alpskih de-
žel, ta se bo rad odločil, da bo preživel
naš najlepši praznik v osrčju našega
plezalnega vrtca na Okrešlju, vsega
dobro uro hoda od novega planinskega
doma v Logarski dolini, ki bo prav
tako na ta praznik izročen svojemu na-
menu.
Planinsko društvo Celje je srečno, da
prav na praznik delovnega ljudstva iz-
roča javnosti svojo najlepšo postojanko,
ki je bila obnovljena po znatnem pri-
zadevanju naših delovnih ljudi. Prav
bi bilo, če bi ljudje tudi uživali ob
svojih največjih praznikih sadove dela
in prizadevanja. Zato bi želeli, da v
čim večjem številu pohite na dan 1. ma-
ja v Logarsko dolino, da si v oživljajoči
naravi naberete svežih sil, zdravja in
zadovoljstva, vsega tistega, kar človek
ne najde zlepa na tem svetu. Planinski
svet v Logarski dolini s vojimi impo-
zantnimi izletnimi točkami bo osvojil
slehernega delovnega človeka, ki teži
k vsestranosti svoje vzgoje, vsakega
človeka, ki je prešel ozek krog svojega
podjetja, ustanove, šole, človeka, ki ču-
ti v socialističnem sistemu svojo pravo
vrednost.
Naj velja za letošnji 1. maj že star in
večno koristen izrek znanega misleca
Rousseauja: »Nazaj k_prirodi!«
Program Koroškega partizanskega srečanja
ob 10. obletnici ustanovitve I. Koroškega
bataljona od 30. aprila do 3. maja 1953
v   MEŽICI
30. IV. ob 20. uri: Telovadna akademija
I.V. ob 20. uri: Cankar — Hlapci
2. V. ob 15. uri: Sprejem partizanskih patrol
ob 18. uri: Občni zbor sekcije Koroških borcev
ob 20. uri: Koncert: Gobec — Kantata za moški zbor in orkester
3.V. ob   9. uri: SLAVNOSTNI PROGRAM:
1. Otvoritev — Himna
2. Govor
3. Učakar — Partizanska — igrajo združene godbe
Mežiške doline
4. Zupančič: »Duma« — izvajajo dijaki ravenske gimn.
5. Nastop združenih pevskih zborov Mežiške doline
6. Nastop koroških pevcev iz zamejstva
7. Pahor: Slovenski svet — igrajo združene godbe
Mežiške doline
ob 14. uri: ŠTEHVANJE (izvajajo Ziljani)
nastopijo folklorne, pevske, godbene in druge kulturno-
prosvetne skupine slovenjegraškega in drugih okrajev
RAZSTAVE
Mežica: Razstava NOB od 26. IV. do 3. V. 1953
Razstava slovenske likovne umetnosti od 1. V. do 3. V. 1953
Lovska razstava od 1. V. do 3. V. 1953
Prevalje: Razstava »O Koroški« od 1. V. do 3. V. 1953
Pohod partizanskih patrol od 29. IV. do 2. V. 1953
Pohod Koroškega odreda od 24. IV. do 27. IV. 1953
Koroški partizani, njih svojci, borci NOV, vsi, ki nas vežejo spomini na
slovensko Koroško, pohitimo za 3. maj med ljudstvo Pece, ki praznuje
10. obletnico ustanovitve I. koroškega bataljonu — svoj največji praznik
— praznik slovenske Koroške
btran z
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 25. aprila 1953
Stev. 16
Pogled po svetu
v preteklem tednu so se naše misli
ustavljale predvsem oh tragični izgubi,
ki je zadela našo državo s smrtjo Bo-
risa Kidriča, državniške osebnosti, brez
katere si današnjega svetovnega ugle-
da in pomena nove socialistične Jugo-
slavije ne moremo misliti. Ob tem je
bledela pomembnost dogodkov po sve-
tu, blizu in daleč. Zabeležimo nekatere:
Dogodek, ki je najbolj odjeknil širom
po planetu, je Eisenhowerjev prvi jav-
ni predsedniški govor. Izpolnil je pri-
čakovanja vseh pacifistov, teoretičnih,
pa tudi tistih resničnih ljubiteljev mi-
ru, ki bi po vseh bridkih razočaranjih
od leta 1945 vendarle radi pričakali, da
bi se Zapad in Vzhod sporazumela vsaj
toliko, da bi prišlo do podpisa mirov-
7iih pogodb, da bi se torej s površja
zemlje spravilo vojno stanje in zatrla
vojna žarišča v Koreji, Indokini in Ma-
laji. Eisenhower je povedal načela, ki
jih postavljajo ZDA za mirno sožitje
med narodi. Načela so lepa, demokra-
tična. Vsak pošten človekoljub jih
lahko priznava za svoja, za produkt
človeške kulture, ki je zmagala nad
temo srednjega veka in v svohodjaških
stoletjih izbojevala osnovne osebne in
narodne pravice: Mir, vzajemnost, pra-
vica za vse narode; nobene izolacije
več, samo sodelovanja je treba; vsak
narod na svoji zemlji svoj gospod; no-
bena država naj se ne vtika v notranje
zadeve druge države; svet naj raje pro-
izvaja kruh in skrbi za blaginjo in naj
zmanjša oborožitev. Torej približno ta-
ka načela, kakor jih imajo tudi sovjet-
ski mirotvorci — na papirju in na mi-
rovnih kongresih. Od Sovjetske zveze
terja Eisenhower sporazum na Koreji
in razčiščenje v Indokini in Malaji. Ev-
ropa naj se združi v enotno skupnost,
ki bi sprejela vase združeno Nemfiijo in
vzhodnoevropske države, ki so danes
samo še na videz neodvisne. Govor je
ponovno dokazal, da ni težko izbrati
načela za mir in sodelovanje med na-
rodi, težave se začno šele potem, ko gre
za vprašanje premoči, mednarodnega
prestiža, za vprašanje, kdo bo začel res
delati za mir po zgoraj naštetih nače-
lih, kdo ho prvi zatrl nezaupanje do
svetovnega rivala. SZ je s svojo poli-
tiko tako skalila in zameglila ozračje,
da je onemogočila prave človeške od-
nose. Vrsta bi bila res na njej, da, z
dejanji dokaže, kolikšne vrednosti je
njena bučna mirovna ofenziva. Pred
preizkušnjo pa bo tudi postavljena
ameriška javnost z Eisenhowerjevo
vlado pred: ■ ali ho dopustila sramoto,
da hi se za »boginjo svobode« v new-
yorskem pristanišču razbohotila pošast
ameriškega fašizma, rastočega iz naj-
bolj krvoločnih strupenih vrelcev ka-
tolicizma, nacionalnega fanatizma in
dogmatizma, skratka iz vsega tistega,
kar je edino neverno svobodi in demo-
kraciji, kar spravlja ljudi ob pamet:,
hujskarija, zaradi katere lahko postane
'sumljivo vse, kar je človek kdajkoli v
življenju napravil. Res je, da se za to
pošastjo skrivajo propadli agenti FBI,
fanatični katoliki in razni drugi temoni
tipi. Toda to ne pomeni, da jih lahko
zakonita demokracija omalovažuje.
Španija, Italija, še bolj pa Latinska
Amerika dokazujejo, kaj vse lahko
pride na vlado.
V Aziji je stopilo ponovno v ospred-
je Kuomintanško vprašanje. Čeprav
Cankajšejc s svojimi pandurji ne pred-
stavlja nikogar več, vendar še sedi v
OZN in nobena skrivnost ni, da je
ameriškim magnatom pri srcu. Kdaj
že hi jih vzel vrag, če bi jim ne bil.
Kuomintaško vprašanje in njega reši-
tev je pač v veliki meri povezano z
vprašanjem Združene Koreje oziroma
pametnega premirja na tem nesrečnem
polotoku, kjer bi rad igral Kuomintan-
govo vlogo stari reakcionar Sig Man
Ri iz južne Koreje.
V Evropo se je vrnil Thorez. Fran-
cija od njegovega prihoda doslej ni
imela še ničesar drugega kakor nekaj
bučnih uvodnikov v »Humanite« in
nekaj pikantnih majhnih dogodkov, ki
so bili dobra paša za galski humor. Med
tem ko v Nemčiji že novačijo stare in
nove nemške vojake za bodočo evrop-
sko armado, v Franciji ni nikogar, ki
hi to stvar resno jemal; kaže, da se
tudi amerikanskih groženj, da denar-
ne pomoči ne bo, ne boje preveč. Nasi
sosedje Italijani so preživeli teden v
znamenju volivnega golaža. Pri tem se
je odlikovala »stranka hifteka«,* ki jo
je s člani »Združenja dobre kapljice«
zbral florentinski profesor Tedeschi.
Ta stranka svojim volivcem obeta pač
največ, a verjetno niti za skromen
konjski golaž ne bo. Volitve bodo po-
tekle v znamenju boja med demokrist-
jani, katere v glavnem vodita fanatična
pripadnika katoliške akcije Gedda in
Gonella ter potrjujeta samo tiste po-
slance, ki so zvesti »sveti« cerkvi, in
kominformovci, ki so pri zadnjih vo-
litvah imeli sicer veliko volivcev, ki pa
zaradi svoje nedemokratične politike
vedno bolj izgubljajo vpliv v javnem
življenju Italije. Sicer pa je za Italijo
značilno, da se ob obletnici bero maše
zadušnice za Benitom Mussolinijem. Ne
morejo ga pozabiti, kajti italijanski
»catholicesimo« in »fascizmo« sta dve
neločljivi stvari. Dokler živi prva, dru-
ga še ni spravljena s sveta. Tega se
svet vse premalo zaveda. Da je to res,
kaže tudi sosednja Avstrija, kjer so u
celovški škofiji pod pokroviteljstvom
koroškega škofa Koestnerja pred očmi
avstrijske policije zborovali ustaši. Pa-
pežev »ljubi sin«, najbolj krvavi faši-
stični hlapec Pavelič, se povsod zate-
ka v zakristije. To kaže tudi ustaški'
zbor v Miinchenu. ¡
In končno še jugovzhod: ankarslci]
sporazum rodi vedno nove sadove. Pri']
šlo je do letalskega sporazuma med]
nami in Turčijo in oživeli bodo v krat'''
kem tradicionalni športni stiki. i
Višja gospodarska matematika
v Radiotermi Eaško
Dopisnik tov. —čn— iz Lažkega se je
v »Delavski enotnosti« štev. 16 z dne
17. aprila 1953 razpisal o zdraviliškem
zdravniku, ki dobiva za uro dela na
dan 19.500 din mesečne plače. Pravi,
da je treba mesto stalnega zdravnika v
termi takoj ukiniti, uprava pa naj skle-
ne pogodbo s sektorskim zdravnikom
ambulante v Laškem za honorarno delo
v zdravilišču. Sedanji zdravnik pa naj
bi šel v pokoj, ker je star že 63 let.
Mi se ne zavzemamo za nikake oseb-
nosti ter niti ne vodimo proti nobeni
osebi kake borbe ter jih v objektivni
kritiki absolutno abstrahiramo. Nas
vodi samo čisti gospodarski račun in
logika upravnih načel. Hkrati pa želimo
doseči, da bo Radioterma socialna usta-
nova, močan tujskoprometni center in
donosen gospodarski činitelj, ki bo res
dvignil vse mesto Laško k nekdanjemu
sijaju in razcvetu.
Dosedanji zdravnik je specialist-bal-
neolog, ki jdh je v državi zelo malo.
Ima dolgoletna izkustva v domači bal-
neološki službi. Ce bi ga upokojili, bi
mu morala država plačevati pokojnino
tudi po 19.500 din mesečno, uprava pa
novemu zdravniku tudi honorar. Tudi
druga kopališča in letovišča po vSlove-
niji često zapro prostore v zimskih me-
secih, toda zdravniki obdrže plače do
sezone, ker sicer ne morejo živeti. Pa
pustimo to. Zdravnikova plača v višini
19.500 din je v primeri z njegovimi
kvalifikacijami, specializacijo, številom
službenih let itd. še razmeroma nizka.
Mnogi mladi ljudje, poslovodje in po-
dobni uslužbenci po raznih gostinskih
in trgovskih obratih nimajo dosti manj-
ših plač od te zdravnikove v Laškem.
Ce pogledamo uradno tarifo, vidimo, da
računajo zdravniki za en sam pregled
po 300 dinarjev, p>otem lahko izračuna
vsak sam, kakšno plačo zasluži zdrav-
nik. Sicer mu je plačo po obstoječi
uredbi odobrila Uprava za socialno za-
varovanje sama. Za vse ostale okolišči-
ne pa je za nas važen le racionalni
gospodarski račun, ki je otipljiv iz naših
bilanc.
Ce v termi ni dovolj pacientov in
letoviščarjev, tega ni zakrivil balneolog,
temveč napačno gospodarsko usmerja-
nje ustanove. Prikazanje tega pa je naš
glavni cilj. Poglejte samo tale primer:
V Cateških toplicah, ki spadajo pod
»Turizem in gostinstvo«, plača delovni
človek penzion dnevno okrog 260 din
s 60-odstotnim popustom, v Laškem pa
Zdravnik specialist balneolog.............. din 19.500,—
upravnik............      din 11.500,—
pomočnik upravnika.........„    8.600,—
bodoči honorarni zdravnik okrog ...       „   12.000,—
din 32.100,— din 19.500,—
500 din. V Laškem pa popustov ni, ker
so toplice pod Upravo za socialno za-
varovanje. Ce bi pa prišle laške toplice
pod upravo »Turizem in gostinstvo«,
bi bilo v Laškem gostov več kot dovolj
in takrat bi lahko vsi imeli dovolj dela
z zdravnikom in upravnikom ves kolek-
tiv in bi ne bilo treba odpustiti kar
50 odstotkov osebja, kakor to navaja
dopisnik —čn—. Sicer pa nekdaj to
nikdar ni bilo potrebno. Treba je le
umne in sporazumne rešitve, to je, v
termo naj prihajajo bolniški člani in
vsi ostali letoviščarji ob spremembah,
ki smo jih navedli.
Sedaj pa preidimo na sedanji gospo-
darski sistem v termi, katerega vpra-
šanje je načel dopisnik —čn— sam.
V laškem zdravilišču imamo poleg
zdravnika, specialista balneologa in še
direktorja tudi upravnika, pomočnika
upravnika, dva knjigovodja, ekonoma,
skladiščnika in dve sprejemni pisar-
niški moči.
Ce ima zdravnik-direktor res komaj
1 uro dela na dan, kaj potem sploh de-
lajo upravnik, pomočnik upravnika in
ostali skozi vse dni, če skoraj ni nobe-
nih pacientov, letoviščarjev pa sploh
ne? Po drugih zdraviliščih je zdravnik
hkrati tudi direktor (upravnik), ki
opravlja vso adminlistracájo). Ce ima
zdravnik torej dnevno samo 1 uro
opravka s pacienti, bo lahko v ostalih
7 urah opravil vse vodilne upravne
posle.
Upravnik in pomočnik upravnika ne
moreta biti zdravnika, specialista-bal-
neologa, lahko pa je zdravnik hkrati
upravnik. Tako bo Laško obdržalo v
zdravilišču starega specialista balneo-.
loga, ki bo sam tudi z lahkoto zmogel
še vse vodilne posle.
Sedaj pa poglejmo gospodarski bilanci
odkrito v oči!
Vprašajte šolarja 3. razreda, kaj je
več: odprava leve ali desne postavke.^
Gornje številke naj bi tudi prerešetal
kolektiv Radioterme in presodil, kaj je
pravilneje in bolj ekonomično s stro-
kovnega, moralnega, finančnega in
tujskoprometnega stališča. Poglejmo še
drugi bilanci kar v oči!
Odpuščeni mizar je opravljal nekdaj
vsa mizarska, elektrotehnična, strojna
in ključavničarska dela. Ključavničar-
jev nekdaj v termi sploh ni bilo. Sedaj
imajo tamkaj poleg mizarja še 2 klju-
čavničarja. Avto je uprava pred časom
že prodala. Naj nam uprava sploh po-
jasni, kaj tam še delata? Številke so
najbolj zgovorne.
Ta saldo bi znašal v 1 letu celih
369.600 dinarjev. Mi ne želimo, da bi
morda še koga odpustili, vendar hočemo
dokazati, da je uprava pri odpuščanju
na napačni poti oziroma sploh nedo-
sledna. Kritični plaz je sprožil dopisnik
—čn— sam.
Hvaležni pa smo mu za zrelo jabolko,
ki nikoli ne pade daleč od drevesa.
Volivcem moramo natočiti čistega vina,
kajti le s tem bomo utrdili našo socia-
listično demokracijo.
Mi Laščani hočemo trajne rešitve
tujskoprometnega vprašanja, ki bo za-
jamčil Laščanom in kolektivu razcvet
in blaginjo. Upamo, da je za nas po-
lemika s tem končana.
Jelovšek Edo
tajnik Olepševalnega društva
Prejšnji mizar (za vsa dela)...............    din 7.900,—
sedanji mizar..........     din   7.900,—
prvi ključavničar in mehanik ....       „    9.500,—
drugi ključavničar........ 8.700,—__
din 26.100,— din 7.900,—
In sedaj končna rekapitulacija:
postavke po sedanjem birokratskem sistemu   .   .   . din 58.200,—
postavke po sodobnem racionalizem sistemu   ... „   27.400,—_
gospodarski saldo . din 30.800,—
V „KRISTALIir bo moral dati za slabo poslovanje
podjetja svoj zagovor upravni odbor
ZELO ČUDNO STA SI ZAMISLILA IZVRŠEVANJE SVOJIH DOLŽNOSTI
DO KOLEKTIVA PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA IN DEL. SVETA
Trgovsko in obrtno podjetje »Kri-
stali j a« ima izmed vseh obrtnih in tr-
govskih obratov v Celju-mestu in oko-
lici, glede konjunkturnosti in dobre per-
spektive razvoja lahko rečemo edin-
stveno ugodni položaj. Tako podjetje
bi se moralo v vseh ozirih hitro razvi-
jati. Ce pomislimo na ogromne potrebe
investitorjev v tej veliki gradbeni se-
zoni po steklarskih uslugah, ki so iz
dneva v dan večje, si predstavljamo,
da ima tak upravni odbor obilo pro-
blemov in dela v zvezi z organizacijo
dela v podjetju. Upravni odbor in de-
lavski svet bi se morala prizadevati,
kako bi to dejavnost razvili in pove-
čali, kako bi vzgojili čim več dobrega
kadra, ki bi lahko izvrševal vsa naro-
čila, ki jih imajo naši potrošniki. To je
omeniti zato, ker delokrog tega pod-
jetja gravitira tudi na zelo obsežen te-
ritorij sosednih okrajev.
Zelo svojstveno in po domače so si
to stvar zamislili in speljali v svojo
korist nekateri zaposleni uslužbenci
Kristalije. Tako je predsednik upravne-
ga . odbora LAJLER RUDI šušmaril že
dalj časa kar na svoj račun, saj je
samo en račun zasteklitve v Skofji
vasi znašal kar 5600 din. Takih in po-
dobnih primerov je še več, in sicer do-
kazanih po izjavah nekaterih njihovih
»strank«. Nič boljši niso bili njegovi
sodelavci kot je to MAČEK IVAN in
KOMP AN JANKO. K njihovemu poslu
sta se priključevala še ŠČUREK JOŽE
in FIJAVZ KAREL. Na seji Sveta za
gospodarstvo MLO so tako izrabljanje
naše demokratičnosti v gospodarstvu
in rovarjenje proti interesom podjetja
ostro obsodili in predlagali, da se ce-
lotno pioslovanje ,tega podjetja pre-
gleda. Krivce pa je treba takoj prija-
viti javnemu tožilstvu zaradi kazno-
vanja. Dolžnost Lajlerja in Ščurka bi
bila, da se v poslovanju podjetja kot
izvoljena predstavTijkka delavskega
upravljanja aktivno udeležujeta pri iz-
boljšanju poslovanja podjetja. Nasprot-
no pa sta z izvrševanjem nedovoljene
obrti slabo vplivala tudi na ostale čla-
ne delovnega kolektiva. To podjetje
je vodil že prej slabo bivši upravnik;
Rojnik, kjer se je taka vrsta uprav-
ljanja zlasti razvila. Nikjer ni zaslediti
v zapisnikih upravnega odbora in de-
lavskega sveta, da bi take nepravil-
nosti obravnavali in grajali. Končno
niti niso mogli, saj so mnogi izmed njih
bili vpleteni v šušmarjenje ter so eden
drugega na osnovi teh »grehov« držali
V večnem »šahu«. Te ljudi bo treba ta-
koj odstraniti iz podjetja, pa če tudi bi
se trenutno občutilo pomanjkanje de-
lovne sile. Boljše je delati s kvalitet-
no dobrim in poštenim kadrom, ki je
po številu nekoliko manjši, kot pa s
takimi, ki s svojim škodljivim vplivom
samo škodujejo ugledu socialistične
obrti. Dobro bî bilo ustanoviti sorod-
no konkurenčno podjetje, ki bi vpli-
valo na izboljšanje odnosov do dela
v tej stroki. Ta stroka ima vse pogoje
za lep in zdrav gospodarski razvoj, in
sicer v gospodarskem in finančnem
smislu. Za neodgovorno in malomarno
poslovanje pa bo treba izreči primerno
kazen. Omeniti je treba, da se pod-
jetje pod vodstvom novega upravnika
zboljšuje. Ni nobenih ovir, da ne bi
mogli imeti v Celju vzorno in dobro
vpeljano steklarsko podjetje, ki bo iz-
vrševalo usluge na splošno zadovoljstvo
potrošnikov.
Tudi nedograjene hiše
naj bi zrasle do konca
Pisanje »Savinjskega Vestnjka« o
gradnji podstrešnih stanovanj v Celju
me je navedlo do le-teh pripomb.
Poleg možnosti gradnje podstrešnih
stanovanj, bi bilo zelo potrebno končno
dograditi tiste stanovanjske hiše, ka-
terih lastniki so jih dokončali le v to-
liko, kolikor je bilo njim potrebno,
medtem ko včasih cela nadstropja sto-
jijo v surovem stanju. Takih hiš je
največ po okolici Celja, bližnji in dalj-
ni.
Lastnike hiš je zadrževalo to, da je
najemnina za stanovanja prenizka, ali
pa da niso imeli več sredstev. Tako so
sedaj te hiše na pol izkoriščene, drugi
pa se tiščijo v majhnih luknjah. Bilo
bi prav, da bi prvenstveno za take last-,
nike Narodna banka imela kredit na
dolgoročno odplačevanje, medtem ko
bi merodajni organi posredovali, da bi
take hiše lastniki zares dogotovili.
X. Y.i
PREČIT AJTE!
Naše naročnike in bralce oh-
veščaiuo, da bo prihodnja številka
»Savinjskega vestnika« (za l.maj)
izšla že v sredo, 29. aprila v po-
večanem obsegu (20 strani). V njej
bo dosti zanimivega branja in na-
gradna križanka. Cena v kolpor-
taži ho 10 din za izvod.
Uredništvo.
Učiteljsko društvo Šoštanj
je zborovalo
Dne 11. aprila so se zbrali člani uči-
teljskega društva Šoštanj k svojemu
lednemu zborovanju. Njihov program
je bU. izpolnjen s strokovnim preda-
vanjem tov. Veber Leopolda, nato pa
so razpravljali o tezah glavnega odbora,
in sicer o samoupravljanju, o šolstvu
ter o uredbi o plačah v prosvetni stro-
ki, končno so razpravljali o organiza-
cijskih vprašanjih.
Tovariš Veber je predaval o duševni
rasti otroka. Reči moramo, da so taka
predavanja danes nujno potrebna, p>o-
sebno še, ker moramo priznati, da se
s psihologijo včasih le premalo pečamo
in to kljub temu, da je le-ta potrebna
za čim boljše poznavanje naših otrok.
Referat je bil precej obširen in vsebin-
sko bogat. Vsi navzoči so. predavatelja
nagradili z iskrenim priznanjem.
Tudi o društvenem samoopravljanju
in o uredbi o plačah se je razvila ži-
vahna razprava, bila pa bi lahko še
boljša, če bi člani prejeli teze glavnega
odbora vsaj kak teden prej na vpogled
in študij.
Pri zadnji točki dnevnega reda so
razpravljali o proračunu društva, o bla-
gajniškem stanju, časopisju in drugem.
Navzoči so razpravljali tudi o pisanju
»Slovenskega poročevalca« o boštanjski
zadevi. S takim pisanjem se navzoči
ne strinjajo in listu take »senzacije« ne
bodo pridobile novih naročnikov, o tem
smo trdno prepričani.
Društvo je na predlog tov. Vrečka
pristopilo kot podporni član k Prešer-
novi družbi z deležem 5000 din.
Grajati moramo one člane, ki ne
čutijo potrebe, da bi mesečno prispevali
10 din za naš učiteljski pevski zbor.
Tovariško tudi ni, da nekateri člani
niso naročeni na svoj stanovski list
»Prosvetni delavec«. Toliko stanovske
zavesti pa. že mora biti v nas, da bomo
v prvi vrsti podprli svoj list, potem
šele druge.
Zborovanja sta se udeležila tudi tov.
Ulrih Tone, predsednik OLO Šoštanj
in tov. Žen Jakob, sekretar OK ZK.
Oba sta zbor pozdravila in podala ne-
kaj dobrih misli in napotkov za čim
uspešnejše delo na terenu. Pohvalno
omenjamo, da se oba stalno udeležu-
jeta naših zborov in vzpodbujata uči-
teljstvo pri njegovem nelahkem delu,
kar svoj čas ,ko še njiju ni bilo tykaj,
ni bila navada.
Prihodnje zborovanje bo 6. junija v
St. Vidu nad Šoštanjem. Tokrat bo pre-
daval sekretar ZK okraja Šoštanj tov.
Žen Jakob. Upamo, da bo udeležba pol-
noštevilna. K. Z.
Le mož beseda nekaj velja
v Železarni v Štorah je že dalj časa
tekel spor okoli zidarskega mojstra —
delovodje zidarske skupine Novaka. Za-
radi nekaterih nepravilnosti je bil No-
vak pred približno tremi meseci pre-
meščen z dosedanjega, na drugo de-
lovno mesto. O njemu in o gradbeni
skupini so razpravljali tudi na rednem
letnem občnem zboru sindikalne po-
družnice. Na sprejeto odločbo o pre-
mestitvi se je Novak pritožil uprav-
nemu odboru, ki mu je z dopisom od-
klonilne vsebine sporočil svojo rešitev.
Novak se je ponovno pritožil, nakar je
dobil odločbo, v kateri upravni odbor
podjetja obširno utemeljuje svoje pr-
votno stališče o premestitvi mojstra
Novaka.
V vsem tem postopku so bile neka-
tere pomanjkljivosti, ki niso v skladu
z obstoječimi predpisi, vendar pa je pri
vsem tem prav gotovo najznačilnejša
neodločnost delavcev — članov grad-
benega oddelka.
Takoj potem, namreč, ko je mojster
Novak sprejel odklonilno odločbo, je
7. marca, že na vse zgodaj prišel med
delavce gradbene skupine in zbral na
hitrico 28 podpisov, s katerimi pod-
pisniki izjavljajo, da nimajo nič proti
Novaku in da želijo, da pride nazaj v
obrat. Se istega dne ob 14. uri je istih
24 delavcev, ki so podpisali zjutraj iz-
javo za Novaka, dalo na sindikalnem
sestanku svoj podpis z izjavo, da niso
vedeli zakaj je Novak zjutraj zbiral
podpise, da jim je grozil če ne bodo
podpisali in da jih je večkrat zmerjal
z zelo žaljivimi besedami; skratka de-
lavci povedo, da so bili zjutraj pre-
varani in so za to tudi p>odpisali listino,
ki jo je prinesel Novak.
Na ponovnem sestanku vseh delavcev
gradbene skupine 11. aprila, na katerem
so delavcem, prikazali škodljivost nji-
hove neodločnosti, menjavanje mnenj
in nedoslednosti, je večina ponovno po-
trdila svojo izjavo, ki so jo dali pred
sindikalno organizacijo.
O poteku in predzgodovini tega sp>o-
ra bi se dalo še nekaj napisati, vendar
pa je pri vsem tem najbolj važno to,
da v gradbeni skupini že dalj časa ni
bilo nekaj v redu, in sicer predvsem
to, da delavci niso sproti odpravljali
nastale nepravilnosti in da se niso bo-
rili za pravilne odnose in delo oddelka.
Nekdo je za tako stanje moral biti kriv
in gotovo ne bo pretirana trditev, da
je eden od najvažnejših vzrokov nepra-
vilnosti bil ravno vodja oddelka, na
drugi strani pa neodločnost zaposlenih
delavcev.
Nihče se ne bi smel in se ne bo mogel
strinjati, najmanj pa sindikalna po-
družnica s tem, da bo imela v svojih
vrstah nekatere člane, ki po vetru
spreminjajo svoja mnenja in tako lah-
ko dajejo svoje podpise, ki niso in ne
morejo biti samo formalnost.
Ce je bila sindikalna skupina grad-
benega oddelka Železarne v Storab do-
sedaj najslabša, ji bo ta konkreten pri-
mer gotovo lep dokaz, da so na na-
pačni poti in lepo navoduo za pravilno
smer.
S PARTIJSKE KONFERENCE V SLOVENSKIH KONJICAH
Delavci se še premalo uveljavljajo v političnih organizacijah
Preteklo nedeljo je bila v Slov. Ko-
njicah redna partijska konferenca, ka-
tere se je udeležilo nad 100 komunistov,
pa tudi precej nečlanov. Obravnavali
so predvsem delo Socialistične zveze
delovnih ljudi, zadružništvo in ostala
tekoča vprašanja. Poročilo in razpraVa
sta pokazali, da se komunisti še vse
premalo zavedajo svojega dela v SZDL,
zaradi tega je ta organizacija premalo
aktivna. To se še posebno opaža v oko-
liških vaseh, pa tudi v Konjicah. Ob-
čuti pa se tudi to, da posamezni komu-
nisti iz tovarn in podjetij premalo so-
delujejo pri delu množičnih organizacij
na terenu, kjer stanujejo, misleč, da to
ni njihova naloga. Seveda teh prime-
rov ni dosti, dokazujejo pa, da bo po-
trebno v bodoče delo komunistov iz to-
varn in podjetij usmeriti tudi izven nji-
hovega delovnega mesta na vas. To v
celoti velja tudi za sindikalne organi-
zacije, saj je konferenca med drugim
ugotovila, da se delavci z ozirom na
njihovo veliko število še premalo uve-
ljavljajo v političnih organizacijah na
terenu in v organih ljudske oblasti. Pri
tem ne gre podcenjevati njihovo delo
v sindikalnih podružnicah, ki je v zad-
njem letu v organizacijskem pogledu
in v reševanju tekočih vprašanj v E>od-
jetjih ali ustanovah precej napredovalo.
Pri kmetijskih zadrugah, ki jih je na
področju občine 5, sta lani dosegli naj-
boljše uspehe zadrugi v Skalcah in na
Stranicah. Tako si je zadruga na Stra-
nicah v zadnjih mesecih nabavila več
novih strojev, s čimer se je gospodar-
sko močno utrdila in dobila zaupanje
pri svojih članih. Tudi KZ v Skalcah
je dobro napredovala, nekoliko slabše
pa so ostale tri (Konjice, Tepanje in
Spitalič). Prav razlogi slabega gospo-
darstva v KZ Konjice so bili tisti, ki
so dali povod zadružnikom iz Skale, da
se niso odločili za združitev obeh za-
drug.
Na konferenci so ugotovili, da bo po-
trebno v bodoče koristnost združitve
kmetom prikazati na podlagi gospodar-
skega računa ter večje možnosti na-
predka ob združitvi. L. V.
gtev. 16
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 25. aprüa 1953
Stran 3
Iz celja...
/1«.,»«:««» noveea celjskega gicdaliSia
Otvoritev je pred vrati
Prve dni maja, predvidoma v soboto,
9. maja — če pojde vse po sreči —
bo v novem celjskem gledališču slavno-
stna otvoritvena predstava Kreftovih
Celjskih grofov v režiji Balbine Bat-
telino-Baranovič, v scenski opremi inž.
I^iloša Hohnjeca in v kostumski opremi
IViije Jarčeve.
S tem. se bodo odprla vrata nove celj-
ske gledališke hiše, ki je bila zgrajena
z žrtvami celjskih delovnih ljudi ob
izrednem razumevanju izvoljenih pred-
stavnikov celjskega prebivalstva na
čelu s predsednikom Mestnega ljud-
skega odbora tov. Rikom Jermanom in
to v — lahko rečemo — najtežjem raz-
dobju našega družbenega razvoja. S tem
je dobilo mlado celjsko poklicno gle-
dališče moderno urejeno hišo, v kateri
se bo lahko vsestransko razvijalo.
Celjsko gledališče je te dni razpisalo
abonma za tri predstave, ki bodo še to
gezono uprizorjene v novem celjskem
gledališču, istočasno pa tudi abonma za
»Slovenski gledališki festival«, ki je
prirejen v zvezi s slavnostno otvoritvijo
nove gledališke hiše.
Podrobni datumi so razvidni iz raz-
pisa. Na tem mestu samo opozarjamo
dosedanje redne abonente, naj ne za-
mude roka, ki je določen za 3. maj 1953
in naj si pravočasno podaljšajo svoje
abonmaje za novo gledališče, ker bodo
sicer njihova mesta oddana drugim in-
teresentom. Gledališko občinstvo opo-
zarjamo tudi na to, da je število abon-
majev neomejeno in da se lahko aboni-
rajo tudi izven dosedanjih rednih štirih
abonmajev. Delovne kolektive, ki so
imeli doslej sobotne abonmaje, vabimo
da si jih podaljšajo tudi za novo glë^
dališče, vabimo pa tudi druge kolektive,
kajti za delavski abonma so prostori"
še na razpolago.
Slavnostna otvoritev predstav v no-
vem, celjskem gledališču dne 9. maja bo
izven abonmaja za povabljene goste iz
vse Jugoslavije. Vstopnice za to slav-
nostno predstavo razdeljuje poseben
pripravljalni odbor, sestavljen iz pred-,
stavnikov ljudske oblasti in organiza-
cij, zato naj se posamezniki in ustanove
glede vstopnic za to predstavo ne obra-
čajo na upravo gledališča.
Istočasno z abonmajem za redne celj-
ske predstave razpisuje uprava gleda-
lišča abonmaje za šest gostovanj v
okviru »Slovenskega gledališkega festi-
vala« v Celju. Vsako gledališče bo go-
stovalo z dvema predstavama, in sicer
bo prva popoldne, druga zvečer. Za po-
poldanske abonmaje veljajo znižane ce-
ne. Ljubljanska Drama bo gostovala z
Linhartovo komedijo Matiček se ženi,
mariborska Drama z Budakovim Me-
težem, ki ga je kritika označila kot naj-
bolj uspelo predstavo letošnje sezone
v mariborskem gledališču, ljubljansko
Mestno gledališče z vedro francosko ko-
medijo Srečni dnevi. Slovensko narod-
no gledališče iz Trsta z Jamesovo De-
dinjo, Prešernovo gledališče iz Kranja
z znano dramo Maksima Gorkega Na
dnu, gledališče za Slovensko Primorje
iz Postojne pa s Klabundovo dramo
Krog s kredo. Gostovanja bodo vsak
drugi dan, in sicer prvo v torek, 19. ma-
ja zadnje pa v soboto, 30. maja 1953.
Vabimo vse Celjane, da si pravočasno
oskrbe abonentske vstopnice, ki bodo
na razpolago pri blagajni starega gle-
dališča v Stanetovi ulici št. 15 od so-
bote 25. aprila do četrka, 7. maja.
Ob tej priložnosti čuti vodstvo celj-
skega gledališča za svojo dolžnost, dá
občinstvu pojasni, zakaj je gledališče že
dalj časa zaprto. Resno so zboleli štirje
člani ansambla, ki imajo pri vseh na-
študiranih delih take vloge, ki jih ni
mogoče prezasesti. Ce bi zaradi teh bo-
lezni in zaradi selitve odrskih naprav
iz starega v novo gledališče ne bilo
mogoče odigrati Molièrove komedije
Namišljeni bolnik za preostale abonma-
je in Forster j eve igre Robinzon ne sme
umreti za šole še pred otvoritvijo no-
vega gledališča v stari hiši, bodo prišle
te predstave na vrsto v novem gleda-
lišču takoj po prvih predstavah Celj-
skih grofov. L. F.
Razpis abonmaja v novem celjskem gledališču
in razpis abonmaja za »Slovenski gledališki festival« v Celju
Mestno gledališče v Celju razpisuje:
1. Abonma za tri predstave v novem celjskem gledališču v maju
in juniju 1953.
2. Abonma za »Slovenski gledališki festival« v Celju, ki bo pri-
rejen v zvezi s slavnostno otvoritvijo celjskega gledališča.
Festival bo obsegal gostovanja vseh slovenskih poklicnih gledališč
(ljubljanska Drama, ljubljansko Mestno gledališče, Maribor, Trst, Kranj
in Postojna).
Število abonmajev za redne celjske predstave je NEOMEJENO
glede na število pri javi jencev, za festival pa razpisuje uprava 2 abonmaja:
za popoldanske in večerne predstave gostujočih gledališč.
Vpisovanje in podaljšanje abonmajev bo od sobote, 25. aprila 1953
do četrtka, 7. maja 1953, in sicer pri blagajni starega gledališča v Celju,
Stanetova ulica 15. Do vključno nedelje, 3. maja 1953 so dosedanjim
abonentom (v starem gledališču) na razpolago njihovi prostori. Abonmaji,
ki do vključno 3. maja ne bodo podaljšani, bodo po tem datumu oddani
drugim interesentom.
Za abonente:
I. abonma (red sreda) se vrši prodaja od 25. IV. do vključno 27. IV.
II. abonma (red četrtek) se vrši prodaja od 28. IV. do vključno 30. IV.
III. abonma ^red sobota-delavski) se vrši prodaja od 30. IV. do vključno
1. maja
IV. abonma (red torek) se vrši prodaja od 2. maja do vključno З.таја
Za gostovanje v okviru »Slovenskega gledališkega festivala« imajo
do nedelje 3. maja 1953 prednost redni abonenti celjskega gledališča,
a po tem datumu bodo preostale vstopnice na razpolago tudi ostalim
interesentom.
Gledališka blagajna v Stanetovi ulici 15 bo odprta od 25. aprila do
7. maja dnevno od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa tudi od
10,30 do 12. ure. Interesenti za abonmaje izven Celja, zlasti za abonmaje
»Slovenskega gledališkega festivala«, naj se obrnejo na upravo gledališča
pismeno do 3. maja (Celje, poštni predal 5).
UPRAVA MESTNEGA GLEDALIŠČA V CELJU
fZ SODNE DVORANE
OKROŽNO SODIŠČE
Leta 1900 rojeni gospodarski pomočnik Franc
Rebernik. brez zaposlitve in brez stalnega bi-
vališča, je v letu 1952 izvršil v Celju in bližnji
okolici več raznih tatvin. Tako je med drugimi
tatvinami П. 2. 1952 vzel Jerneje Ivanu v Celju
vrtalni stroj in razne druge stvari v vrednosti
2840 din. Aljančiču Francu, v Celju je vzel va-
jeti, vredne 5000 d'in. Zidarju Francu v Celju
Je vzel 6000 din gotovine. Drofenik Cveti v
Celju je vzel 8 vreč jute. Zaradi izvršenih
♦atvin se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem.
* njim sta bila pred sodiščem tudi Skrbinek
Henrik iz Celja, ker mu je pomagal prodati
Jkradene vreče in Skrbinek Emilija, ki je pri-
krivala več kosov perila, katerega ji je dal v '■
shrambo Rebernik Franc, čeprav je vedela, da ;
Je bilo perilo ukradeno. Vsi trije so bili ob-,
*oJeni, in sicer Rebernik Franc na 1 leto in ;
' mesecev strogega zapora, Skrbinek Henrik na!
* mesece zapora in Skrbinek Emilija na 1 mesec
napora. Skrbinekovi se kazen odloži za dobo
"veh let.
OKRAJNO SODIŠČE
Zeme Franc in Rezec Janez sta se julija 1952
* Trobendoln med seboj stepla in v pretepa
 drugega hudo telesno poškodovala. Ob-
*«>jena sta bila Rezec Janez na 6 mesecev za-
^"'a, Zeme Franc pa na 2 meseca zapora. —
^'»zovinc Franc je decembra 1952 na svojem
Ooniu v Zvodnem svojo ženo lahko telesno po-
škodoval. Kazen 15 dni zapora. — Golavšek
^vgnst iz Zvodnega pri Celju je v noči od П.
5" U. 2. 1953 na Mariborski cesti napadel Ostruh
'anka. ga podrl na tla in pretepel. Prizadejal
J"" je hude telesne poškodbe in bil obsojen na
j-JDesece zapora. — Temnik Ivan je v aprilu
J '2 vzel iz žage v Hudinji pri Vitanju Hrovat
J^^-etu nekaj desk v skupni vrednosti okrog
J ^ din. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. —
^okovšek Stanko je 19. 10. 1952 v družbi še
v'iîi". tovariša zahrbtno napadel Rezec Mihaela
•»užini njegovega doma v Podvinu pri La-
les*"*' pretepel in mu prizadejal lahke te-
le poškodbe. Obsojen je bil na 3 mesece
P'*«'*- - Сгф AatoH je bU ksft fekov«ki
mojster zaposlen v pekarni KLO Vojnik. V
razdobju od 11. 1. 1952 do 19. 3. 1952 je zase ob-
držal 41.441 dinarjev od izkupičkov za prodani
kruh. ki jih je kot poslovodja pekarne KLO
Vojnik dnevno prejemal od prodajalke Marenić
Hilde. To je delal na ta način, da je v zvezku,
ki ga je o prejetem kruhu ter o odvedenih
izkupičkih za prodani kruh vodila prodajalka
kruha pekarne KLO Vojnik Marenič Hilda,
neugotovljenega dne v drugi polovici januarja
1952 izbrisal številke o količinah oddanega
kruha v prodajalno ter številke o izkupičkih
za prodani kruh. katere je od prodajalke spre-
jel in mesto teh številk sam izpisal manjše
številke, da tako prikaže, da je prejel manjše
izkupičke, kakor so dejansko bili. Dne 3. marca
1952 je zase obdržal še znesek 7780,50 dinarjev,
katerega je prejel za gospodarsko podjetje
KLO Vojnik od GerSak Erne. Izvršil je kaznivo
dejanje zatajitve družbenega premoženja. Ob-
sojen je bil na 9 mesecev zapora. Občinskemu
ljudskemu odboru Vojnik mora povrniti znesek
58.221.50 dinarjev kot preostanek povzročenega
primanjkljaja 49.221,50 din. — Cater Iv«h se je
od poletja 1951 do spomladi 1952 neupravičeno
pečal z nakupom in prodajo goveje živine.
Obsojen je bil na 3 mesece zapora. — Kmecl
Rudolf iz Celja je spravil podružnico dnevnika
»Večer« v Celju z lažnim prikazovanjem de-
janskih okoliščin v zmoto s tem, da je v mesecu
novembru leta 1952 predložil 33 naročilnic za
dnevnik »Večer«, čeprav stranke časopisa niso
naročile, temveč jih je izpolnil sam. zaradi
česar mu je podružnica »Večera« na škodo
svojega premoženja izplačala 1650 din provizije.
Zase si je pridržal tudi od 6 naročnikov pobrano
naročnino v znesku 780 din. V mesecu novem-
bru 1952 je izpolnil 33 naročilnic za dnevnik
»Večer« z vsemi podatki naročnikov in jih tudi
sam podpisal. Kmecl je bil zaradi goljufije in
ponarejanja listin obsojen na 4 mesece zapora.
Dnevniku »Večer« pa mora povrniti nastalo
škodo. — Petelinek Henrik je dne 4. 2. 1953 na
Tomšičevem trgu št. 13 z bajonetom skušal od-
preti vrata stanovanja Kozovinc Ane. vendar je
to preprečila neka oseba. Zaradi kaznivega de-
janja kršitve nedotakljivosti stanovanja je bil
obsoje« m« 25i* di—rjev»    ____________
UDELEŽITE SE MAJNISKEGA IZLETA V PTLJ!
Izleti so zelo priljubljena oblika izobraževa-
nja, razvijanje znanstveno-kulturnih interesoT
in skupnega doživljanja lepot naše domovine.
Letos bo LU v Celju organizirala nekaj izletov.
Tudi glede izletov bo odbor LU vesel vsake
smotrne vzpodbude iz vrst Celjanov.
v nedeljo, dne 10. maja obiščemo mesto Ptuj.
Mnoge zgodovinske znamenitosti in zanimivosti
v gradu, muzeju in mestu samem bodo zadovo-
ljile vsako pričakovanje. Ogledali si bomo tudi
ostanke mitrejev na Hajdini, uživali z gradu
razgled po Ptujskem polju do Haloz in Sloven-
skih goric, spoznali borbo Ptujčanov proti ger-
manizaciji v daljni in bližnji preteklosti ter
njihove žrtve in napore v minuli narodno-
osvobodilni borbi. Pojasnila in tolmačenja bodo
dajali zgodovinarji mesta Ptuja.
Odhod iz Celja bo v nedeljo, dne 10. maja
ob 4. uri zjutraj. V Ptuj dospenio ob 7. uri.
V Celje se vrnemo ob 20. uri. Za okrei)čila po
zmernih cenah bo poskrbljeno.
Svojo udeležbo prijavite v Centralni ljudski
knjižnici med uradnimi urami. Ob prijavi vpla-
čate za voznino in režijo izleta 250 din. Cena
je predvidena s sindikalnim popustom po novih
tarifah cen. Zaradi popusta predložite pri vpisu
na vpogled sindikalno člansko izkaznico.
ODBOR LU V CELJU.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
Predavanje: ŠOLA IN ZDRAVJE UČENCEV
bo v torek, 28. aprila ob 19,30 v predavalnici
učiteljišča. Predavala bo dr. Lunaček Slava iz
Ljubljane. Vsi vljudno vabljeni!
.eolske stavbe z učilnicauii, hodniki in stop-
nišči, naravno in umetno razsvetljavo, klopmi,
stranišči, dvorišči in vrtovi, igrišči in drugimi
ureditvami dokaj vplivajo na telesni in duševni
razvoj ter zdravje učencev. Vsi želimo, da bi
tudi v teh pogledih naša šolska poslopja čim
bolj odgovarjala sodobnim zahtevam šolske
higiene. Pri liregledili šol v mestu in okolici pa
ugotavljamo tudi glede zdravstvenih pogojev
večkrat pomanjkljivosti. Se važnejše je, da
zidamo nova šolska poslopja skladno z zahteva-
mi sodobne šolske higiene.
Tovarišica dr. Lunaček nas bo v svojem pre-
davanju seznanila z najnovejšimi inozemskimi
ugotovitvami glede oblike učilnic, razsvetljave
in drugih zdravstvenih zahtev, po katerih naj
so urejene šole. Spoznali bomo tudi ypìiy teh
zahtev na zunanji izgled šole.
v Celju bomo gradili več šolskih poslopij, ki
naj odgovarjajo vsem današnjim zahtevani šol-
ske higiene. Načrti teh šolskih poslopij še niso
bili predloženi Celjanom na vpogled. Nova in
stara šolska poslopja naj s svojimi ureditvami
služijo zdravju mnogih rodov mladine. To bo
možno le na temelju poziiavanja zahtev sodobne
šolske higiene, katerim moramo slediti pri vsem
nadaljnjem urejevanju in gradnji šol.
Vsi smo odgovorni, da zori v naših šolah za
srečno bodočnost socialistične domovine zdrav
rod. Z udeležbo na predavanju se bomo bolje
usposobili za uresničevanje k temu potrebnih
pogojev. .
V ODGOVOR
PISCU ČLANKA »O NASILNI
PRESELITVI V LOKROVCU«
Ker je »Savinjski vestnik* v tem
članku prinesel tudi pripombo, da je
to preselitev forsirala uprava Plinarne-
Vodovoda, nam je le-ta poslala nasled-
nje pojasnilo:
Izjava, da je naš uslužbenec ljudske-
mu odborniku tov. Stermeckiju kdaj
koli dejal grobo, češ, če je boter, stric
ali celo ljubimec teh žensk, ne drži.
Pripominjamo, da je bila preselitev,
oziroma izselitev polnomočna od vseh
instanc stanovanjske in višje stano-
vanjske komisije, ker se je prizadeta
protizakonito vselila. Plinarna-Vodovod
je odpovedala stanovanje na črpalni po-
staji v Medlogu zaradi tega, ker je po-
glavar te družine kot delavec pri pod-
jetju »Snaga« lahko predstavljal ne-
varnost, da bi okužil pitno vodo, ker
dela na odvozu fekalij. To je od upra-
ve Vodovoda zahtevala sanitarna in-
špekcija. Mislimo, da je s tem primer
pojasnjen, zakaj je uprava Plinarna-
Vodovod tretirala to vprašanje, nikakor
pa ne na tako nedostojen način, kot to
trdi pisec.
NEKULTUREN POSTRESCEK
Pred dnçvi je FK>strešček št. 1 prišel
pred celjsko postajo. Le-ta je upokoje-
nec z nizko pokojnino in od svojega
zaslužka plača davek. Napadel pa ga je
postrešček št. 4 tov. Lednik mu strgal
kapo, odtrgal z nje ploščico in mu jo
vrgel pod noge, češ, kaj dela tu, ker
ima pokojnino. Postrešček štev. 4 pa
ima v Rifniku pri Šentjurju posestvu,
ki mu prinaša brez dvoma več dohod-
kov, kot upokojencu pičla pokojnina.
Tak surov napad je obsojanja vreden
in predlagam, da bi nastavili v Celju
bolj kulturne postreščke kot je tov.
Lednik. S. L,.
Iz zaledja...
Odkrita beseda vsem Laščanom
Ko je ob zadnjih volitvah prevzel
krmilo' laške občine sedanji predsednik
tovariš Ivan Vodovnik, ravnatelj pivo-
varne, Ije bila njegova prva izjava:
»Laško je bilo v 8 letih po drugi sve-
tovni vojni za marsikako novo prido-
bitev nezasluženo in po krivici prikraj-
šano.«
To je prvi občinski predsednik, ki je
to odkrito in iskreno priznal. 2e ob
prevzemu predsedstva je pravilno ra-
zumel težnje Laščanov. Zlasti je to do-
kazal v sedanji zgodovinski borbi za re-
šitev tujskoprometnega vprašanja okoli
laških toplic, ki so življenjskega po-
mena za Laško. Po 8 letih je nastopil
čas, da prenehamo z dosedanjo prakso
»zrakotesnih ventilov«. To je pokazal
zadnji zbor volivcev, ki so enodušno z
delegatom kolektiva Radioterme vred
glasovali za prevzem kopališča v kom-
petenco občine Laško. Volivci naj po-
vedo vsa mnenja, ki so jih morda do-
slej prikrivali.
Novi predsednik tovariš Vodovnik je
med drugim prijazno povabil tudi tiste
starejše Laščane, ki so bili pri zgra-
ditvi starih objektov sodelavci, ter sku-
ša za vsako ceno rešiti doslej še nere-
šene težke gospodarske naloge. Socia-
listična demokracija nujno sama za-
hteva, da moramo upoštevati tudi
nanenja tistih, ki so doslej stali ob
strani (morda niti ne po lastni krivdi).
S   poštenim   gospodarskim   delom   in
iskreno, odkrito besedo bomo Laščani
prebrodili težave, ki jih v precejšnji
meri povzroča celotni svetovni položaj.
Vse dosedanje občinske uprave po letu
1945 so se ukvarjale le z delno obnovo
porušenih objektov. Ce se ozremo
okrog, vidimo, da mnogi kraji po Slo-
veniji grade vse mogoče nove objekte.
Laško pa je ostalo do danes še ubogi
pastorček. Mnogi se vprašujemo, kje je
krivda. V veliki meri je tega krivo
brezplodno sovraštvo, sumničenje in
mržnja, namesto da bi se s skupnimi
napori posvetili lepši bodočnosti našega
mesta, ki ima take prirodne krasote,
kakor malokatero drugo mesto.
Upamo, da bodo novi činitelji zasta-
vili vse svoje sile, da bodo v doglednom
času rešena življenjska vprašanja go-
spodarskega razvoja v Laškem: vodo-
vod, ceste, stanovanja, regulacija Sa-
vinje, splošna higiena in čistoča mesta
ter razcvet tujskega prometa.
To so vodilne misli novega predsed-
nika tovariša Vodovnika, ki naj bi se
čimprej uresničile. Laški volivci! Vsa
nasprotstva stran, ker druge poti za
nas ni.
Dolžnost nekaterih posameznikov pa
je, da poslušajo glas starih in mladih,
da tako dosežemo cilje, ki so jamstvo
naše boljše bodočnosti in ki je dejansko
pravi cilj socializma.
Jelovšek Edo.
IZ TORBE LASKIH VOLIVCEV
Mnogi laški volivci nas zadnje čase
opozarjajo na neštete pomanjkljivosti
po naših cestah in ulicah. Na mnogih
mestih so defektne rešetke (ali pa jih
sploh ni) na odtočnih kanalih. Prečna
ulica med Herlahom in šolo je zatrpana
z opeko, smetmi in lesom. Pred hišo
št. 42 je velik kamen v spotiko v temi.
Nekateri odtočni kanali so zamašeni.
Nekateri imajo rešetke v globini po
40 cm, da je nevarnost za ljudi, da si
zlomijo ude. Ulica od stare občinske
hiše mimo Herlaha do Glavnega trga
kriči po gramozu. Isto je z ulico mimo
Perdiha do Komarickija. Obupno blato
je v Trubarjevi ulici. Ne vozite nanjo
več ilovnatega peska, temveč dolomitni
gramoz iz Rečice, kot je to bilo nekdaj.
Neznosno blato je na cestah proti Ra-
dobljam (tudi klanec proti marijagraški
cerkvi), kamor radi zahajajo tujci, cesta
od Torkovega mlina in mimo gostilne
Stare, cesta v Rečico itd.
J.E.
Iz Dramelj
ZGUBLJEN DAN
20. aprila je bil v Dramljah obvezen
pregled živine. Ljudje so objavo vzeli
resno, zato so že v zgodnjih jutranjih,
urah gonili živino tudi p0,uro daleč v
Dramlje. Mudilo se jim je, kajti po
dežju je bü to prvi sončen dan, ki je
kar vlekel na delo. Ob 8. uri so bili
skoraj vsi že zbrani, le veterinarjev
iz Celja še ni bilo. Ljudje so postali
nestrpni. Komisija pa se je pripeljala
šele nekaj pred deseto uro. Potem so
iskali mizo in pribor, tako da se je vsa
stvar temeljito zavlekla. Potem so pre-
gledali kakih 50 glav in začeli spet
znova. Tako so morali mnogi čakati'ođ
7.ure zjutraj do 4. in 5. ure popoldne
brez hrane, medtem ko je šla komis-ija
h kosilu in apelirala na kmete naj vzdr-
žijo. Lačni želodci pa vsi od kraja enako
ščipljejo in krulijo.
V bodoče bi bila potrebna večja toč-
nost in boljša organizacijska priprava.
Lep sončen dan, sploh pa spomladanski,
je za kmeta veliko vreden. Ta pa je bil
izgubljen.
NE MRCVARITE JEZIKA!
Ob priložnosti žalnih svečanosti za
pokojnim tovarišem Kidričem so bili po
Laškem nalepljeni veliki lepaki, na ka-
terih smo opazili napisano (ne tiskano)
spakedrano tujko »komermoracija« (na-
mesto komemoracija).
V prihodnje naprošamo laške pro-
svetne delavce, da take spakedrane se-
stave lepakov preprečijo, ker ne delajo
časti našemu letoviškemu mestu.
IZ ZREC
V novi hali, ki so jo lani dogradili
pri Tovarni kovanega orodja v Zrečah,
so v zadnjem času montirali še celo
vrsto novih strojev, od katerih jih je
lepo število že iz naših domačih tovarn.
Z njimi bo omogočeno, da bo tovarna
lahko v bližnji bodočnosti pričela iz-
delovati še več novih predmetov, ki
smo jih morali doslej uvažati iz ino-
zemstva. Zaenkrat jim primanjkuje še
kvalificiranega kadra. L. V.
IZ VRANSKEGA
V sredo, 15. t. m. je bila na nižji
gimnaziji Vransko žalna proslava za
tov. Borisom Kidričem. O življenju in
delu velikega pokojnika je govoril rav-
natelj tov. Vogrinc, zatem pa so sledile
deklamacije. Ob koncu so navzoči z
enominutnim molkom počastui spomin
Borisa Kidriča.
Šmartno v Rožni dolini
SVETLA LUC BO POSVETILA
TUDI V NAJTEMNEJŠI KOT
Ker je pisec članka v 9. številki »Sa-
vinjskega vestnika« pod tem naslovom
neupravičeno napadel Dimec Cecilijo
in Stožir Karla, pripominjam, da se
je precej zmotil, ker ga je vodila oseb-
na škodoželjnost.
Dimec Cecilija se ni vrinila v uprav-
ni odbor KZ, temveč je bila izvoljena,
kot je bil tov. Stožir izvoljen v nad-
zorni odbor. Oba sta bila med prvimi,
ki sta nudila pomoč, ko je bilo vpra-
šanje gradnje zadružnega doma na
dnevnem, redu. Kar se veselice tiče, sta
oba radevolje pomagala pri tej stvari
in če ni bilo toliko uspeha, naj bi pi-
sec K. S. pomagal, vendar ravno ta
tovariš ni imel nikoli časa za skupnost.
Pri obeh je bilo v Smartnem prvo za-
točišče partizanov in sta oba po kri-
vici klevetana. Tudi po osvoboditvi sta
zavedna člana naše družbe.
T. L, član odbora SZDL
Šmartno v Rožni dolini
Iz Smartnega ob Paki
OBČNI ZBOR RDEČEGA KRIZA
Preteklo nedeljo je bil občni zbor
Rdečega križa za območje Šmartno ob
Paki, ki je bil tokrat prav dobro
obiskan.
Iz poročila predsednika je razvidno,
da je meseca marca preteklega leta, ko
je prevzel sedanji odbor delo, bilo 83
članov, medtem ko šteje sedaj 193 čla-
nov, kar je lep usi>eh. Tudi članarina
je pobrana in odvedena na pristojno
mesto.
Odbor je imel redne mesečne sestan-
ke. Interveniral je tudi pri Krajevnem
ljudskem odboru, da bi v kraju na-
mestili babico, ki bi bila v pomoč ma-
teram in novorojenčkom. Na to mesto
je bila imenovana meseca julija tov.
Zupanova.
V tednu borbe proti jetiki je bilo v
okviru Ljudske univerze zdravstveno
predavanje tov. primarija dr. Strnada
iz Slovenj Gradca. Tega predavanja se
je udeležilo nad 200 ljudi. Meseca no-
vembra je bil predvajan zdravstveno-
prosvetni film o splošni higieni in pro-
tiletalski zaščiti.
Ustanovili so tudi postajo »Prve po-
moči«, kar je posebno hvalevredno, ker
v okraju ni nobenega zdravnika.
Za bodoče leto pa si je odbor zasta-
vil naslednje naloge: Ustanovitev
zobne ambulante in dvig članstva za
100%. Če bo odbor tudi to leto tako de-
laven, smo prepričani, da se mu bo to
s pomočjo ostalih množičnih organiza-
cij tudi posrečilo.
IZ GOMILSKEGA
V nedeljo je TVD »Partizan« priredil
pionirski atletski troboj Braslovče —
Gomilsko — Prebold. Okrog 40 pionir-
jev se je med seboj pomerilo v tekih,
skokih in metih. Precej dobre rezultate
je dosegel Vitanc v skoku v daljino s
4,10 m in v višino s 133 cm. Zmagali so
pionirji Gomilskega s 108 točkami,
medtem ko je dobilo Braslovče 89 in
Prebold 74 točk.
V soboto in nedeljo je pevska sekcija
Prostovoljnega gasilskega društva Go-
milsko priredila veseloigro »Šolski nad-
zornik« in pevski koncert. To je bila
prva tovrstna prireditev, na kateri so
nastopili sami domači pevci.
Pevska sekcija, ki jo marljivo vodi
Sajevic Dolfe, je bila ustanovljena pred
tremi meseci. S svojim prvim nasto-
pom, ki je zadovoljivo uspel, so vsi
nastopajoči pokazali voljo do udejstvo-
vanja na tem področju kulturnega dela.
Zapeli so nam večji del ljudske
pesmi, kar je povsem razumljivo, saj so
mnogo lažje od umetnih.
Pod skrbnim vodstvom dirigenta
Škrjanca bodo z lahkoto odpravili še
nekatere napake, kar bo vsekakor dvig-
nilo njihovo pevsko raven.
ALI JE TO PRAV?
Ko je našo javnost pretresla žalostna
vest, da je umrl Boris Kidrič, so se
ljudje odrekli zabavam in odpadle so
vse predstave, da bi se vsaj na ta skro-
men način oddolžili človeku, ki je živel,
delal in umrl za dobro ljudstva.
Na žalost pa mladinska organizacija
na Gomilskem tega ni storila. Kot obi-
čajno je imela tudi to nedeljo plesne
vaje ob zvokih harmonike.
Zakaj se ni vodstvo aktiva držalo
opozorila članov ZK? Ali je vse to v
skladu s statutom LMJ? Nikakor ne!
Ali je zabava in ples edini oil j mladine
na Gomilskem? Vsekakor pa je treba
preusmeriti delo mladinskega aktiva na
Gomilskem.
Nedvomno je gornji primer vodstva
aktiva zelo neprimeren in kričeč. Vsi
pošteni ljudje žele, da ljudska oblast
pokliče krivce na zagovor in jim pri-
sodi zasluženo kazen.
S
NEMARNO POSLOVANJE V POSLOVALNICI 11
»IZBIRA« V LAŠKEM
Pod tem naslovom smo v »Sav. vestnikn« z
dne 28. 2. 1955 objavili sodbo okrajnega sodi-
šča v Celju, s katero je bil Slavko Uršič ob-
sojen na 5 mesecev zapora in da mora »Izbiri«
v Laškem povrniti škodo 153.551 din. Špiler
Ivanka je bila obsojena na 50 dni, Lednik Vi-
kica pa na 30 dni zapora. Na pritožbo obsoje-
nih je okrožno sodišče v Celju z dne 21. 5.
1953 spremenilo prvostopno sodbo okrajnega
sodišča in znižalo Slavku Uršiču kazen od 5
na 3 mesece zapora. Špiler Ivanki in Lednik
Vikici pa je spremenilo kazen v pogojno, za
dobo enega leta. Trgovsko podjetje »Izbira« v
Laškem pa je bilo s svojim odškodninskim za-
htevkom zavrnjeno na pot civilne pravde. Ka-
kor izvemo, je bilo pri, pod jet ju »Izbira« na-
knadno ugotovljeno, da škoda ne znaša 155.551
din, ampak samo 100.000 din.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 25. aprila 1953
Stev. 16
Telesna vzgoia in šport
Pregled zadnjih športnih tekmovanj
NOGOMETAŠI KLADIVARJA SO SE POVZPELI
NA CELO TABELE
Vsa celjska športna javnost je z nestrpnostjo
pričakovala izid najvažnejše prvenstvene tekme
v vzhodni skupini slovenske lige med Kladivar-
jem in Železničarjem iz Maribora. Izid tega
sicčanja je odločal o prvaku v tej ligi in s tem
o bodočem novem slovenskem predstavniku y
hrvatsko-slovenski ligi. Celjani so iz tega sre-
čanja izšli kot zmagovalci z rezultatom 3 : 1
(2 : 1) in so jim sedaj vrata za vstop v kvali-
tetnejšo ligo odprta na šiioko... A'endar žoga
je okrogla, kot temu pogosto pravimo! Najtežja
oviru je za Kladivurja premagana, preostane pa
še nebroj novih >lužjih<< ovir, ki jih bo treba
uspešno premagovati v naslednjih kolih, če lio-
cejo ('eljani ostati na čelu tabele. Predvsem so
še trije trdi orehi, ki jih bo treba z večjo silo
streti — Nafta, Mura in Aluminij. Omenjena
tri moštva so sposobna zmešati nam že čisto
računico . . .
V Mariboru je Kladivar pokazal izredno bor-
beno in požrtvovalno igro, v kateri ga je hra-
brilo preko 1000 celjskih gledalcev, ki so se
prav tako kot igralci sami zavedali važnosti
srečanja. Ta skupna borba igralcev in gledalcev
je iirivedla do zaželenega uspeha, kljub ne-
sreči, ki je ^adela Kladivarja že v prvih 20 mi-
nutah igre, ko je zaradi po»kodbe moral za-
pustiti igrišče steber moštva, rutinirani Cater.
Vendar so bili do tega nesrečnega trenutka
Celjani že v vodstvu, ki ga je dosegel raz-
igrani Marinček po lepo podani žogi iz prostega
strela. Odhod.Catru je povlekel nekatere napa-
dalne igralce v obrambo. Prav v tem trenutku
pa so Celjani kar nadaljevali z ofenzivo, Posi^
nek se je odtrgal od obrambnega prostora,
pohitel na nasprotnikovo polovico in še preden
so smatrali njegov >sprehod«; za nevaren, se je
že odločil tam nekje pri 30 metrih pred golom
Železničarja za strel. Strel je bil odličen in
žoga je že drugič romala v mrežo domačinov -
2 : 0 za Kladivarja. Ta uspeh je Celjane še bolj
ohrabril. V igri sicer niso kazali nekih fines,
vendar so kljub temu pri preigravanju vedno
uspeli dobiti žogo od nasprotnika. Pred za-
ključkom polčasa je Tomac znižal na 2:1. Po
polčasu so Celjani začeli z defenzivno igro.
Prednost enega gola je zahtevala taktično igro
s postavitvijo dvojnega obrambnega zida. Igralci
Železničarja so sedaj poizkušali vse, kar zmo-
rejo. Napad za napadom se je vrstil na gol
Kladivarja, vendar so Celjani bili vedno uspešni
pri obrambi svojega svetišča. Tu je bil Klanj-
šek vedno na mestu, ki je večkrat rešil nemo-
goče situacije, tu so bili obrambni in napadalni
igralci Kladivarja, ki so prav tako opravili
levji delež dela, no, enkrat pa je Celjanom
bila celo »sreča« naklonjena, ko je nek igralec
Železničarja iz bližine 5 metrov zadel žogo v
vratnico ... In ko je izenačenje viselo v zraku,
je šel Dobrajc v napad, kjer je delal družbo
Marinčku. Pred zaključkom igre je v sredi
najhujše ofenzive Mariborčanov dobil žogo Do-
brajc, jo lepo podal Marinčku, ta pa jo je z
ostrim strelom zopet poslal v uirežo in s tem
zapečatil usodo domačinov. Zn:aga 3 : 1 je bila
odločena kljub 10 igralcem, ki so se tokrat res
požrtvovalno borili in prav zaradi tega so izšli
iz tega srečanja kot zmagovalci. Navdušenje
celjskih gledalcev je prikipelo do vrha ob za-
ključnem pisku sodnika, ki je dal znak za
konec tega velikega dvoboja. Najbolj >vroči< so
igralce odnesli na ramenih in rokah, drugi so se
zopet »raznežili« kot pri nežnem spolu, vendar.
so pa vsa ta čustva razpoloženja razumljiva
spričo velike zmage, ki je Kladivarju na široko
odprla vrata za vstop v hrvatsko-slovensko ligo.
Celjani se veselimo tega uspeha, ker iskreno
želimo tudi kvalitetnega vzpona med našimi
nogometaši, da bi korakali vzporedno z uspehi
naših atletov.
V ROKOMETU CELJANI V SLOVENIJI
NIMAJO KONKURENCE
Zadnjo nedeljo je bilo le malo gledalcev na
Glaziji pri zanimivih prvenstvenih tekmah ▼
rokometu. Izgledalo je, da so vsi gledalci odšli
v Maribor, ali pa je zanimanje za to lepo igro
pri Celjanih nekoliko odmrlo, kar vsekakor ne
moremo pozdravljati. Pa pustimo razmišljanja.
Dve srečanji sta bili na sporedu. V prvem je
druga ekipa Celja, ki tekmuje v zapadni slo-
venski ligi, zapravila že sigurno zmago proti
mladim »Rudarjem« iz Trbovelj, mladim zaradi
tega, ker so v Trbovljah šele pričeli s to igro,
v Celju pa že imamo bogate tradicije in s
tem tudi izkušnje. Po lepem vodstvu s 4:1
so Celjani močno popustili, tako da je Rudar
že do polčasa izenačil in celo prešel v vodstvo.
V drugem polčasu pa so Trboveljčani še po-
večali razliko in zasluženo zmagali kljub temu,
da v tehničnem pogledu niso dosegali Celjanov.
Zopet drži staro pravilo, da se na š[)ortnih
tekmovanjih mnogo doseže s ])ožrt vovalnostjo
in borbenostjo! Rezultat srečanja je bil 9:6
('> : 4). Za Rudarja so bili uspešni: Vnneli 4,
Plevčak 1, Zupančič 1, Turk 1, Berali 1 in
Majdič 1. Za Celjane pa: Cvek 2, Orač 2 in
Kuzma 2.
Prvo moštvo Celja tekmuje v vzhodni skupini
slovenske lige v družbi močnejših nasprotnikov.
Tokrat so bili na vrsti Cakovčani, eni izmed
kandidatov za prvo mesto. 'Mimogrede omenjeno
so Celjani v jeseni opustili pot v Čakovec in
izgubili prvenstveno tekmo kar brez borbe s
6 : 0. Revanž v Celju je uspel prepričevalno,
kar nam pove že sam rezultat 15 : 6 (6:0). Ali
])a so igralci zadovoljili maloštevilne gledalce,
ki so ostali še zvesti tej igri? V prvem polčasu
so Celjani dominirali na igrišču, vendar se
dolgo ni odjirla pot do realizacije terenske pre-
moči. Lepa in koristna igra v polju se je kon-
čala pred nasprotnikovim golom z neučinkovi-
timi zaključnimi akcijami napadalnih igralcev,
ki so prav v nedeljo ogromno grešili. Kot da bi
šlo za stavo, kdo ne bo zadel vrat! Končno je
le Fijavž otvoril serijo poznejših zgoditkov.
Rezultat 6:0 za igro v prvem polčasu niti
zdaleč ne prikazuje realnega razmerja sil na
terenu. Stara celjska napaka pa je, da igralci
pri lepem vodstvu kaj radi popustijo. Tudi to-
krat so ležerno zaigrali dobrih 10 minut, kar so
izkoristili Cakovčani v polni meri in nizali gol
za golom, kar pol ducata! Bilo je to v drugem
polčasu . . . Domačini so se končno le zdramili
in pričeli igrati tako, kot smo jih bili vajeni
v najboljših dííeh. Z igro in efektnimi zaključ-
nimi streli so naravnost osvajali razvajene gle-
dalce. Videli smo igro, polno smiselnih kombi-
nacij, lepega preigravanja in ^fintiranja«. Od
vseh je v moštvu najbolj ugajal lialg''. Polutnik,
pa tudi Horvat je bil izredno nevaren napa-
dalec, medtem ko je sicer drugače dobri Veber
v tem srečanju mnogo grešil. Za Celjane so bili
uspešni: Polutnik 5, Horvat 5, Polda 2, Uršič 2,
Fijavž, Veber in Jezernik pa enkrat. Za Ča-
kovec: Ikonjikov 2, Derk I. in II., Ladicki in
Pletenac pa po enkrat. Sodil je Haberman z
napakami.
LEP USPEH KÇpLJACIC KLADIVARJA
Na državnem prvenstvu v kegljanju v med-
narodnem slogu so kegljačice Kladivarja dosegle
tretje mesto kot ekipa in so se s tem uspehom
kar krepko uveljavile med svojimi klubskimi
to\ariši, ki prav v tem slogu zaradi slabega
plasmana na republiškem prvenstvu niso imeli
pravice nastopa na državnem prvenstvu. Od
Celjank je bila najboljša Janža s 387 keglji,
s številko, ki so jo njeni klubski tovariši le
redkokdaj dosegali na republiškem tekmovanja.
S tem rezultatom se je Janževa izkazala kot
tretja najboljša posameznica na državnem
prvenstvu.
Na republiškem prvenstvu v istem slogu so
Celjank<' dosegle 2. mesto z 2000 podrtimi keglji
(Gerdina 315, Janža 359, Steiner 316, Zorko 354,
Govejšek 316 in Gradišar 360). ekipa Betona iz
Celja pa 4. mesto s 1907 keglji.
OSTALI ŠPORTNI REZULTATI
NOGOMKT
Alumniij : Kovinar (Store) — 3:1 (1:1). —
Prvenstvena tekma za slovensko ligo vzhodni
del.
Železničar B : ZSD Celje ~ 3:2 (0:2).
KOŠARKA
?,SD Celje je podleglo v prijateljski tekmi
košarkarjem Železničarja iz Maribora v Mari-
boru s t(>snim rezultatom.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED
lokomotiva (Zagreb) : Kladivar (Celje) —
prijatelisko srečanje v sabljanju. Prireditev bo
26. aprila ob 10. uri v telovadnici I. gimnazije.
Borbe v florefu in sablji.
RUDAR VELENJE : FUZINAR RAVNE
5:2  (2:1)
V prvenstveni nogometni tekmi mariborske
podzveze sfn v Velenju v nedeljo, dne 19. aprila
iffrala velenjski Rudar in Fii/inar iz Ravn.
Zmagal je zasluženo Rudar z visokim rezultatom
5:2 (2:1) in se s to zmago še bolj utrdil na
vodilnem mestu. Nnpod Rudarja je zaigral več
zrelih sans za dosego Rola, saj je iz neposredne
bližine streljal štirikrat mimo praznih vratnic.
V predtekmi sta se srečali za pokal maršala
Tita B moštvo Rudarja in A moštvo Usnjarja
iz Aošlanjn. Zmagal je zasluženo Rudar 4 : 1
(1 : 1). .>>e prej pa so igrali prijateljsko nogo-
metno tekmo pionirji velenjskega Rudarja in
šoštanjskega Usnjarja. Zmagal je zasluženo
Rudar s 3 : 0. F. L.
BLIZA   SE  SREDNJEŠOLSKI  JAVNI  NASTOÇ
Po dolgh letih bodo Celjani in okoličani dne
10. maja lahko prisostvovali na Glaziji nasto-
pu naših srednješolcev, pionirjev in mladine,
ki bo javnosti pokazala stopnjo naše telesne
kulture in športa na srednjih šolah. Priprave
za ta nastop se vršijo že od začetka letošnjega
šolskega leta oziroma saj bo nastop le odraz
vsega tistega, kar se na naših šolah že več let
dogaja. Tu mislimo predvsem na prikaz vseh
treh metod dela pri pouku telesne vzgoje —
telovadno,^ športno in metodo iger. Zaradi tega
ne bo težišče programa na izvajanju raznih
prostih vaj, ker le te ne tvorijo jedra naših
učnih načrtov. Mladina bo prikazala javnosti
bogastvo raznih iger, kjer bodo zlasti nasto-
pali naši pionirji in pionirke, nadalje razne
vaje na orodju, preskoke, akrobatiko, atletiko,
športne igre, ljudske plese — skratka vse tisto,
kar vsebujejo naši novi učni načrti. Ves ta
program bodo izpopolnjevale tudi stilizirane
proste vaje, ki jih bodo izvajali zlasti mla-
dinci in mladinke. Brez dvoma bo letošnji šol-
ski nastop celjskih srednjih šol največja mno-
žična prireditev v našem mestu po osvoboditvi,
ker bo na njej sodelovalo preko 3000 nastopa-
jočih. Zato celjsko javnost in okoličane že da-
nes opozarjamo na ta praznik naše mladine,
da bi ga skupno z njo v čim- večjem številu
praznovala in pokazala razumevanje za njen
trud.
OB SPORU, V NAŠEM NOGOMETU
Slovenske športnike in javnost je brez dvo-
ma v zadnjem času močno razgibala afera v
nogometu. Plaz se je sprožil v Mariboru z
ostavko celotnega odbora mariborske nogomet-
ne podzveze in celo upravnega odbora Branika,
poyod za ta plaz pa je prišel iz Ljubljane od
NZS zaradi suspenza odličnega nogometaša Gaj-
ška (Branik) pred samim nastopom ene naj-
važnejših tekem v slov.-hrvatski ligi za slo-
venska predstavnika Odreda in Branika. V ča-
sopisju dobiva »zadeva Gajšek« kaj nečedno
luč, ki meče močno senco na naše vodstvene
organe. Ne manjka težkih podtikanj, očitkov
in nepravilnosti v delu naših vodstvenih orga-
nov pri NZS kakor tudi pri samem Odredu.
Temeljite preiskave bodo analizirale, v koliko
so navedbe v mariborskem »Večeru< objektiv-
ne. Mariborčani so brez dvoma uspeli s svo-
jim plazom sprožiti novo skupščino NZS, na
kateri bodo skušali razčistiti razna sporna vpra-
šanja. Tudi funkcionarji v Trbovljah so dvig-
nili svoj glas in se sklicujejo na pristranost
NZS in favoriziranja Odreda. Lahko pritrdim,
da so tudi celjski športniki večkrat na lojalen
način na skupščinah NZS opozarjali po svojih
delegatih na nepravilnosti, ki jih je pretekla
leta delal izvršni odbor NZS s svojimi ostalimi
telesi. Vsa leta je bilo čutiti neko pristranost
in premajhno -upoštevanje želja iz našega te-
rena, lako je sedaj ob novem sporu postala
čaša polna in tereni — zlasti v Mariboru in
Trbovljah — hočejo razjasnitve in boljšega
poslovanja. Brez dvoma si tudi celjski nogo-
metaši želijo nepristranskega in objektivnega
vodstva, kjer bo za vse enaka pravica in dolž-
nost. Tega nam ne narekuje neki lokalpatrio-
tizem, ki se tako rad podtika zadnje čase
vzhodnemu predelu Slovenije, ampak zaradi
pravilnega razvoja in učvrstitve nogometa ▼
vseh  predelih naše republike.
Kaj Je novega po
svetu ?
AMERIKA HOCE zelo POVECATI
PRODUKCIJO TITANIJA
Ameriška uprava za obrambno pro-
dukcijo hoče za 43-krat povečati zmog-
ljivost produkcije titanija, tako ime-
novane »čudežne kovine«. Leta 1955 bi
radi dosegli 22.000 ton. Konec leta 1951
je znašala produkcija le 500 ton. Ti-
tanij uporabljajo predvsem v zlitinah
jekla za reakcijske stroje in za druge
vojaške potrebe. Uporabili bi ga tudi
za mnoge civilne potrebe, če bi bilo
mogočo znižati sedanje visoke produk-
cijske stroške.
FLUOROVA VODA PREPREČUJE
GNITJE ZOB
Skoraj 7 milijonov ljudi v 363 obči-
nah Združenih držav uporablja iz vo-
dovoda vodo, ki ji dodajajo fluor in
ki tako preprečuje gnitje zob. Znan-
stveniki so dokazali, da dodatek te ke-
mikalije vodi zmanjšuje zobne bolezni
pri onih, ki jo uporabljajo.
GIBANJE PREBIVALCEV V CELJU
od 6. do 29. aprila 1953
V tem času se je rodilo v mestu
Celju 43 dečkov in 28 deklic. Poročilo
se je 12 parov. Umrlo je 14 moških in
10 žensk.
ŠAH
OBČNI ZBOR CELJSKEGA OKROŽNEGA
ŠAHOVSKEGA ODBORA
Celjski okrožni šahovski odbor je imel minulo
nedeljo redni letni občni zbor. ki so se ga med
drugimi udeležili: predsednik Šahovske zveze
Slovenije tov. Edo Turnher. profesor Vagaja in
tajnik mariborskega okrožnega šahovskega od-
bora tov. Jože Reinsberger. Odborniki izvršnega
odbora so v izčrpnih poročilih podali pregled
obširnega in plodonosnega delovanja v pretek-
lem letu. V stvarno diskusijo so z nasveti po-
segli tudi tovariši iz Ljubljane in Maribora.
Izvoljen je bil z majhnimi spremembami stari
odbor s predsednikom tov. Pipanom na čelu, ki
že šest let uspešno vodi šahovsko organizacijo
v okrožju. Delovni načrt predvideva poleg^
prvenstvenih tekmovanj in turnirjev množični
dvoboj na 50 deskah celjskega in mariborskega
okrožja. Ta dvoboj bo v jeseni v Celju in bodo
tekmovali igralci II. do IV. kategorije. Predvi-
deno je tudi žensko prvenstvo mesta Celja in
posebej še okrožja. Ob zaključku sta dolgoletna
šahovska organizatorja tajnik Fajs Mirko in
tehnični vodja Šnajder Jože prejela krasni di-
plomi (delo prof. Grašerja). Priznanja iz tekmo-
vanja v Šahovskem tednu sta prejela-za II. do
III. mesto Šahovski klub Rudar iz Trbovelj in
Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra, za IV.
in V. mesto pa Šahovsko društvo Edinstvo iz
Rogaške Slatine in Šahovsko društvo Kov'inar iz.
Celja. Prof. Jože Grašer, liinko Jazbec in Gu-
stav Križnik so prejeli priznanja za požrtvo-
valno organizacijsko delovanje na šahovskem
področju v Rogaški Slatini, Trbovljah in Na-
zarju.
DVOBOJ ZALEC-BETON
šahovska sekcija Svobode v Žalcu je imela
12. aprila v gostih sekcijo Betona iz Celja na
desetih deskah. Zmagali so domačini 5 in pol :
3 in pol. Za Svobodo so dobili partije: Rozman,
Rancinger, Kučer J., Rovan, Flajs in Toman,
za Beton pa: Lipovšek, Vajcer in Zentner^
neodločeno sta igrala Aubreht in Tome.
TURNIR ZA PRVENSTVO CELJA«
Zaključen je turnir za prvenstvo Celja. Sto-
odstotno je zmagal Modic Kazimir z 9 točkami,
drugo in tretje mesto si delita Draksier in
Mirnik 6, Plavčak 5, Šnajder in Fajs 4, Hojnik
3 in pol, Štrajher 3, Pešec 2 in pol in Dečko-
2 točki.
PRVENSTVO CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA
KLUBA
Prvenstvo Celjskega šahovskega kluba za leta
1953 si delita Oder in Fajs po 7 točk, sledijo-
Draksier 6, inž. Lah in Štrajher 5 in pol, Plav-
čak 4 in pol, Modic 4, dr. Kovač 3, dr. Šmigove
2 in pol in Pešec brez točke. .
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA V CELJU
ne kličite VRAGA...
V zadnji številki »Savinjskega vest-
nika« je izšel članek pod naslovom:
»Zadnji čas je, da hotel ,Evropo' obi-
šče železna metla«. Pisec tu na neodgo-
voren način dolži upravo hotela za ne-
rodnost, ki se je pripetila z inozemci.
Resnici na ljubo, pa naj bo komu všeč
ali ne, pojasnjujem:
Omenjeno jutro, ko so inozemci zaj-
trkovali pri nps, v vsem Celju (to se
pravi v pekarnah) ni bilo niti ene po-
lo vičke belega kruha oziroma žemelj.
Črnega kruha je bilo dovolj, naročil
pa ga je le eden, a ne, kot to pisec raz-
pihuje, da je natakar za družbo de-
setih ljudi prinesel »dva koščka črnega
kruha«.
V bodoče bi bilo bolje, če bi se pisci
takih kritik navadili malo globlje po-
gledati v problem. Ce so gospodarske
težkoče pri dobavi bele moke, če so vse
mestne pekarne tisti dan iz kakršnega-
koli vzroka imele na razpolago samo črn
kruh, ne moremo potem dolžiti natakar-
jev in uprave podjetja.
Hinko
KAJ JE S KIOSKI?
Eden ni nobeden. Pač samo eden.
Postavil ga je Slovenski Poročevalec.
Mogoče kot vzorec ostalim? Baje!
Čeprav pomnim, je »Tribuna« že pi-
sala o kiosku. Ostala je pa le glas vpi-
jočega. Kiosk Slovenskega Poročevalca
je le tista izjema, ki potrjnje pravilo
— da je ali pa mora ostati Celje brez
tega potrebnega »rekvizita«.
Bi ne bil čas, da se zopet pokrene
to vprašanje? Vem, da so besede ce-
nejše od dejanj. Toda to me ne moti in
uverjen sem, da bi ta denar ne bil vr-
žen na srnetišče (razen če bodo kioski
stali na golih tleh kot Poročevalcev
in jih bo nažrla gniloba!) in da bi mo-
rala biti podjetja (Jugoreklam) kot ča-
sopisi ali pa forumi, ki se s tem poslom
bavijo, na neki način prisiljeni, da jih
postavijo. Pogled, ki nam ga nudijo
sedanji prodajalci, je kaj klavrn. Po
mojem skromnem in neizkušenem mne-
nju bi naj MLO to enostavno dekre-
tiral. Verjetno bi mesto s tem na svoji
podobi le pridobilo.
Se to. Ce se bodo postavili (gledam
skeptično), potem ne uniformiranih
oziroma enakih. Odgovarjajo naj oko-
lju. Izbrana pestrost nikdar ne ško-
duje.
ZRNO DO ZRNA POGAČA . ..
tako modrujem, ko hodim po mestu. Veselim
se vsake napredne spremembe in v mislih
kramljam s »Tribuno«, ki je imela (tako pravi
zadnja štev. Sav. vestnika) v kratkem svoj
občni zbor. Razsvetljava na serpentini Jožefo-
vega hriba-me je naravnost navdušila, toda-pot,
ki pelje od tod zadaj za vrtovi (sporedno z
vozno cesto) naprej, je v obupnem stanju, vsa
razjedena in razrita. Mislim, da bi s prosto-
voljnim delom marsikdo prav rad prispeval,
če bi se lotili prepotrebnega popravila. Občina
naj bi dala' na razpolago gramoz in organiza-
torja, pa bi se ta mali košček poti (približno
kakih 400 m) prav kmalu uredil.
Obenem bi bilo treba misliti na senco, ka-
tere baš td ob vročih poletnih dneh zelo manj-
ka. To posebno občutijo žene-gospodinje, ki s
težkimi košarami (naloženimi s špecerijo in ze-
lenjavo) sopihajo v hrib, pri čemer jih sonce
neusmiljeno žge. Zasajene breze bi nndile lahko
senco in olepšale golo pot. Peter
Za delavski praznik Prvi maj
obiščite Rimske toplice
ker ho na la dan oHcielna otvoritev prostozračne-
ga termalnega bazena, vrtnih gostinskih pro-
storov in prenovljene restavracife. — Gostinsko
podjetje Vam jamči za dobro postrežbo s hladnimi,
toplimi in specialnimi jedili ter dobrimi pijačami za
odrasle in otroke. — Bazen pa bo odprt že to nedeljo,
dne 26. aprila. — Vsem deiovnim ljudem časlitamo
k   delavskemu   prazniku   i. maju
TOVARNA USNJA
»KONUS«
SLOVENSKE KONJICE
USHJABKA, IM£TNO USNJE, JEBMENABNA, FIKEBUi
Brzojavke: „Konus" Slov. Konjice
Telefon št. 1
VSEM SVOJIM SODE-
LAVCEM, ODJEMALCEM
IN DELOVNIM KOLEKTI-
VOM ČESTITAMO K
PRAZNIKU DELA 1. MAJU!
USNJARNA: vegetabilno, kromno in kombini-
rano podplatno, zgornje in tehnično nsnje
UMETNO USNJE: V posebnem oddelku proiz-
vaja umetno usnje za notranjke, opetnice in
podplate za hišne čevlje
JERMEN ARN A: vegetabilno, kromno in kombi-
nirano pogonsko jermenje vseh vrst, v vseh di-
menzijah in specialnih izdelavah, šivalno jer-
menje in specialne športne vezi
PIKERIJA: tekstilne utenzilije vseh vrst za po-
trebe tekstila e industrije
■(    OBJAVE IN OGLASI
SPOROČILO
Sporočamo naslednji telefonski številki:
Tehnični sekretar OK ZKS Celje-okolica ima
telefonsko številko 24-26.
Predsednik   in   sekretar   Socialistične   zveze
delovnih   ljudi   Celje-okolica   (Dom   OF)   ima
telefonsko številko 20-47.
EKONOMSKA  PISARNA V  CELJU, STANE-
TOVA 15, proda v vseh krajih Slovenije hiše,
posestva, parcele ter tovorne in osebne avto-
mobile. — Stranke, ki prodajajo kakršne koli
nepremičnine, naj  se obrnejo na naš naslov.
SPOROČILO
Zborovanje odbornikov terenskih od-
borov Rdečega križa ne bo 29. aprila,
temveč 5. maja ob 18. uri v dvorani OSS.
OTVORITEV PLANINSKEGA DOMA
LOGARSKA DOLINA 1. MAJA
Delovni kolektivi, vložite pravočasno prošnje гл
prevoz s kamioni na Notranji odsek MLO Celje.
UPRAVA ZA CESTE IN KANALIZACIJE CELJE
OBJAVLJA:
Zaradi rekonstrucije Cankarjeve ulice v Celja
bo cesta do nadaljnjega za ves promet zaprta.
Promet se bo vršil po Aškerčevi ulici iz smeri
Maribora in Zagreba ter po Zidanškovi in
Razlagovi ulici iz smeri Ljubljane.
PARCELA OB DEČKOVI CESTI na prodaj.
Naslov v upravi lista.
PRODAM dobro ohranjen harmonij. NasloT
v upravi lista.
ZA STAREJŠO OSEBO iščem meblirano sobo.
Naslov v upravi lista.
NAŠLI SMO moško kolo. Lastnik naj se zglasi
z dokazilom pri: Športno društvo >Betonc, bifé,
Celje, Ljubljanska cesta.
PREKLIC
Preklicujem članek o nekulturni postrežbi
v poslovalnici »Mlekoprometa« na Tomšičevem
trgu št. 18 v št. 14 Savinjskega vestnika pod
naslovom »Tribuna« zato, ker nimam potrebnih
prič oziroma ne poznam nobene tovarišice, ki
so bile ob priliki postrežbe navzoče.
Tratnik Franc.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 26. IV. 1953: tov. dr. Cerin Josip, Celje,
Cankarjeva ulica 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.^

KINO      UNION      CELJE
Od 25. do 30. IV. 1953: >HOFFMANNOVE PRl-
POVEDKE< — angleški barvni film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO       DOM      CELJE
Od 21. do 27. IV. 1953: >INTERMEZZOí —
ameriški film
Od 28. do 30. n^. 1953: >DEKLETA ZA RESET-
KAMI< — nemški film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah
ob 16,15, 18,15 in 20,15.
KINO    ŽALEC
Od 24. do 26. IV. 1953: >VELIKA REKA< —
ameriški film
Od 29. do 30. IV. 1953: >NOCNI TAKSI< —
italijanski film
Od 1. do 4. V. 1953: >TARZAN MED LOVCIc -
ameriški film ■'i