44515
Izliaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Kokopisi se ne vračajo.
, ' . 'D;-
Za i ii serate se plačuje po 20 beličev od gamond-
vrste za vsakokrat.
r &
Leto XIX.
’V< vij 11:
za celo leto 4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod. napisom:
l’pravni Siv o .,11 ira** v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje n a p r e j.
&
Štev. 1.
Rana na narodnem telesu.
(Nekaj za narodno gospodarstvo.)
I. Kakšno bode XX. stoletje?
Še predno smo stopili v novo XX. stoletje, so že pisali o njem cele knjige. Posebno prav pogosto čuješ o njem glasove, ali bode prineslo človeštvu več sreče, ali je morebiti le še globokeje pogreznilo v splošno gmotno bedo. Negotovo pa je vse razmotrivanje, ker nad človekom vlada še božja roka in božja pota so človeškemu očesu prikrita. Vsekako je prav veliko trezno mislečih mož, ki nam zatrjujejo, da se bo obrnilo na boljše. Sevé ne zatajuje noben izmed njih, da bode nekaj treba : namreč ljudje, človeštvo samo se bode moralo tudi prav dobro poboljšati. Kakor pogostoma posamezen človek, je velikokrat tudi cel nàrod svoje sreče kovač. O pohvaljenem XIX. stoletju moramo pripoznati, da so ljudje izumili reči, o katerih v začetku stoletja še sanjali niso, in katere zaslužijo naše občudovanje, a svoje lastne sreče kovati, kolikor je namreč sploh ta svet more človeku dati, te sreče si pa niso posebno znali kovati. Vkljub vsemu velikanskemu napredku gremo v gmotnem in nravnem oziru rakovo pot; človeštvo, nàrodi so danes, koncem XIX. stoletja, v bedi in revščini, kakoršno je jedva videlo obličje zemlje.
Ni nam tega treba dolgo dokazovati. Vzemimo samo naš mili slovenski nàrod! Pota njegove usode sicer niso bila nikoli posejana z rožicami, a če se ozremo samo 30 do 40 let nazaj, najdemo, da je že v tej dobi vzrastlo nebroj trnja, a le malo rožic. Škodljivo bi bilo, resnico prikrivati. Ni brez upa naše stanje, nikakor ne, ali počasi je šlo vsaj do sedaj le nazaj. — Imeli smo in imamo sicer močne opore. Značaj našega ljudstva je blag, popačenost se ga ne prime zlahka, a kjer se ga loti, tam pa je ljudstvo tudi do celega zgubljeno.
Skupno delo za nàrodni obstanek ni bilo brez uspeha. Posebna opora našemu nàrodu, vzlasti najbolj izpostavljenim nižjim stanovom, so dobre družbe, časniki, dobri učitelji in prijatelji naroda, posebno pa naša dika in naš ponos, družba sv. Mohorja. Kdor živi med nàrodom, opazuje ljudsko gibanje ter zasleduje njegova pota, bo našel, da koče in hiše, kamor leto za letom romajo knjige družbe sv. Mohorja, niso (izvzemši posebne okoliščine) naza-
tmBamaamammmmmmmmmmmmBmaamamaaammmmmmammmm
dovale, temveč napredovale. Ali vendar nam kaže pogled na razne naše slovenske pokrajine, da smo kakor od nekdaj trpini, in da smo v XIX. stoletju v marsičem postali večji trpini, kakor poprej.
Kakšno bode tedaj dvajseto stoletje? Nočem in ne morem prerokovati. Le to je gotovo: ako hočemo, da bomo živeli srečnejši, lahkejši, boljši nego sedaj, se morajo v tem in onem oziru zboljšati razmere; n. pr. v šolah, v politiki, v državi, v hišah, v uradih, na nàrodnem in gospodarskem
polju,------in še nekaj drugega. Prav močne rane
nam zadajajo ljudje, ki so nam sovražni in nam ne privoščijo mirnega in srečnega življenja. Pripoznati pa moramo, da si marsikatero rano vsekamo tudi sami, tako da nam odtaka po njej najboljša kri. Take rane moramo pa celiti sami. Huda rana je naš slavni (!) prepir inneedinost; potem neodločnost in mlačnost v zahtevanju nàrodnih pravic; huda rana na nàrodnem telesu je vedno bolj šir-jujoča se nevera ali vsaj nemarnost v verskih rečeh in vse, kar je z zgubo vere tudi v časnem oziru v zvezi. Ena najhujših ran, iz katerih krvavimo, je pa gotovo rana, katero bi najrajše imenovali nezmerno hrepenenje po časnem uživanju. Bolj označilna za to je druga beseda, ki sicer ne pove vsega, a je bolj značilna: ta rana je pijančevanje. Veliko se o tem govori in tudi piše. Mislimo pa, da vendar ne dosti, ker to mora pripoznati vsak trezno misleči rodoljub, da je pijančevanje huda, gnila rana na našem nàrodnem telesu, in da je za njo treba zdravila. A zdraviti jo moramo sami. — V tem oziru bi lahko postal prerok za XX. stoletje. Ako si bomo prizadevali to rano zaceliti, da postanemo zopet zmerni, trezni, da se odvrnemo posebno od peklenskega duha, kateri se imenuje žganje, si bomo v marsičem zboljšali svoje življenje. Če pa nočemo spoznati nevarnosti in nočemo se zdraviti, potem lahko rečemo o naši mili domovini, da se bo sicer še vedno pelo: »Bodi zdrava domovina", a v resnici bode domovina jako bolna, bolj bolna, kakor je že dandanes.
Vemo sicer, da bodo članke, katere hočemo o tej rani na narodnem telesu, o pijančevanju namreč, priobčevati, brali v prvi vrsti možje, ki so večinoma v tem oziru poštenjaki stare korenine, — zakaj vsi taki berejo »Mir" — vendar pa mislimo, da seme ne bode brez sadd. Če je našemu
ljudstvu v kakem oziru treba poukšj^ga je 'gotovo v tem. Prizadevajmo si toraj v tem oziru postati v XX. stoletju svoje sreče, in sicer boljše sreče lastni kovači !	T.
Koroški deželni zbor.
Dné 29. dec. m. 1. zbral se je deželni zbor h kratkemu zasedanju. Po sv. maši v cerkvi sv. Duha so se zbrali poslanci ob 10. uri k 1. seji.
Pri otvoritvi vršili so se obilni javori deželnega glavarja in c. kr. deželnega^ftmsednika. Prvi govor je pomenljiv in zanimiv, ker je izražena v njem misel, naj poslanci umaknejo svoje posebne težnje (interese) in nasproti deželi in domovini pokažejo radodarnost. Deželni glavar je poudarjal, da je deželni odbor bil v hudi zadregi, ker vlada ni potrdila raznih doklad, katere je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. Največ stanejo deželo šole in pa deželni zavodi (bolnišnica itd.). »Stanje dež. financ (denarnega gospodarstva) ni brezupno ; še slabo ni, samo »strešeno« je, ker sta državna in deželna denarna uprava si prišle večkrat navskriž." Položaj za deželo pa bo jako resen, če se ne bode dobila večina za take postavne predloge, katere bo mogel cesar tudi potrditi. Dalje se je dež. glavar spominjal, da je bival letos v naši sredi presvitli cesar, kateremu se zakliče trikrat „hoch“ in „živio“ ! Konečno še omenja, da je umrl v Voloski bivši deželni predsednik koroški, baron Schmidt-Zabiérow, kateri ima mnogo zaslug za deželo.
Nato poroča posl. Jos. L e miš o deželnem proračunu: Postave, katero je sklenil deželni zbor zaradi pobiranja doklad na pivo, cesar ni potrdil; istotako tudi ne postave zaradi obdačenja »likerov" (finega žganja). Vsled tega nastal je v deželnem gospodarstvu primanjkljej in sicer: za 1899. leto 46.800 gld., in za leto 1900. znesek 62.491 gld., če se bo moglo pobirati doklade kakor se namerava; če ne, pa primanjkuje vsega vkup svdta 159.291 gld. Zaradi tega moral se je sklicati deželni zbor še pred novim letom.
V 2. seji dné 30. dec. se je sklenilo, kako naj se pokrije veliki deželni primanjkljej. Sklenili so povišati deželno doklado za 5 odstotkov. Pivo se bo obdačilo za 50 kr. hektoliter in od kolesarjev se bo pobiral davek letnih 6 gld.
*v*v*b*b
.♦.4.4.4.
♦ ♦ ♦ ♦
V zametih.
Daleč v gozdu stala je skrita gozdarjeva hišica ; okoli in okoli je obdana z gostim drevjem in težko bi bil kdo naletel na njo, ako bi ne znal natanko poti do tja, in navadno se tudi v njej ni nihče oglasil razun lovcev in drvarjev. Bil je mračen zimski dan; hiša je bila pokrita s sneženo odejo in oblačno nebo razprostiralo se je žalostno nad okolico. Kakor okoli hiše, tako je bilo tudi v hiši danes žalostno. Na prstih prišla je mlada žena gozdarjeva v sobo in zašepetala otrokoma : „Bodita mirna, oče spé!“ Začudena pogledala sta se otroka in nista mogla umeti, zakaj da oče danes toliko časa spi; nista pač vedela, da se je bil še-le pred nekolikimi urami povrnil iz bližnje vasi od popivanja in igranja; nista vedela, kako je razgrajal, ko je prišel domov in solze v očeh njune matere bile so jima zakrite.
Žena je pripravila kosilo, kakor po navadi; vendar ni hotela buditi moža ; ko pa je ura odbila poldne, prišel je mož iz stranske sobe in dal ženi znamenje z očmi, naj prinese kosilo. Mali Janko jel je moliti molitev pred jedjo in to so bile edine besede, ki so se ta dan spregovorile pri kosilu. Tiho sedeli so pri mizi in gospodar pogledoval je od časa do časa svojo Ano in videl, da ima od jokanja vse rudeče oči. Jezen je temno gledal pred se; vedel je, da ni prav, da pusti svojo ženo
in otroke cele noči brez varuha in da zapravlja čas in denar, za svojo družino pa še dobre besede nima.
Ana tudi ni besedice spregovorila; to je moža jako vznemirjalo. Ko bi bila morebiti ona začela tožiti o vseh svojih skrbeh in nadlogah, bi se dal morebiti še poboljšati, vsaj še ni bil tako popolnoma pokvarjen, da bi nobena beseda pri njem ničesar več ne dosegla ; toda ona je molčala ; njemu se je zdelo, da ona noče sprave ali pri tem se ni spomnil prejšnjih časov. Včasih imela sta se rada, in vzela sta se iz prave ljubezni, v zakonu skušala je Ana svojo ljubezen do njega še podvojiti, vsako željo mu je brala že na obrazu in jo izpolnila, predno jo je izrekel; on je bil prepričan, da mu bode vedno taka ostala in jel je brezskrbno živeti, ni se več dosti brigal za njo in udal se je pijančevanju in sčasoma tudi igri. Ana ga je prosila, naj bode tak, kakor je bil poprej, toda bilo je vse zaman; včasih kazal je nekoliko dobre volje, toda takoj se je premislil in ostal takšen, kakoršen je bil. Ko je žena videla, da vse njene prošnje nič ne pomagajo, je obmolknila ter ni zinila mu žal besede tudi takrat ne, kedar ji je bilo najhujše pri srcu. Danes zdelo se mu je njeno molčanje neznosno, naj bi mu rekla, kar bi hotela, bilo bi mu ljubše, kakor to čudno molčanje; nemirno jo je pogledoval; ko bi vsaj besedico zinila, mislil si je, toda ona je v enomer molčala. Mahoma skoči on po koncu, ravno, ko je bila ona pobrala posodo z mize, vzame klobuk in reče: „Zdaj grem, Ana, da veš, in ne boš me videla kmalu!"
Zabolelo jo je v srce, pogledala je skozi okno, in videla, kakšno vreme je zunaj in začelo jo je skrbeti za moža, toda molčala je tudi sedaj; njemu
se je pa zdelo, da mu hoče le kljubovati. „Da,“ pristavi še, »in najbolje bi mi bilo, da bi se nikoli več ne^ povrnil."
Žena je obledela od strahu in rekla v naglici: „Vsaj te ne držim!"
Gozdar je šel sam, brez pozdrava; tudi svojega psa ni vzel seboj, ki je žalostno na pragu gledal za svojim gospodarjem.
Zunaj je hudo snežilo, in mrak se je vlegal na zemljo. Gospodinja je zakurila za večerjo, ko pride hčerka k nji v kuhinjo. „Oh kako mede,“ reče, „človek ne vidi tri korake pred seboj. Da bi bili vsaj oče že doma! Tudi dekle ni doma in starega Toneta. K sreči je vsaj pes ostal domà !"
Zopet je bilo v hiši vse tiho. Naposled je deklica spregovorila. ,,Mati, zakaj nič ne govorite," vpraša milo. „Ali naju nimate več radi?" Mati se je pri teh besedah prebudila iz svoje zamišljenosti in milo se ji je storilo, ko je pogledala v nedolžna očešca svojih otrok.
Med tem se je popolnoma stemnilo; Tone prišel je domov, gozdarja pa ni bilo od nobene strani.
„Gospodinja, danes je pa vreme več kakor slabo," reče stari Tone, »danes bi ne privoščil niti
psu biti na snegu.--------Ko bi bil vsaj gospodar
že doma!"
Žena je nehote vzdihnila, toda, ker ni hotela, da bi Tone vedel za njene skrbi, rekla mu je, naj le gre spat ; mož bode tako najbrže ostal v gostilni.
Naposled se je tudi Ana vlegla k počitku, toda ni mogla zaspati ; zdaj jo je prebudilo vrvenje in šum snega ob okna, zdaj zopet je začela misliti na moža, ki je morebiti zunaj v snegu. Že je ho-
Ta davek je predlagal posl. Grafenauer in njegov predlog so sprejeli. Več o deželnem gospodarstvu drugokrat. — Deželni zbor se zopet zbere sredi januarja.
Dopisi.
Iz Sinčevasi. (Naše poštne razmere.) Naše poštne razmere so res take, da se Bog usmili. Pošiljajo nam same nemške poštarje in poštarice, in ti potem delajo s slovenskimi kmeti in s slovenščino, kar se jim ravno poljubi! Slovenskih tiskovin ne dobiš zlepa, pisma s slovenskimi naslovi romajo Bog vedi kje po svetu okoli, samo na pravi kraj ne pridejo. Zato pa ponujajo po poštnih sobah „schulvereinske“ in „sudmarkine“ vžigalice. Kako taki poštarji mrcvarijo slovenske brzojave, kažeta sledeča dva izgleda izza otvoritve našega skladišča. Takrat nam je naša slavna pošta izročila sledeča dva brzojava v prav „izvirni“ slovenščini : Zuban Schumah, Kiihnsdorf. posojilnice so prvi steber nasi gospodarce nevdni snosti zadruga badijo pa drugi živi rasti pracvitaj prava naso sadruga slava slojem ustanovnicom in vsem sbranim slovencen.
Slovensca zadruga Sinčaves. tujec naj ne ezkoriske žuljev kungkis rok davno starba stoj Skladiska cuj nav tabaj bog gelov slovensky bogoslovci.
To je vendar vredno, da se pribije. Srečen, kdor zna razvozlati tako kolobocijo! In za take kozlarije moramo še drago plačevati po B kr. od besede! Ali res ni odpomoči takim zmedenostim?
Iz Libuč pri Pliberku. (Hrastova mati f.) Danes, 29. decembra, smo pokopali tukaj pri nas občespoštovano Hrastovo mater, posestnico Uršulo Kušej. Zadela jo je pred nekaj leti kap, po kateri je sicer okrevala, a prejšnje trdno zdravje se jej ni več povrnilo. In sedaj na sv. Štefana dan jo je kap vdrugič zadela, na kar se do svoje smrti, ki je nastopila dan pozneje, ni več zavedla. — Pokojnica, ki je bila stara še-le 53 let in tudi gmotno precej dobro podprta, je bila pridna gospodinja in svojim otrokom dobra in skrbna mati, vsakomur nasproti pa blaga duša. Vsak, kdor jo je poznal, jo je rad imel ter spoštoval kot vzor prave žene. — Pogreb, h kateremu je prihitelo neštevilno ljudstva, je bil veličasten, kakoršnih se na deželi le malo vidi. V naši podružnični cerkvi, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, brale so se za dušo pokojnice pred pokopom štiri sv. maše. Slovesno črno sv. mašo s petimi biljami, pri kateri so posebno lepo pele sloveče naše cerkvene pevke iz Pliberka, služil je preč. gosp. marijaniški prefekt Ant. Stres iz Celovca; preč. gosp. dekan Simon Bauer pa je vodil sprevod od hiše v cerkev in na pokopališče v spremstvu še treh drugih gospodov duhovnih bratov. Na pokopališču, kjer se je ranjka izročila materi zemlji, zapel je po uvodnih molitvah pliberški cerkveni zbor slovenske pesni žalostinke tako milo in v srce segajoče, da ni ostalo nobeno oko suho. Saj je pa tudi bilo tužno gledati veliko potrtost ob grobu plakujočih otrok, kateri bodo, četudi so večinoma že dorastli, dobro svojo mater vendar le težko pogrešali , in to tembolj, ker jim je pred leti smrt pobrala tudi skrbnega očeta. — Naj bode dragi pokojnici ohranjen blag spomin in bodi jej zemljica lahka, v kateri naj v miru počiva!
tela vstati, poklicati Toneta in iti možu naproti, toda v tem se je spomnila njegovih besedij pri odhodu in trma je premagala njeno ljubezen.
Zjutraj se ji je zdelo čudno, kako to, da je toliko časa mrak; ura je že davno odbila sedem, toda v sobi je bilo še vedno temno. Ko stopi v vežo, ji pride Tone nasproti in reče: „Danes je snega zapadlo za seženj visoko, gotovo se je kje zgodila kaka nesreča, mi smo zamedeni, a gospodarja ni doma ; ako ga le ni na poti dohitel vihar ; jaz sem že poskusil napraviti gaz, toda ni mogoče, takoj zamede veter zopet pot. Sedaj ne preostane druzega, kakor ostati doma in moliti za one, katerim se je morebiti pripetila kaka nesreča."
Žena je obupno gledala okoli sebe in ni vedela kaj začeti.
„Ali ni nobenega, ki bi nam mogel pomagati? Pa stojte, jaz hočem z vami in vam pomagam sneg odmetavati. Moramo pot preiskati. Moj mož je zunaj in ne more domov. Za nobeno ceno ga ne smemo zunaj pustiti. Pojdiva! Morebiti se nama posreči."
Urno se je zavila v veliko ruto, pomirila otroka, ki sta jokaje popraševala po očetu, in šla ven. Mrzel veter zanašal ji je sneženi prah v oči, ptički so žalostno čivkali in bilo jih je okoli njenih nog cele trope. Pes je renčal in brskal po snegu.
„Le za psom, Tone, pes je gotovo na pravi sledi," rekla je in vzela lopato, katero ji je ponudil hlapec, ni mislila na sebe in svoje nadloge, ampak le na njega, ki je oče njenih otrok in katerega je bila tako zelo ljubila.
Tiho in urno sta delala, pes je silil vedno naprej, burja je brila in za njima zopet s snegom
Iz Črneč. (Kaj nam koristijo take šole!?) Premnogokrat že je „Mir“ dokazoval, kako nespametno in slabo so uravnane sedanje šole po slovenskem Koroškem. Bes, jeza se mora polotiti človeka, ki opazuje sad, ki ga rode naše šole-po-nemčevalnice. V Spodnjem Dravbergu imamo tudi tako šolo. Daši jo obiskujejo večinoma slovenski otroci, vendar v šoli ni prostora za slovenščino in slovenski otroci, ki obiskujejo šolo sedem let, ne poznajo niti slovenskih črk! Tak šolar je prepisal nekaj iz slovenskega katekizma. Kako, — to je tako zanimivo, da naj izve o tem tudi širši svet. Evo vam dotični spis v izvirniku :
1 da je en Sag. 2 ba je SSog brabifi^en jobntg, ftert bobro btafdjuje in ljubo fafnuje. 3 ®a jo tri Bofdjje ojebe enega Bitja in ene nature: Djdje, ©in in fmeti ®uf). 4 ®a je bruga Bojcfija ofeba, S3og ©in, jdjtooet pojta!, ba bi naj foojo jmrtjo na Irifcbu obrejc^it in Befdjno fDelijdjat. 5 ®a je jdjlobefdjfa bufcfja neumarjojcfja. 6 ba je tnitoft bofd)ja joelh fdjanju potrebna. 1 Seruj enega jamega Soga. 2 9te imenuj po nepribnent bofdjjega imena. 3 ipojbefdjuj prajnit. 4 ©pojcptuj ojcpeta in mater, ba bofdj botgo jdjioel, in ba ti bo bobro na jemlji. 5 Ule ubijaj. 6 Ste prefdjeftuj 7 Ste trabi. 8 Ste prifdjaj po fribem foper fuojega btijcpnjega. 9. Ste jdjeli jbo» jega btijdjnjega jdjene. 10. Ste jdjeli foojega btijcpnjega blaga. In tako dalje! I. t. d. ! Toliko zna fant, ki je hodil sedem let v šolo. Ali potemtakem ni škoda denarja in truda za ves uk? Nemščine se ni naučil, slovenščine ga nihče učil ni, kaj je potem sad take šole? Da se Bog usmili! Kdaj bo boljše?
Iz Malošč. (Shod.) Ne pomuim, da bi se v naši vasi kdaj vršil kak slovenski shod. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem se je sedaj odzvalo našemu povabilu in napravilo na Šentjanževo pri Motlču shod, ki se mora prištevati najznamenitejšim shodom tega društva. Zbralo se je do 200 kmetov iz domače in sosednjih vasij. Vodil je zborovanje vč. g. deželni poslanec Gregor Einspieler, ki je s prisrčnimi besedami pozdravil zborovalce. Nato je tajnik g. B oz man v daljšem govoru pojasnoval sedanje kmetske razmere in kazal, kako si kmet more sam pomagati z zadrugami. Bazlagal je govornik, kako je taka zadruga uravnana, kaj je nje namen in pomen itd. Pazljivo in z naj večjim zanimanjem so sledili vsi navzoči poučnemu govoru. Po govoru so se razgovarjali o ustanovitvi zadruge za ta okraj. Vsi navzoči so se izrekli za zadrugo in izvolil se je pripravljalni odbor, ki ima potrebno ukreniti, da se zadruga ustanovi. G. Einspieler je govoril dalje o perečem šolskem vprašanju in kazal kaka bodi šola, da bode obrodila kaj sadu. Sledilo je še več krajših govorov in zborovanje se je vršilo v najlepšem redu ter na splošno zadovoljnost vseh navzočih. Omeniti moram še, da so med shodom in potem vrli domači pevci vstrajno in jako ubrano prepevali lepe slovenske pesmi in tako jako povzdignili zabavo. — Shod se je vršil, kakor rečeno, na željo in zahtevo tukajšnjih kmetov-rojakov, ki so tudi poskrbeli za veliko udeležbo. To nam je najboljši porok, da bo shod obrodil lep sad in da se misli, izrečene na shodu, kmalu uresničijo.
Iz Lipe nad Vrbo. (V slovó!) Minulo kva-terno nedeljo je bilo 7 let, odkar je bil č. gosp. Vir ni k umeščen pri nas za župnika. Nihče bi takrat ne bil mislil, da nas bode po preteku 7 let že zapustil, kar se je žalibog dné 14. dec. zgodilo. Po sveti maši zjutraj je vzel v kratkih besedah od faranov slovo in v očeh faranov se je zasvetila
zakrivala gaz. Vedno je mislila žena, ali se ji bode posrečilo, ali pa je že morebiti prepozno? Pdt je stal obema na čelu in še vedno ni bilo nič upanja, da bodeta dospela do cilja. Zaman ! Lopata je padla naposled tudi njej iz rok, kakor malo poprej Tonetu. Bilo je vse delo zastonj. Ana je videla, da nima več moči in solze so ji stopile iz očij. Videla je, da ne bode mogla možu priti na pomoč v zametih. Pes je izginil v snegu in Tone moral je sedaj gospodinjo spraviti v hišo ; ona se je opotekala pri vsakem koraku od strahu in onemoglosti. V srcu očitala si je ves čas: „Jezen me je zapustil! Zakaj mu vendar nisem rekla ene spravljive besede! S svojim trdovratnim molčanjem sem ga gnala iz hiše!"
Počasi je tekla ura za uro; Ana je sedela pri peči, otroka sta stala poleg nje in bila tiha, nista se upala več revčka povpraševati po očetu. V strašnih skrbeh pretekel je ves dan in cela naslednja noč.
Ko se je drugo jutro zopet zdanilo, šla sta zopet na delo ; toda danes jima ni šlo tako od rok, bila sta preveč opešala.
„Ko bi se vsaj pes hotel pokazati; kje je neki obtičal?" rekel je hlapec. V tem se mu je zdelo, da sliši od daleč nekaj, kakor lajanje.
„Ali ne slišite nič?" vpraša gospodinjo.
Tudi ona je slišala, a na to je zopet bilo vse tiho, kakor poprej ; za nekoliko časa pa se je zopet slišalo razločno lajanje, ki je prihajalo vedno bližje.
„Usmiljeni Bog," vzdihne ona, „prihajajo nam na pomoč, kje je pa on?"
Urno so se približavali ljudje in razmetavali sneg.
marsikatera solzica. Gosp. Virnik bil je ves čas svojega bivanja med nami mirna, blaga, osobito proti ubogim dobra duša. Beveži ga bodo težko pogrešali. Bil je tolažba bolnikom, katere je redno obiskoval. Vsako težavo in natolcevanje od strani gotovih ljudij, katerih nikjer ne manjka, je voljno prenašal, in ravno njegova skromnost je bila vzrok, da so mu začeli metati polena pod noge, da bi mu tako življenje ogrenili, kar so tudi v resnici dosegli. Ne bodem našteval hudobij in surovostij, katere je prestal od strani lipških „kulturtragerjev“, ker bi s tem le žalil skromnost g. Virnika. Nasprotniki, ki so krivi, da nas je zapustil naš dušni pastir, tudi po odhodu niso mirovali. Ne bom našteval njihovega govorjenja, ker je pregrdo. Da se zdaj svoje „zmage“, kakor pravijo, veselijo, naj bo; mi jim jo privoščimo ; zna biti da pride še čas, ko bodo svoja „junaška“ dela obžalovali. Vam pa, prečastiti gosp. Virnik, se zahvaljujemo iz dna svojih src za vse nauke in dobrote, katere smo po Vas sprejeli; naj Vam vsemogočni stoterno povrne, naj Vam dodeli v novi pastirski službi zaželjeni mir, katerega pri nas žalibog niste uživali! Na zdar!
Od Zilje. (Knjige družbe sv. Mohorja) imamo v rokah, dà, po večini že prebrane. Kdo bi ne bil vesel tako izvrstnega, za slovensko ljudstvo tako potrebnega, lepega berila? Povesti v Koledarju so same več vredne kot en goldinar! Obžalovanja vreden je vsaki, ki ni ud te naše slavne družbe, posebno pa pri nas na Koroškem. Kdor ni še ud družbe sv. Mohorja, naj ne odlaša, naj se nič ne izgovarja, da ne zna brati slovensko, ampak nemudoma naj pristopi. Bes je, da znajo otroci, ki so stopili iz osemletne šole, jako malo ali prav nič slovenskega brati. Že samo to pa naj bi bil ljudstvu neovrgljiv dokaz, da sedanje šole niso ne modre, ne pravično uravnane in že to — dasiravno ni edino — naj bi ljudstvu dalo pogum, da bi vstrajno, ne boječ se vseh ovir, groženj, zmerjanja in posmehovanja od strani vsega sitih naših nasprotnikov, zahtevalo za nas Slovence na Koroškem pametno uravnanih slovensko-nemških šol. Še Turki imajo svoje šole uravnane na podlagi svojega maternega jezika, ker vedo, da more otrok imeti le samo tedaj dobiček od pouka v šoli, če dobi ta pouk v svojem maternem jeziku. Pokažimo torej enkrat vsi — vsi pravim, — da smo možje, ne žabe v žabjaku, katere regljajo zmirom — svojo, a potihnejo na vsaki storjeni šum. — Kdor pa se v šoli ni naučil slovenskega berila, naj nikakor ne misli, da ga ni in ne bo potreboval ; kajti svet se suče, ker je okrogel. Z vsem mladeniškim ognjem naj se prime vsaki sam učenja svojega lepega slovenskega jezika in vsaki naj pokaže, da ne maramo biti našim nasprotnikom v poniževanju, zasramovanju in potujčevanju našega naroda slepo pokorni. Tega ne! Še le, kedar nam bodo vzeli davkarske bukvice in nas oprostili davkov — takrat morejo govoriti, da Slovenci nimamo pravice do svojih šol in nàrodnega obstanka, prej ne! Otrok se v šoli tudi marsikaj drugega ne nauči, kar v življenju potrebuje, recimo kmetijstva, rokodelstva in gospodarstva. Vse te reči se mora otrok po dovršeni ljudski šoli učiti. A če se priuči temu, se ravno tako more naučiti tudi slovenski brati, če ima le voljo. Dokler si nismo priborili slovenskih šol, bodita vsaki mladenič in vsaka deklica sama svoja
„Pes je tukaj, on jim je pot kazal do nas — da bi bil vsaj tudi gospodar pri njih," reče hlapec.
V tem so prikopali skoro do teh dveh. Ko ju pes zagleda, zažene se v skoku k Ani in se ji prilizuje.
„Bog vam plačaj prijatelji," zakliče Tone; „hvala Bogu, naš gospodar je tudi!"
Ana bi bila pri tej novici kmalu omedlela, toda že jo je prijela močna roka in jo pritisnila na srce.
„Bešen sem, draga žena," reče gozdar; „s težavo odšel sem smrti, in sem zadovoljen, da se le tebi in otrokom ni nič pripetilo."
Ko je gozdar tako govoril z ženo, zdelo se ' ji je ravno tako, kakor da je bilo pred šestimi leti. Ni zamogla najti besede in le šepetala mu je; „Odpusti mi!"
„Odpusti ti meni," odvrnil ji je tako milo, kakor že davno ne.
Ko so se bližali hiši, privriskala sta otroka nasproti.
Zopet so bili srečni pri gozdarjevih in spominjali so se vedno onega srečno-nesrečnega dne, s katerim se je zopet sloga in prijaznost vrnila v hišo.	,,I)ljb.u
Smešničar.
* (Še vedno tako in vendar drugače.) A : Torej ti si tako srečen, da si se oženil z maloAnico, ki se je tako lepo smejala in kazala svoje zobe. Ali je še vedno tako ljubezniva? — B: No, smeja se ne več tako rada, a — zobe mi še vedno kaže!
š‘Ja; saj celo življenje ni nič drugega kot šola.— Za naše ljudstvo pa ni boljšega pripomočka učenju našega jezika, kakor je slavna, dična družba sv. Mohorja. Pristopite torej, dragi rojaki in rojakinje, tej družbi kot udje ! Nobena hiša naj ni brez uda te družbe! En goldinar skoz celo leto vendar vsaki odrasti! Slovenec more žrtvovati v svojo omiko in pošteno krščansko zabavo. Če branje v začetku ne gre gladko, pomislite, da jeklena volja vse premaga. Prečastita duhovščina slovenska naj pa ne jenja ne s poučevanjem, ne z navduševanjem in ne z nabiranjem udov za to družbo. Samo enkratno oznanilo, katero se vrši večinoma nekaj dnij pred 5. marcem, ne zadostuje. Nabiranje udnine naj se vrši skoz celo leto in ne samo od strani č.gg. duhovnikov, ampak sploh od vsakega rodoljuba, kateri ima priliko večkrat priti v dotiko z občinstvom. Ob pravem času se potem nabrana udnina lahko odda poverjeniku. Na tak način se bo število udov kmalu povzdignilo na še večje število kot je letos, kar bi bilo posebno na Koroškem želeti, dasiravno že letos ni pičlo, če pomislimo, v kakih razmerah živimo. To leto pa bo nam podala družba življenjepis Slomšek a, dike našega nàroda, in svet naj izve, da Slovenec časti svoje može. Ko-nečno izražam tudi prošnjo, da naj gg. duhovniki vsako leto mašujejo za družnike družbe sv. Mohorja in sv. mašo tudi oznanijo, kar je skoraj povsod mogoče in bo število družnikov zdatno povišalo. Domovina pričakuje, da bo vsaki izmed nas storil svojo dolžnost. Končam z besedami našega pesnika: „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi ; a delo in trud nam nebo blagoslovi.0
llf Novičar.
Na Koroškem.
(Nezgoda.) V Šmartnu nad Beljakom se je dné 24. dec. po neprevidnosti sam ustrelil neki laški delavec. Igral je z nabasanim samokresom, ki se je sprožil in zadel 15 letnega fanta v prsi, da je takoj obležal mrtev.
(DuliOTske zadeve.) Dekanijo Grobniško polje bo oskrboval č. g. K. Zweig er, župnik v Svincu. — Za provizorja v Kotarčah je imenovan tamošnji kaplan, g. M. Streit. — Razpisani sta župniji Pontabelj (z oskrbovanjem Lipalje vasi) do 8. febr. in Ko tar če do 9. febr. 1900.
(Drobiž.) Celovška mestna godba bo začela delovati dné 1. maja 1900. — Poštni sel je začel dné 1. jan. hoditi po krajih, ki spadajo pod pošto na Rudi. — Znano gostilno pri „Sandwirtu“ v Celovcu je kupil za 100 tisoč goldinarjev in prevzel z novim letom g. J. Jam ek, prej gostilničar pri avstrijskem cesarju.
Po drugih, slovenskih deželah.
(Otroški vrtec) je napravila družba sv. Cirila in Metoda v Tržiču na Gorenjskem. Otvorili so ga dné 2. januarja t. 1.
(Prepovedana slovenska služba božja na Vestfalskem.) Z Vestfalskega dohaja vest, da je nemška vlada patru Ananiji, ki je došel iz Brežic, da deli vestfalskim slovenskim delavcem pouk v veri v slovenskem jeziku, prepovedala vsak nastop ter pristavila, da bo tudi na drugih krajih proti slovenski službi božji nastopila z isto strogostjo. Slovenski delavci se pri imenovanem o. frančiškanu niti spovedati niso smeli. Tako postopa pruska vlada zoper slovenske delavce. Ista vlada je pregnala sedaj čez mejo več čeških delavcev. Pri nas v Avstriji pa smejo lutrovski pastorji iz Prusije hujskati zoper Slovane, rogoviliti za lutrovsko vero in podpirati Schonererja. Avstrijska vlada se pri vsem tem niti ne gane!
(Hrratska zmaga.) V Kastvu v Istri je vlada razveljavila občinske volitve na pritožbo Italijanov. Pri zopetni volitvi pa so v vseh treh razredih Italijani skoraj enoglasno — propadli. Zmagali so Hrvatje.
(Važno slovensko podjetje.) V Celju se je osnovalo velevažno nàrodno podjetje: „trgovska obrtna zadruga »Merkur« z neomejeno zavezo0. Osnovanje te zadruge je eno najvažnejših nàrodnih podjetij, kar se jih je započelo v zadnjem času na Spodnjem Štajerskem. Zadruga „Merkur0 ima namen, pospeševati zasebno gospodarstvo svojih zadružnikov s tem, da posreduje med trgovci in obrtniki in njih odjemalcih, podpira ustanovitev novih obrtij in trgovin, ali pa, da prevzame po potrebi sama ustanovitev takih obrtij in trgovin.
Zadruga „Merkur° odkazala si je torej kot prvo in poglavitno svojo nalogo, ustanoviti v Celju, ki je sedaj za celi avstrijski jug nekako trgovsko središče za železnino, trgovino z železnino na debelo in drobno, ter to trgovino založiti s tako velikim fondom, da bode ista zmožna konkurirati z vsako drugo železno trgovino, to tako gledé kakovosti blaga, kakor gledé nizkih cen. ,Zveza slovenskih posojilnic' je kupila za zadrugo v Celju jako pri-
merno hišo in zadruga bo začela kmalu delovati. Bog daj srečo !
(,,Domovina44) v Celju pričela je z novim letom izhajati dvakrat na teden, t. j. vsak torek in petek. Naročnina stane 4 gld. na leto.
(Drobne novice.) V Ljubljani je umrl na-nagloma g. Marko Vršeč, odločen narodnjak in strokovnjak v gospodarski organizaciji.
Križem sveta.
(Nesreče na železnici.) Minuli božični prazniki bodo ostali mnogim družinam v žalostnem spominu po nesrečah, ki so se zgodile ravno one dni na raznih železnicah. Največ nesreč pa se je dogodilo na južni železnici. Južna železnica je v zadnjem času hudo zanemarjena. Njeni lastniki, bogati Židje, gledajo le na svoj dobiček, ne pa na to, da bi varovali ljudi, uredili promet in kolikor mogoče zabranili nesreče. — Dné 23. decembra zjutraj trčila sta v Kalsdorfu na Štajerskem dva tovorna vlaka vkup. Ponesrečila sta se lahko potnika Fr. Ehrlich in Fr. Kocbek. Železniška proga je bila pri tem zelo poškodovana. — Štiriindvajset ur po tej nesreči se je zopet v Kalsdorfu primerila še groznejša nesreča. V nedeljo ob 4. uri zjutraj priletel je brzovlak iz Trsta v tovorni vlak. Vtisek je bil strašen. Preplašeni potniki so skakali skozi okna. Ranjeni so bili skoro vsi potniki, toda k sreči ne nevarno. Hujše pa se je godilo službujočemu osobju. V poštnem vozu je stisnilo tramovje poštnega kondukterja Statkeja tako, da so mu bile noge večkrat zlomljene. Peč se je prevrnila in ogenj se je hipoma razširil po poštnih Žakljih. Nihče se ni upal v voz. Statkejeve noge so že pričele goreti. V največji sili je svojemu prijatelju prišel na pomoč lokomotivni vodja Brichta, ki je bil sam ranjen. Oprostil je Statkeja, katerega noge so bile že popolnoma sežgane. Tudi poštni oficijal Habal in poštni sluga Šantel sta močno ranjena. V spalnem vagonu je zgorela vsa prtljaga. Iz gorečega poštnega voza so rešili samo nekaj poštnih Žakljev, jednega s 500.000 gld. in jednega s 15.000 bron. Ostala pošta je zgorela. Trije vozovi brzovlaka so popolnoma zgoreli, pet voz tovornega vlaka je po vse razbitih, dvanajst močno poškodovanih. Škoda se ceni na več milijonov goldinarjev. Statke je umrl. — Skoro ob istem času, ob 724. uri zjutraj, 24. decembra se je zgodila nesreča tudi na mariborskem kolodvoru. Brzovlak št. 2. z Dunaja je trčil v nek vlak, katerega so ondi premikali. Petnajst voz in obe lokomotivi so zelo poškodovani. Tudi tu je nastal ogenj v poštnem vozu ter so zgorela pisma in vrednostni papirji. Pol dneva je bila zaprta proga. Oseb ni nič poškodovanih. — Isti dan 24. dec. je skočil s tira stroj na progi Velenje-Celje. Stroj se je poškodoval, a druge nesreče ni bilo. — Dné 24. dec. sta trčila tudi pri Budapešti dva osebna vlaka skupaj. Trije vagoni so se razbili, strojevodja je mrtev in mnogo oseb je ranjenih.
—	Dné 25. dec. je skočil pri Kašavi na Ogrskem osebni vlak s tira. Ni bilo nobene nesreče. — Dné 26. dec. je v Koprinu pri Brnu trčil osebni vlak v ondi stoječ prazen vagon. Stroj in 3 vozovi so poškodovani, strojevodja in sprevodnik težko ranjena, več oseb lahko ranjenih. — Na Češkem je zasačil vlak mej postajama Hiinsko in Skuc nekaj delavcev. Trije delavci so mrtvi. — Dné 28. dec. sta trčila pri Budapešti zopet dva vlaka skupaj.
(Dopolnilne volitve) za deželni zbor so imeli na Severnem Češkem. Prodrli so malone povsod pristaši Wolf-Schonererjevi. Nemški deželni poslanci so zopet vstopili v češki deželni zbor.
(Nezgode.) V Bronsvilu v Pensilvaniji (Amerika) je nastal požar v rudokopu. 6 ljudij je bilo takoj mrtvih, 45 zasutih. — V vlaku je umrl dné 24. decembra, in sicer med Berolinom in Dunajem, srbski vojni minister Vučkovič. Zadela ga je kap.
—	V San Remu je pogorela angleška cerkev. Škode je nad 200 tisoč frankov. — Pri Starem Avseju na Zg. Štajerskem so dné 24. decembra utonile tri osebe. Hotele so iti po ledu črez jezero. Ali led je bil prešibak in se je pod njimi udrl.
(Vojna v Afriki.) Po zadnjih zmagah Burov je postalo na Afrikanskem bojišču bolj tiho. Angleži so poraženi. Mnogo preglavice jim delajo ustaši v lastnih deželah. Očitno se postavljajo na stran Burov. Dva nova angleška poveljnika sta na potu v Afriko. Ali se bo jima pa posrečilo dobiti kaj uspehov, je veliko vprašanje. Angleži so po krivici začeli vojsko, da podjarmijo neodvisen nàrod. Ali kakor vse kaže, se jim nakana ne posreči in šli so v Afriko samo po velik — poraz.
(Točnost Amerikanov.) Neki ameriški list piše : V pondeljek je namignilo neko tukajšnje dekle ptujcu z robcem in v torek je bila že poroka. V sredo mu je namignila z metlo in v četrtek je mož vložil tožbo za ločitev. Tako se godi v dòbi elektrike.
(To in ono.) Odslovljeni ministerski predsednik grof Clary gre zopet za cesarskega namestnika v Gradec, bivši pravosodni minister Kindinger pa za predsednika dež. sodnije v Trst. Srečno pot!
Gospodarske stvari.
Cepljenje drevja po zimi.
V vzgojevanju in oskrbovanju drevja so v zadnjih letih povsod močno napredovali. Mnogo zastarelega so opustili in z novim ter boljšim nadomestili. Zlasti v vzgoji sadnega drevja so Nemci bili zelo starokopitni in se le preradi ravnali po naukih slovečega sadjarja Lukasa, ki so pa dandanes zastareli. Kakor v vsem, tako so tudi v sadjarstvu Nemce že davno prekosili Francozje, zato se moramo od njih tudi največ učiti. Francoski, a na Nemškem v Stuttgartu živeči sadjar N. Gaucher (beri Gošč) je v svojih zanimivih spisih pričel Nemce opozarjati ua njih zastarelo sadjarstvo, kar je napravilo veliko hrupa. Slednjič je pa Gaucher s svojimi praktičnimi uspehi vendar zmagal. Tudi mi smo se osebno prepričali o teh uspehih, ogledali si njegove velikanske drevesnice in nasade, videli vzgojo drevja na Francoskem, in tako smo z velikim uspehom uvedli mnogo novega v drevesnici kmetijske družbe v Ljubljani, a ne kesamo se, ker uspehi so izvrstni. Med drugim omenjamo le to, da pri vzgoji debel ne skrajšavamo voditeljic, če imajo dozorel redni popek, drugače pa le do prvega dozorelega popa. Nadalje odščipavamo enoletnim požlahtnjencem vse stranske poganjke na podlagi in na cepiču, kakor hitro se cepič dobro priraste, ter puščamo samo najlepši poganjek itd.
Dosedaj je bilo običajno in se je trdilo, da je edino pravo požlahtnjevati v drevesnici drevje malo prej, predno ozeleni, t. j. kedar se napenja popje. Gaucher je pa pričel požlahtnjevati že po zimi, to je že konec meseca januarja, ter je cepil skozi celi mesec februarij, in izkušnja je pokazala, da so ti cepiči lepše pognali nego pomladanski. Mi se temu prav nič ne čudimo, saj zimski ročni požlahtnjenci tudi izvrstno uspevajo. Cepljenje drevja na stalnem mestu po zimi, t. j. kedar sneg skopni (kajti cel dan na snegu stati in požlahtnjevati, ne priporočali bi nikomur), ima pa za vrtnarje, ki oskrbujejo velike drevesnice, precejšnjo važnost, kajti oni lahko vsled tega to delo zvrSé že meseca februarja ali v prvi polovici marca. To je pa velike vrednosti, ker ravno ob tem času nima vrtnar nobenega posebnega dela, a pozneje zlasti v pričetku pomladi, se pa dela toliko nakopiči, da ga le težko zmaguje. S tem novim načinom si torej vrtnar svoje pomladansko delo lahko prav zelo olajša. Skušnje so pokazale, da ima Gaucher prav. — Te vrstice smo povzeli po »Kmetovalcu". Omenjamo, da se bo po zimi cepilo tudi v zadružnem skladišču v Sinčivasi, kjer se s poukom prične dné 4. januarja. Naši kmetje imajo torej lepo priliko, se poučiti o koristi in načinu tega cepljenja.
Ustnica uredništva.
„Barigeljc“ je zopet v deželi in prične prodajati svojo modrost že v prihodnji številki! Obljubil nam je, da bo v novem letu zopet pridno dopisoval in podajal „Mir“-ovim bralcem koristne svoje nauke in dobre svète.
Gg. dopisnike nljudno prosimo, da nam pridno dopisujejo ter pošiljajo dopise za posamezne številke, kolikor mogoče zgodaj.
Književnost.
»Dom in Svet." To je edini slovenski ilustrovani list za leposlovje, umetnost in znanost. Urejuje ga Slovencem dobro znani neutrudni pisatelj „Zgodeb sv. pisma", č. gosp. dr. Fr. Lam p é v Ljubljani. List čim dalje lepše napreduje in prav nič ne zaostaja za tujimi takimi listi. „Dom in Svet' ne potrebuje priporočila, ker se najbolj priporoča sam! Slovenski rodoljubi, naročite si ga! Slovenske rodovine, vrzite enake nemške časnike ven in naročite si „Dom in Svet". Izhaja v Ljubljani ter stane za celo leto le 4 gld. 20 kr.
»Vrtec." Ta izvrstno uredovani mladinski list priporočamo najtopleje. Naročnina „Vrtca“ in „Angelčka“ (2 gld. 60 kr.) naj se pošilja z naslovom: Anton Kržič, c. k. profesor v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 76. , Angelček" se oddaja tudi posebej za 60 kr.
Vabilo na naročbo lista »Der Siiden". Ustanovili smo list »Der Siiden" z namenom, da z njim tolmačimo težnje in potrebe slovenskega in hrvatskega nàroda širši javnosti. Slovenski in hrvatski časopisi se čitajo po večjem samo v domovini, zato živo potrebujemo lista v nemškem jeziku, v katerem zbiramo to, kar je potrebno, da izvedo širši krogi. „Der Siiden', ki izhaja poldrugo leto sedaj po trikrat na mesec, in ga želimo čimprej razširiti v tednik, vstreza temu namenu in ogibajoč se žalostnega našega razpora v domovini, zastopa stremljenje našega naroda v celoti ter podpira tako v jedni skupini zbrane slovenske in hrvatske poslance državnega zbora v njih delovanju. List je prinesel že lepo število člankov in vsakovrstne, širši javnosti namenjene tvarine,_ katere bi ne bili mogli sicer v nikakem listu prijaviti. Že to samo opravičuje njegovo potrebo. Posrečilo se nam je list spraviti tudi v visoke in odločilne kroge, in uverili smo se, da se tu uvažuje. Čeravno toraj list, pri katerem se brezplačno deluje, ni v prvi vrsti namenjen domačim krogom, vendar nujno potrebuje podpore iz domovine, .da si zagotovi skromna sredstva svojega obstanka. Politični časi so jako kritični, in za to tembolj potrebujemo glasila, s katerim govorimo z odločilnimi krogi tudi v dobah, ko nas politična zmedenost ovira osebno in z živo besedo se poležati za narodne svetinje. Naročnina znaša za celo leto 4 gld. (8 K), za pol leta 2 gld. (4 K). Naroča se na Dunaju, L, Plankengasse 4.
Zahvala.
Pri bridki izgubi, ki nas je zadela vsled prerane smrti naše ljubljene matere
Uršule Kušej p. d. Hrast
v Libučah, ki je dné 27. grudna 1899.1. v 53. letu svoje dobe za vedno zatisnila svoje oči, nas je so-sebno tolažilo vsestransko sočutje, ki so ga nam izražali odkrito vsi prijatelji in znanci. Zahvaljujemo se tem potom iskreno vsem, ki so nam s svojim blagim sožaljem skušali olajšati težki udarec, sosebno pa čč. gg. duhovnikom, ki so poskrbeli za tako časten pogreb, kakor tudi gospo-dičinam pevkam in vsem drugim, ki so v tako obilnem številu spremili našo drago mater k večnemu počitku. Od srca kličemo vsem: Bog plati!
V Libučah pri Pliberku, dné 31. decembra 1899.
V imenu vseh zaostalih sorodnikov :
Fpido Kušej,
kand. jur.
fIMf
lllflllllt
NAZNANILA.
iiit
ifHi
Trden, dobro izšolan učenec,
ki zna oba deželna jezika, — najbolje z dežele — se sprejme v trgovini z mešanim blagom F. PIrker v Grebinju. Ponudbe naj se pošiljajo tja naj-dalje do 15. januarja ib________
Kmetija na prodaj,
obstoječa iz 65 birnov posetve, 7 oralov travnikov, 27 oralov gozda. Gospodarska poslopja so vsa v dobrem stanju. — Več pové lastnik Franc Cankl v Malivasi, pošta Globasnica na Koroškem.
Oznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, zviša obrestno mero hranilnih vlog s 1. januarjem 1900 od 3-750/0
1^* na Fjo od sto ~«S
in plačuje tudi rentni davek od narastlih obrestij.
Na podlagi zapisnika seje z dné 81. decembra 1899 daje to na znanje
mlbop.
jigp Čemu v Ameriko,
ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna pisati in brati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Ne v Ameriko !“ poste restante v Ljubljano.
x Stalin olèiiitai in teleta« x
g
X X X
v
priporoča podpisani izboren med, garantirani pitanec, v škatljah po 5 kil: kilogr. 60 kr. ; v škafih po 40 kil: kilo 56 kr. Med v steklenicah, tako-imenovani Schleuderhonig, kilo po 1 gld. Fristen brinjevec liter po 1 gld. 30 kr., 3 litre franko za 4 gld 70 kr. — Sadjevec (Sauerling) liter po 80 kr. — Fina stara slivovka liter po 1 gld., večje partije po dogovoru.
Pošilja proti poštnemu povzetju
Egid Jeglič, čebelar in trgovec
na Selu, pošta Žirovnica na Gorenjskem.

} Stroji za opekarno,
$ kakor tudi vsa oprava za opekarne in to-J varne za napravo samotne in zarezane % strešne opeke, ivnatih cevij, kakor tudi
S zmanjševalni stroji
5 se dobivajo od 1. 1862. kot posebnost
J v Zeitzski železniški livarni in strojarni.
* Podružnica v Roln-Elirenfeldu
(prej li o li š s Jager).
J Naslov za pisma: Masch. Fabr. vorm. Jager, «	Koln-Ehrenfeld.
Schuhmariy
JSrasJy-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaccljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pt'i ogerskem kralju“
C.Bradv-a na Dunaju L, Fleischmarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Elia stehlenica stane .	.	.	40 kr.
Dvojnata steklenica....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ^Ky
(prej Marijaccljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijacelj-ske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis C\^tOuVj' Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Pristne
kranjske klobase,
pravi borovničar in brinjevec, žimo od 60 kr. naprej, pošilja
Albin Rant,
<	"V Kh’MTlj n.
C. in k. dvorna
bratov
RIEGER
v Kniovem (Jagerndorf)
avstr. Šlezija
izdeluje izvrstne in cene
cerkvene orgle.
Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi,	ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-'■^3^ Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenike pošilja zastonj.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Trnkóczy-ja v Ljubljani.
Lekarna Trnkóczy,
v Ljubljani,
priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušena zdravila:
Dr. pl. Trnkóczy-ja (gèIs'dep.schutzmarkeT
Varstv. znamka.
želodečne
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr. pl. Trnkóczy-ja
krogljice
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
Sk	SS B	pljučni in kašljev sok ali zeliščni
|fl	sirup, sestavljen z lahko raztvarlji-
H	~ vim vapnenim železom,
utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
i ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kot bol utešu-
protinski
kurja očesa,
joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke varstvena in noge,^ kot novo poživljajoče drgnenje znamka.* po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
tinktura za
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le ! s priloženim čopičem bolni : del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Varstvena znamka.
Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravij enee, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakao sladni čaj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zametek ('/i kiie vsebine) 20 kr., 14 zamotkov samo 2 gld. 25 kr.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
živinski sa
redilni prašek za notranjo rabo pri kravali, volek in konjih. Že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zametek z rabilnim navodom 50 kr., pet zamotkov samo 2 gld.
Varstvena znamka.
Prašičji
krmilni in redilni prašek. Varstvena znamka. Varstveno in dijetetično
sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.