Keršanska odreja. (DaljcO VI. c) Prav živo dopovejte otrokom, kaj je zastran cerkev ali Bogu posvečenih krajev Kristus sam učil. Z nialo besedaoii je veliko povedal rekoč: ,,Moja hiša je hiša molitve". Kako tehtne so te besede! One vele: Cerkev je kraj, kamor se ne sme iz drugega naraena priti, kjer se ne sme drugače biti, kakor moliti, Boga častiti, v njegovo usmiljenje klicati, njegovo voljo pozvedovati, njegove zapovedi premišljevati, njega potrebne milosti prositi, in mu svoje nadloge in potrebe potožiti. Ce tedaj kteri kristijani ali vi, moji otroci, v cerkvi kaj drugega delate, na igre ali kaj drugega mislite, če se v cerkvi igrate, smejate, šeptate ali cukate: cerkev za vas ni več hiša molitve, ampak po Jezusovih besedah je — kar me je strah in groza izreči — je razbojniška jama. In zakaj je cerkev za take razbojniška jaraa? zakaj jo Jezus tako imenuje? Cerkev je kraj, na kterem si človek inilost božjo in večno življenje zadobuje. Če pa se na tem kraji kdo nespodobno vede, si ravno na tem svetem kraji namesti milosti božje in večnega življenja — Ie jezo božjo in večno pogubljenje služi in prikliče — je tedaj razbojnik svoji Iastni duši. d) Zraven tega in takega poduka pa, dragi učitelji, združeni s svojiaii duhovnimi pastirji skerbite, da bodo vsakdanji in nedeljski učenci in učenke pred altarjem svoj odločeni prostor 4* imeli, in vsak na svoje odločeno niesto k božji službi hodili, da jih bote sami vidili, ali pa jih vsaj kakemu modremu in pametnemu človeku zročili, da gleda, kako se vedejo. še posebno skerbite in ojstro na to glejte, da ne bodo nikoli na take kraje k božji službi bodili, kjer se le samopašni in nerodni radi shajajo, zakaj pri takih bi se tudi otroci le spačili, pohujšali in slabega zaderžanja navadili. Kolikor vara je mogoče, skusite tudi odverniti in svojim učencem in učenkatn prav zaterdite, da tudi v cerkev ali iz cerkve ne bodo hodili s takimi, kteri so spačeni, in pri kterih bi nič prida ne slišali in ne vidili; ker pri spačenih bi se spačili tudi sami, kakor že pregovor pravi: ,,Kdor se s smolo peča, se osmoli". Z dobrimi boš dober, s hudobninii boš pa hudoben. e) Xaj pridenem k temu poduku še to, kar zastran božje službe prezgodaj umerli, za pravi blagor našega naroda in še zlasti naše mladine ves vneti Slomšek priporočuje : nl)a bo šolska inladina po keršansko izrejena, se ne soie opusčati šolarska maša, pri kteri naj otroci zapored pojd in molijo, kakor se najde v ,,Svetem opravilu za šolarje". Kjpr se vsaki dan šolarska maša imeti ne more, naj se vsaj kake dva dni v tednu ima. Kadar in kjpr pa tudi to ni mogoče, naj gospodje učitelji vsaj dvakrat v tednu (kteri dan jim je priložnejši in primernejši) otroke v cerkev peljejo, in po omenjenem napeljevanji z njimi za starše in dobrotnike molijo in s tem mlade serca za pobožnost in Ijubezen do Jezusa , božjega prijatla otrok, pa tudi do deviške matere Marije ožive in vnamejo". Da si bote, častiti gospodje učeniki, kar obnašo v cerkvi in božjo službo zadeva, pri svojih vsakdanjih in nedeljskih učencih in učenkah še z večjo skerbjo in po vsi svoji moči za vse to prizadjali, premislite in si k sercu vzeniite še to, da je na zaderžanje vcerkvi zelo zeld zastavljena časna in večna sreča vam zročene mladine, ktero menda vsaj Ijubite in srečiti želite! Bo mar neskončno sveti Bog, v kterega roki je nebo in zemlja, takega oblagodaroval, kteri si prederzne njpga celo v njpgovi hiši žaliti in zaničevati ? bo mar takemu odpustil grehe, kteri, ne dabi ga v vsi ponižnosti v cerkvi odpusčenja prosil, s svojim vedenjem na ravno tem kraji število svojib grehov še množi? Bo mar tisti pri Bogu milost dobil, kteremu še v cerkvi za njo nič mar ni ? Gotovo je, da se bo Bog do človeka tako obnaša!, kakor se človek do Boga obnaša.