LXXIV., it. 2b*
Cena 46 cent.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCLNIJEVA
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije in Inozemstva UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO
ft. —'
I* Ja-M. — Izhaja vsak. dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo: 15.20 L.
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Velik uspeh oklopne divizije „Ar ete*
Bitka na bojišču v širini 150 km — Del sovražnih tankov obkoljen in uničen — Znova prekrižani sovražni načrti
na gondarskem odseku
Glavni  stan   Italijanskih   Oboroženih Sil Je objavil dno 20. novembra naslednje voj no poročilo Štev. 536:
V nočeh na 19. In 20. t. m. so nafti letpi-ski oddelki bombardirali letalsko-pomo"-ske cilje na otokn Malti.
Snoči «o angleška letala metala bo m l ve brez večjih posledic na mesti Brindisi in Neapelj ter na okolico Mesine. V Brinrii-siju je bilo sestreljeno eno letalo.
V N"eapljn so bile tri osebe ranjene, mi1'! njimi ena hudo. v Brindisjju je bila ena ubita in tri ranjene.
V vzhodni Afriki so bili na nekaterih bojiščih pri Oondarjn prekrižani novi sovražni poskusi, da bi prodrli preko naše obrambe.
V Marmariški puščavi so motorizirana oklopno sovražne sile včeraj zjutraj napadle prednje italijanske motorizirane oklopne sile. Oklopna divizija »Arietc«. ki je izvršila odločen protisunek. je ob koncu dneva obkrožila in uničila del sovražnib \ tankov, medtem ko so se dnigl umaknili. Bitka nadaljuje na bojišču. širokom loO km.
Pomen afriške ofenzive
Berftn. 21. nov. Vest. da so so Angleži c«dk>čili 7:i ofenzivo v Afriki, ni vzbudila v tukajšnjih krofih nebene£a presenečenja. To je bilo najmanj, kar je mogel Churchill
storiti po zahtevah svojega prijatelja m zaveznika Stalina, ki je zahteval, kakor je znano, zapadno fronto in ne samo <truf?o fronte-, kakor so onstran Rolcavskega preliva razumeli in dopovedovali drugim. Jasno je, da bo ofenziva surogat za to fronto; s pomočjo katerega se hoče edvrniti ne ljudi in orož:e osi z bojišč v Rusiji, temveč pozornost na to. kar se dogaja na teh bojiščih.
Berlinski list o braniteljih Gondarja
Berlin, 21. nov. s. Pod naslovom -^Junaška borba naših zaveznikov v vzhodni Afriki je Lokal Anze:ger<~ včeraj čez tri stolpce objavil članek, v katerem poveličuje pogumne branitelje Gondarja in naglasa, kako se ta odsek bojišča razlikuje od vseh ostalih spričo vseh mogočih težav, ki jih povzroča svojim braniteljem. List obeležuje bistvene značilnost: operativnega področja, prednosti in ovire za oba tabora v borbi. List zaključuje s poudarkom, da so vojaki nove Italije dokazali pri teh svojih epičnih podvigih, da so prežeti z najbolj viteškim borbenim duhom, ki je vselej navdajal italijanskega vojaka, tako da je spričo njega pozabil na najhujše žrtve in se boril z nadčloveško energijo ter vztrajal v borbi proti sovražniku, tudi če je bil neskončno v premoči tako po številu kakor po sredstvih.
Višji svet za kmetijstvo
EKspoze ministra za kmetijstvo in gozdove o nalogah nove osrednje tehnične ustanove za pospeševanje vseh kmetijskih panog
Rim, 21. nov. s. Včeraj zjutraj je minister T a ss in ari o tvoril delovanje višjega, tehničnega, sveta pri kmetijskem ministrstvu, ki je bil ustanovljen v preteklem maju. Velikega zborovanja so se udeležili podtajnik Stranke Venturi. državna podtajnika za poljedelstvo Nannini in Pascolato in druge osebnosti- Minister Tassinari je v svojem obširnem govoru med drugim omenil, da nadomešča višji svet številne komisije in tehnične odbore pri kmetijskem ministrstvu. Svetu predseduje funkcionar ministrstva. Svet ima pet oisekov s tehničnimi in generalnimi inšpektorji s poveljnikom gozdne milice na čelu. Delovali bodo poizkusni odsek in odsek za fitopatologijo. za poljedelske pridelke, za živinorejo in lov, za melioracije in kolonizacijo ter za gozdove Prvemu odseku so podrejen vsi kmetijski preizkuse valni zavodi. Uspeh žitne bitke, ki jo vodi Duce. najbolj jasno kaže napredek poljedelstva, ki ga je omogočil režim. Italija je z njim dosegla prehranjevalno neodvisnost. Vendar je še na milijone hektarjev, ki jin bo treba racionalno obielati. v čemer so Italijani mojstri. Važno je nadalje razširjenje selektivnega semena. Podatki o razvoju poljedelstva in živinoreje kažejo napredek, ki se je zdel še pred leti nemogoč, v pogledu melioracij in koloniza-
cije so bili že doslej na Ducejevo pobirto doseženi ogromni uspehi. Četrta sekcija bo vse pripravila za obnovo melioracijskih del po zmagi. Vse je tudi pripravljeno za izvedbo pospeševanja in obnove planinskega kmetijstva. Ministrov govor je bil ob ken-cu pozdravljen z navdušenim odobravanjem.
Italijanska gledališka ustanova
Rim, 21. nov. s. Pod predsedstvom nacionalnega svetnika D' Arome se je sestal korporacijski tehnični odbor za dramsko gledališko umetnost. Predsednik je poročal o najnovejših ukrepih oblasti na tem področju in še posebej o novi gledališki ustanovi. Razvila se je izčrpna debata, nckar je bila sprejeta resolucija, v kateri ugotavljajo, da je smoter ustanove razen skrbi za zgradbe in njih ureditev v gledališke namene tudi skrb za potujoča gledališča. Potujoče gledališke družbe naj b. nastopale tudi v manjših mestih. Za pospeševanje obnove italijanskega gledališča n:-j minister za ljudsko kulturo ustanovi posebno središče dramske umetnosti, ki bo dalo novih moči italijanskemu gledališču.
Filov o odnešafih z Stalijo
Sofija, 21. nov. s. Bolgarska brzojavna agencija je objavila v celoti govor, ki ga je imel predsnočnjim ministrski predsednik Filov. I>eloma je govoril tudi o Italiji. Dejal je:
»Kakor veste, sva imela jaz in zunanji minister sredi preteklega julija priliko potovati v Rim, kjer so nama priredili posebno topel m prisrčen sprejem. Izkoristila sva to potovanje, da sva osebno Duceju izrazila hvaležnost bolgarskega naroda za podporo, ki sta mu jo on in njegova vlada dala ob ureditvi bolgarskih nacionalnih vprašanj. Razgovori, ki sva jih imela z italijanskimi državniki, predvsem pa z Duce jem in njegovim prvim sotrucinikom, zunanjim ministrom grofom Cianom, so se razvijali v prijateljskem duhu in medsebojnem zaupanju. Razčistila so se lahko vsa vprašanja, ki so bila za nas posebnega pomena. Obenem nama je bilo mogoče ugotoviti, koliko simpatije in iskrenega prijateljstva kaže italijanski narod za bolgarskega Te simpatije in prijateljstvo bolgarski narod ob vsaki prilik; tudi v polni meri vrača.
Izjave ministrskega predsednika so bile sprejete od vseh prisotnih z živahnimi aplavzi.
Ob strani osi proti komunizmu
Sofi]a, 21. nov. s. MiniMrski predsodnik Fšlov je imel ob zaključku zasedanja Sobranja govor, v katerem je med drugim dejal: »D-ines trdno in neomajno stojimo ch strani o*<i in nj;h zaveznikov. Verujemo v njihovo zrnato ne samo zaradi tega. ker so povsod dokazale svojo vojai^ko premoč, temveč ker se bore za najvišje socialne pravice in za boljšo porazdelit ca- dobrin sveta, ker ^e bore proti metodam preživelega sveta za nov red. ki br> prinese' večjo blaghvo človeštvu. Bolgarski narod j j pripravljen rudi to pot dati vse žrtve za svoio narodno edinstvo. Filov jc izjavil, da ;e komunizem popolna negacija bolgarske gospodarske strukture rn narHrc*»n živi jen ia. njegovih tradicij in zgodovinski naziranj.« Zarad! tega <;e ;c Bolgarija borila in se bo borila proti komunizmu.  Uničenje komu-
nizma je glavni pog j za ustvaritev novega
reda v Evropi,
Obletnica madžarskega pristopa k trojnemu paktu
Budimpešta, 21. nov. s. Včeraj je Madžarska posebno svečano proslavila prvo obletnico svojega pristopa k trojnemu paktu. Na javnih poslopjih so razobesili madžarske, italijanske in nemške zastave. Večerni tisk posveča dogodku obsežne članke in naglasa, da je bil pristop Madžarske k trojnemu paktu zavestno dejanje politično zrelih dižavnikov.
Zdravstveno stanje regenta Horthyja
Budimpešta, 21. nov. s. Madžarska brzojavna agencija je snoči objavila: Regent Horthv je ponovno obolel za influenco. Temperatura se je dvignila na 38.6. Regent mora ostati nekaj dni v postelji.
Potopljene ladje
New York, 21. nov. u. Norveški parnik »Thode Fagelund«, ki je bil v angleški službi, je bil potopljen v bližini East Londona v Južni Afriki. Parnik je bil na poti v Capetown.
V tukajšnjih pomorskih krogih se je Izvedelo, da ;e bilo v zadnjih mesecih identificiranih Še nadaljnjih 7 parnikov od 15 ladij, ki so bile v zadnjih nrresecih potopljene na južnem Atlantskem morju. Te ladje so norveški 1583-tonskl parnik >HI*. 6555-tonskl parnik >Ervikenc, norveška 6436-tonska petrolejska ladja >Evita«, dalje angleški 5221-tonski parnik »Peterson«. danski 3177-tonski parnlK. iBornholmc. bivši grški 5283-tonski parnik >Bvro«'-I panamska 9352-tonska petrolejska ladja, »Teagle*. ki je bila v ameriški slubi.
Vojaška obveznost
Tokio, 21. nov. s. Državni podtajnik vojnega ministrstva Hiotoro Klmura Je na seji parlamentarnega odbora govoril o zakonu o vojaški obveznosti. V svojem govoru je ugotovil potrebo, da se spodnja starostna meja za vojaško obveznost prestavi od 20 na 19 m celo na 18 let starosti.
Velikopotezne letak'* e akcije na vzhodu
Tudi vojska uspešno prodira dalje — Bombardiranje sovražnih naprav ob severno vzhodni obali Črnega morja in Dona, pri Volhovu in v Moskvi
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavila včeraj naslednje poročilo:
Napadalne operacije se na vzhodni fronti
uspešno nadaljujejo.
Letalsko orožje je bombardiralo sovjetska letalska oporišča ob severnovzhodnt obali Črnega morja In na področju srednjega Dona. Oddelki bojnih letal so napadli železniške transporte ter železniške zveze v srednjem odseku fronte in vzhodno od Volhova. Močne sile bojnih letal so bombardiralo podnevi z rušilnimi in zazigalnl-mi bombami Moskvo. Pri Pet rog radu sta sestrelili dve jati lovskih letal v drznem napadu osem sovražnih letal v večjem oddelku transportnih letal.
V boju proti AngOji je bil pri Faroer-skih otokih z bombo poškodovan trgovski parnik srednje velikosti. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti vojaškim napravam ob angleški juznovzhodni obali. Nadaljevalo se je miniranje angleških Ink ix zraka.
Ob flandersM obali so stražnl čolni v spremljevalni službi uspešno dobili napad angleških brzih čolnov brez lastnih izgub. Eden izmed sovražnih brzih čolnov je hi i zažgan in se more računati z njegovo izgubo.
V severni Afriki so južno in južnozapad-no od Sidi Omarja pripravljene angleške sile. ki so bile spoznane že pred dnevi, prešle 18. novembra v napad v smeri proti Tobruku. S takojšnjimi protinapadi nemških in italijanskih oddelkov so bile zapadno od Sidi Omarja v boj poslane močne angleške sile odbite s hudimi izgubami. Uničeni so bili mnogoštevilni sovražni oklopni vozovi.
Ugotovitve madžarskega vejškega strokovnjaka
Budimpešta, 21. nov. s. Vojaški sodelavec »Pester Llovda« generafl Miercha ugotavlja, da je b^a sovjetska vojsika na Krimu, ki jc rrcla 240.000 ljudi, uničena. Ncmš-ke čete so pri svojem prodirrn.TU na Krim m v ožini Kcrča ujele skupno 101.000 ljudi. Ogromne izgube je rme'a tudi sovjetska trgovhr-ika mornarica. Od 16. riO\"embra d.ilje je nem-9do lctu^tvo potopilo 69 trgovskih ladij s* skupno 261.500 ti;nami, po-kcdovalo pa je mnogo ladij. Dalje je potopilo 13 vojnih ladij, 24 pa hudo poskcdovailo,
Zazrrcđno priznanje
Rim, 21. ncv. s. Včeraj se je sovjetsko poveljstvo v svojem službenem poročilu končno cdlečilo objaviti evakuacijo Kerča, ki naj bi t bila Izvršena lz strateških razlogov. Da je bilo mesto že nekaj dni trdno v rekah osmih cberožonih sil. je jamo Izhajalo že iz prejšrrjih nemških vojnih poročil. Kar ni bilo znano, je bilo to, da ga je sovražnik evakuiral iz strateških razlogov. Tako so Sovjeti svojo taktiko besed še enkrat postavili nasproti taktiki vojne sile csnih poveljstev.
Najnovejši usmhl na vzhodu
Beti in. 21. nov. s. V nekaterih odsekih vzhodne fronte so zbeljšane vremenske prilike omogočile razvoj uspešnih napadalnih nperacij proti sovjetskemu odporu. ^Bor-s-cnzcitung« objavlja seznam sovjetskih ujet-n;k?v in zaplenjenih vojnih potrebščin, kar dokazuje, da so številne nove sovjetsike di-
vizije v zadnjem času doživele usodo prejšnjih. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« in »VoUdscher Beobachter* opozarjati zlasti na neutrudno delovanje nemškega letalstva m na nenadomestljive izgube sovražnika. »Zw61f-Ur-BUctt« posveča poBornost nagle-nru razvoju operacij na Krimu, kjer bodo Rusi v kratkem kljub srditemu odporu izgubili zadnjo trdnjavo polotoka. Sevas>to-polj, katerega nemško orožje popolnoma oblega. Lis* navaja nekatere vesti anglosaškega tiska, s katerimi se javnost nripnv-I;a na to neizbežno izgubo. »Dailv Telc-graph« piše na primer, da je smatrati Scva-stopoij za sovjetsko mornarico /e nekaj dni za izgubljen.
Nezadržno prodiranje
Berlin. 21. nov. s. Nemške sile so dosegle neve znatne uspehe v osrednjem odscKii. Oddelki neke divizije so po hudih borbah zasedli neki kraj in zajele ^00 ujetnikov, 4 tanke, 9 topov, 40 strojnic 'n 70 metalcev o^Tnja. V nekem drugem pasu icga odseka so bile napadene in zavzete razne utrjene pozicije. Tudi tu so bili ujeti številni sovjetski vojaki. Vsi sovražnikovi poskusi, da bi zopet zavzel ozemlje, so se izjalovili.
LetaliSCa v srednji Rusiji
Stockholm, 21. nov. s. Listi obavlja jo vesti, po katerih gradijo Rusi že nekaj ted-
nov nova letališča po gozdovih srednje Rusije. Ta letališča naj bi služila za oporišča angleškim in ameriškim letalom. »Svenska Dagbladet« dodaja k tej vest:, da se razvija gralnja teh letališč v izredno težkih okoliščinah zaradi močvirnatega terena in neugodnih vremenskih prilik, pa tudi zaradi tega, ker se Rusi in Angleži med seboj ne razumejo.
Kespremcn|£?3 položai na finskem bsfi$2u
Helsinki. 21. nov. s. VCerajšnje dnevno poročilo o vojnih operacijah omenja, da 3«: ostal položaj na vseh odsekih nespremenjen. Na fronti pri Hangoju traja dalje živahni topovski ogenj iz sovjetske trdnjave, ki jo obstreljuje težko topništvo Fincev. Na Karelski ožini se prav tako nadaljuje tudi močan dvoboj topništva ln metalcev bomb. Na fronti pri Syvaervlju je finsko topništvo prisililo k molku sovražne baterije, na neki drugI točki pa je zadelo v polno postojanko metalcev min. V vzhodni Kareliji so na delu topništvo fn patrole z obeh strani. Slabo vrewie je zelo omejilo delavnost letalstva na obeh straneh. Finsko skupine so znova bombardirale južni odsek murmanske železnice in uničile nadaljnjih pet lokomotiv.
Finska izjava o sovjetfki krivdi
Razlogi obrambne vojne Fincev nrrrti Sovjetski zvezi Simpatije in iskreno prijateljstvo bolgarskega in italijanskega nareda
Helsinki. 21. nov. s. Glede na komentar, ki j?a je objavila agencija Tassi v od<jm-oru. ki ga je 12. novembra Finska dala vladi v Washinctonu, je bila finska brzojavna agencija pooblaščena objaviti:
1) Sovjetski komisiaT za zunanje zadeve je zatrjevali, da sii jc Finska po sovjetski zaslugi pridobila svojo neodvisnost, toda pri tem je pozabiti na vojno za neodvisnost Finske v letu 1918, ko so se Finci borili proti Sovjetom m jih pregnali iz dežele ter si tako sami ustvari*!i svojo neodvisnost.
2. ) Ge s«e pomisli na usodo baltskih držav, lahko pač vsakdo razume, kakšna bi bila usoda Finske, če bi se bile sovjet sike zahteve, postavljene jeseni 1°39. leta, izpolnile; diplomatski odnosi z Rusijo niso bili nikoili prekinjeni na finsko pobudo, marveč zarad premišljenega sovjetskega napada, do katerega jc prišlo kljub vsem nenapa-dalnim sporazumom, ki so bili sklenjeni med Finsko rn Sovjetsko zvezo.
3. ) Grožnje »Pravde«, po katerih naj bi Finci izginifli z zemlje in ki so bile omenjene tudi v fin sik cm odgovoru na noto» Zcdi-njenih držav, so b"He razširjene iz Moskve po radiu dne 23. junija t. L ob 18.45.
4. ) Že sami vojaški ukrepu ki jih je Fin-.ska izdaJla, so imeli doslej vedno le namen, da se Finci ubnmijo sovjetskih napadov na svoje ozemlje. Sovjetski napad se je pričel 22. junija m se je razvil na vsej froari tri dni pozneje. Finska je bila tedaj prisiljena ugo-toviti, da se je znašla v vojni.
5. ) Vsakomur, ki je zasledoval dogodke, je jasno, da je morala Finska vse od jeseni 1939 dalje vedno znova braniti na-
sproti sovjetski nevarnosti. Sovjetska Tvetza je skuhala rudi z vojnimi srod.sitvi vdreti v Finsko.
Sovjeti znova zahtevajo angleško vojno napoved Finski, Runranijl, Madžarski
Washinq;ton, 20. nov. u. Iz Londona poročajo, da je sovjetska vlada znova pozvala Anglijo, naj napove vojno Finski, Rumuniji in Madžarski, kakor jo je zahtevala že pred 7 tedni. Sovjetski poslanik Majski je bil dvakrat pri angleškem zunanjem ministru Edenu. Izvedelo se jet da sta obakrat govorila o teh vprašanjih.
Izkazalo pa se je, da je nekaj angleških političnih krogov proti angleškim napovedim vojne omenjenim državam^ ker bi Angliji bolj škodile nego koristile.
Stalinova zdravica Rooseveltu
Washzngton, 20. nov s. Listi opozarjajo na brzojavko neke ameriške agencije rz Manille, v kateri se govori podrobno o banketu, ki ga je pretekli mes^p priredfla sovjetska vlada angleško-ameriškemu odposlanstvu v Moskvi. Stalin je baje tedaj napil na zdravje Roosevelta s temile besedami: Bog pomagaj Rooseveltu v njegovi nalogi! Na banketu je bil navzoč mad drugimi tudi predsednik sovjetske organizacije brezbožnikov.
Dežefe Tihega oceana
psd ameriškim ^protektoratom"
Odkrito priznanje ameriSkih imperialističnih teženj —
Vloga londonske propagande
Fl^rHn, 21. nov. u. Znani ameriški publicist Upton Close je objavil zanimiv članek, v katerem že kar jasno pove. da je Anglija prisiljena poveriti zaščito svojih interesov na Tihem oceanu Zedinjenim državam. Usodni zakon zgodovine je v ostalem, da mora vedstvo preiti od enega na drugega. Nekaj časa so na tem morju gospodarili Portugalci, nato Spanci, Nizozemci, nazadnje Britanci. Sedaj morajo vodstvo vsaj na širokem področju okrog zapadnega kontinenta prepustiti Amerik*, ki si je na Pacifiku ustvarila in si se ustvarja svoj imperij. Ta obširni ocean, pravi Close. sega do Avstralije in Nove Zelandije in obsega tudi Nizozemsko Indijo ter Tahiti ter je sedaj pod naSim protektoratom. Znano je. da je protektorat prvi korak do imperija.
Tukajšnji pristojni krogi pripominjajo k temu, da je sleherni komentar o vsem tem odveč. Tako cinična '"skrenost pač ne potrebuje kakih pojasnil. Kvečjemu bi se kdo vprašal, kako da se je tak članek pojavil prav v trenutku, ko se Bela hi3a pogaja z Japonsko in je od rezultata teh pogajanj odvisen mir na zapadnem Tihem oceanu. Verjetno j©, da je bil ta članek nalašč objavljen istočasno s pogoji za sporazum z Japonsko. Ki jih ie objavil neKi drugi poluradni publicist takoj po razgovoru Kurusa s Cordellom Hullom.
Na primeren odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Implicite ga je dal sam japonsk*. ministrski predsednik m njegov posebn1 odposlanec Kurusu bo imel pu£ priliko, da na ta odgovor opozori v svojem prvem naslednjem razgovoru s Hullom.
Bilo je potrebno, pravi »Borsen-Zeitun^^ v ironičnem tona. poudariti omenjeno angleško obveznost baš na ta način, da se odstavijo vsi glavni angleški poveljniki, da se likvidira sir John Dill in drugi njegovi
f pajdaši. V vsakem primeru je bila ta n-kvidacija resnično senzacionalna (Piccolo*.
Hoovrovo opozerilo
Washin£ton. 21. nov. u. Bivši predsednik HooveT je rmcl govor, ki so ga oddajali tudi po radiu. Izrazil ?e je proti ameri^emu ekspedicij?kemu zboru, ki naj bi cdccl v Evropo. Hoover je dejal, da to ni vojaška vojna. Značaj te vojne ie vse drugačen in angažiranje ameriškega eikspodicijsikega zbora v Evropi bi pomenilo le zapravljanje ameriških življenj. Hoover je opomnil da jc velika večina ameriškega naroda proti pošiljanju ^everoo''merilcih vojakov bodici v Evropo bodisi v Afriko. (Piccolo.)
Barachovo svarilo pred inflacijo v Ameriki
New Tork, 21. nov. s. Znani ameriški fi-rianČTiik Baruch je izjavil, da drvijo Ze-dinjene države neizbežno v inflacijo. Poudaril je, da je potrebno, da vlada izda takoj potrebne ukrepe za zajezitev draginje in za preprečen je nereda.
Weygand vpokojen
Vichv, 21. nov. s. S posebnim dekretom je bil vpokojen general Weygand. Za vrhovnega poveljnika v severni Afriki je bil imenovan armijski general Ju in. za poveljnika sil v zapadni Afriki pa armijski general Barrau. Mesto vladnega generalnega delegata za francosko Afriko je bilo ukinjeno. Guvernerstvo je bilo poverjeno Cha-telu.
Rezultati tzre3i*ef?a zasedanja japonskega parlamenta
Tokio. 21. nov. a. Bilanco izrednega nasedanja parlamenta predstavljajo naslednji doseženi uspehi: ponovna potrditev neomajne volje Japonske, da likvidira brez kompromisov konflikt s komunistično Kitajsko in ustvari sfero napredka, obsegajo-60 vso vzhodno Azijo; odobritev povečanja davčnih da;atev in povečanja vojaških iz-datkov za ojačenje bojne moči.
Obnovite naročnino!
Težave Litvinova v Teheranu
Ada na, 21. nov. s. Novi sovjetski poslanik v Washingtonu je dospel v Teheran z veliko zamudo in se je takoj pripravil za nadaljnjo pot z angleškim letalom v Kairo. Na letališču pa ga je zadržal službujoči uradnik. Uradnik je prisilil Litvinova, da je odnehaL »Boste že videli, kdo sem,« je razburjeno izjavil sovjetski poslanik. Angleški poslanik se je pozneje Litvinovu zaman opravičeval. Sovjetski poslanik je hotel nato od'.eteti s sovjetskim bojnim letalom, toda vremenske prilike so se medtem tako poslabšale, da je moral znova odgoditi svoj odhod. ^'
Smrtne obsodbe v Pragi
praga, 21. nov. s. Tu je bilo obsojenih na smrt pet ljudi, ki so bili obtoženi, da bo pripravljah veleizdajo. Obsodbe so bile Se izvršene.
Nesreča z mino
Manila, 21. nov. s. V zvezi s polaganjem min v tukajšnji luki je prišlo do prvega incidenta. Neka ladja, ki je brez pilota skušala zapustiti luko, je naletela na mm* in se potopila, šest ljudi je bilo ubitih.
Izgube švedske mornarice
Stockholm, 21. nov. s. Objavljeni so bili statistični podatki, po katerih je švedska od pri če tka vojne do 15. novembra t. L izgubila 107 trgovinskih ladij s skupno 281 tisoč 597 tonami. Pri tem je utonilo 779 ljudi. V istem času je bilo zaplenjenih. švedskih ladij s 43.774 tonami.
r
Obisk
na ljudski univerzi nepoklicnih vrtnarjev
Zanimivo predavanje nadzornika Josipa štreklja o pripravah za za kolobarjenje v malem zelenjadnem vrtu in o oskrbovanja
načrtne setve, zelenjave
Ljubljana. 20. novembra.
Xaši nepoklicni vrtnarji, ki se zbirajo okoli af?i'nei5a in zaslužnega Sadjarskega :n vrtnarsJceiga društva  in njene  mestne po-
družn;ce, so že od nekdaj zelo ukažoljni in številna pr-jćna predavanja v preda vn!n"c: in na terenu so bifla vedno dobro obKkana. Leto« je o&delovan je zemlje, čeprav ne gre za strogo pojmovanje vrtov*, še celo aktualno ki hva'c vredna vztrajnost SuliarskeiiJ in vrtnarskega društva, ki tudi sedaj seje koristne nauke,  žanje primemo pozornost.
V vrsti večje skupine predavanj je v sredo na re^.ki v Vetjovi uilici govoril pred s-korai papolnoma 'a *c d eno dv<mn< ,-i 7e o po-•ornim posra uflvtvuiij eden Ot&h nifboljšnh Orrokovnj^kr.v nadzoru :k Josr-;p Strckelj. o pripravah za načrtne setve in naiwde po-vrtnine. o k'i'obarientu v zeleniadnem ma lem vrtu ter o oskrbovanju vzimljene zelenjave.
Premišljeno vrtnarjenje zahteva načrt.
Pred saditvijo in setvijo na vrtu si mora vsak umen in gospodaren vrt na r napraviti načrt, kako. kam in kaj bo sadil m cejal. Xajprimemejš: čas zato so zimski meseci, ko se pripravlja na novo rodno leto Nn kos papirja sq v zmanjšanem merilu nari?c vePkost svojega vrta in označi vse razpoložljive gredice. Preden se octi oči, kaj bo fteja-1 in sedi! na posamezne, mora predvsem pomisliti, da ima opraviti s *remi. celo štirkni vrstami 7c!enjadn;h rastlin. V prvo skupino spadajo tiste, ki uspevaio le v dooro. sveže pognojeni zemlji, v drupo tiste, ki ljubijo močno, prejšnje leto po gnojeno prst. in končno v tretjo take, ki se za-dovo?jujeio s pičlim 2no;enjem. zlasti pa ne pren-j-e jo k. r;°*!K'. sve/e^a.
Zelenjava, ki hoče f^obro pognojeno zemljo.
Tretjino vrta bo vrtnar ' -1 Iclil za prvo GKupioot, torej za rastlnc. ki uspe vi i o le v dobro pognojeni zemlji. Najuspe:nei^e ho gnojil jeseni, kar velja predvsem z\ humoz-HD zem'io. kaknT ie na pr-mer v Trnmcm.
V scverm okolici Ljub'iane je boljše gnojiti pomladi. Tam je zemlja peščena in *e bi gnojil jeseni, bi se do vpomladj boljše se<tav*nc gnoia žc izljubile v gWvno, ne-do^ei«lj:vo za korenine. Gnoj mora biti vlc-žan. črn.
Rastline, ki jih bo vrv^al v prvo oddelje-no tretvno ^> ,:«-*nate ra-f'ine. Sem spadajo predvsem solate, spin ija. zeljnice (ze-lje. kapus. karfijolc) in plotin;cc ('paradižniki, buče. jajčevec in paprika). Treba pa je istočasno misliti tudi že nanrej! Solata je na primer junija končana. Kaj bo scjal in sa-Jil. ko jo bo pobral? Druga kultura je lahko ponovno soTata ali zelena, nizki ali visoka fižol. Ko pobere avgusta ali septembra drugo ki^turo. prde na vrvto tretia: •pozno korenje. motov:lcc. zimccka spinača. Z'radi slane ni varno saditi paradižnikov na prostem pred 15. majem. Grede ne bo pustil prazne, nasejal bo hervke. v jeseni k-~rcnie afli r"prn3čo. Ker stdi paradižnike na redke 50 do 60 cm na-azen, bo. vlok1cr ne odraste;o. uspevala ^cs kolcrabica. V tem prma»-u je treba noskrbeti zemlji tvVj-šo hrno. Umetna gnojila so na naših vrtovih, ki so humozni. zelo uporabna.
Zn korenstvo je treba gnojiti že prejšnje leto.
Drugo tretrno vrta bo vrtnar namenil ra^tfinam. ki jrm mora po.mojiti zemljo /e prejšnje leto. Sem spada vse korenstvo (korenje. pvs«a. kr«Tmprr. redkev") razen zo1ene. Jo lrubi nc?e gnr.jenie in umetna gnojila. £e bi kr»rensrvo gno;i1i rw sveže nofjnoje-ie ali z gnoin'oo zalite grede, bi ne bilo trpežno za zimsko shrambo, ker bi se kmalu pokvarilo.
Korenf-tvn sr. znana kot kalijevi požeruhi. Zato se s kalijem ne sme štecMt: in £?a natrosimo 4 do 5 dkd na kv. meter. Če gno-j:mo s kaTiiem. pa ne smemo «jati ali saditi pred potekom vsaj 14 dni. ker bi kal;; drugače uničil seme ali škodoval koreninam. Gnoji se tudi še enkrat kasneje, in to p.izljivo okrrfi rastlin. Ce pade «a listje, ga je treba takoj po-kropiti z *<>io. Tudi n:trc.foskal ne sme pasti na listje.
Gnojenje s kalijem je zeic važno, ker pospešuje trdnost gomoljev, vpliva na *mež-nest in k<V:č:no pridelka. Isto velja tudi za gnojenje s kalijem sadnem j drevju.
Stročnice ne ljubijo mnogo gnoja.
Tretji del vrta ;e nrmcnicn stročnicam: fižoTu, grrhu, bobu in leči. Vse te rastline potrebujejo izredno ma'o gnojenja, so pa zelo hvaV/ne za kalij in fosfor. Fosfor vp'i-va na obliko in kakovost pridelka. Pri nas sta udomačena superfosfat m Tomaževa ž'rndja. Prvega uporabljamo, ker je lahko topljiv. s*pom!adi. Tomaževo žlindro, ki ie težko topljiva, pa že jeseni. Ker se za stročnice ne sme sveže gnojiti, se uporablja samo umetno gnojenje. Stročnice sprejemajo iz zraka du^ik ZJtc je koristno, ko poberemo pridVek. da zelenje podkoplierno. S tem dova;amo zemlji potrebni duvk. Na kmetih postopajo pod<bno z deteljo, ki ie prav tako bogata dušika,
Nacrt mora upoštevati tudi drn*?o in tretjo setev.
Načrt bo vsak vrtnar izdelal pač po svojih potrebah, zlasti domačega gospodmi-stva. Upo:tevati mora tudi že drugo in tretjo setev Grede je treba t^koj prekopati, ko se pobe--? prva ku'tura Konec anr:\a pobere berivko. Vedeti mora že sedaj, kaj bo sadil na proste g^ede Lahko sadi glavnato so^to. ze'eno. ra-ad^žn;ke. Zaradi tega mora tudi vedeti za vsakr. rastlino kdaj d oraste in dozori.
Za paradžniki, ki trajajo do prve iesen-feke slane, ni več časa. da bi kaj seja!. Ko pobere junija meseca rano zelje, lahko sadi glavnato solato, peso. redkev. redkvico. Tako se na vseh koncih vidi. da brez načrta ni uspešnega vrtnar i en i a.
Paziti ie treba *ud: na gnojenje saj ;e gnoj danes zelo drag. V7 humozni zemlji lo zadostovalo, ce se gnoii s hlevskim gnojem vsako četrto leto. druga leta pa z umetnimi
gnojili. Pecščeno zemljo je treba gnojiti vsaj \-sako tretje leto s hlevskim gnojem, da pride v zemljo humus, črn java.
Vsak  načrt  naj  se   podredi zahtevam kolobarjenja.
Doslej je bil govor lc o enoletnem načrtu, toda stare skušnje kažejo, da bo uspešno obdeloval zemljo le tif-ti, ki bo mislil še na več let naprej v zvez: s tako imenovanim kolobarjenjem. lu je važno pri vsakem gospodarsivu. Še danes je mogoče videti na naJ-ih kxne0k>h poijih. <la sadijo nekateri na primer zelje lota in leta vedno istem mestu. Tudi n1 IfuVkmsJc h ^Tt^,vih se zla ti pri fižolu prcklarju opaža ta pojav, ki pa je ncspimcten. Prideka jc pri tem ^-sokc leto m nj m v zem'jo se naseli vedno več škod';ivcev. S^>iobno mr clc'oA-anje zahteva krV.ba-icnie. to je me-nja\-an;e kultur.
Dognalo se je. da bi sele vsako četrte leto smela priti ista kultura ponovno n« isto mesto. Pri tem se lahko lepo zvrstijo vse ra t line: prvo leto na sveže, dobro po gnojeni zemlji listnate r st'ine. drugo leto na istem mestu korenstvo, tretje stročnice.
trto pa zopet listnate rast'me. Ce se upo-stev« ta vrstni red, bx^ zelenjava manj pod-
| vržena raznim boleznim m pridelek bo trajnejši. Kjer se pri koV.barjenju na'.eti na pralne prostore, se --adi \nmes druga zelenjava. Na primer med karfijole in kapus, ki
..'.ta mnogo gnoja se posadi 1 a, red-lrvica, tudi por itd. Za hitro poraba- smemo sejati vmes tudi druge rastline.
O vzimljenju zelen iave.
Končno je predavatelj sprci: — ^ri! še o vztrnljcinju zelenjave, o čemer smo pod rob ne je že  p^snH.  Iz njegovih   ugot« ^-itev  na i povemo !e najbistvenejše.
Današnje vreme zeleniavi. ki io namera varno shraniti za zimsko porabo, ne škodi. Mraz j: cdlo koristi, ker ji ustavi uspešno njihovo rast. Ce bi jo spravili prej, bi ne trajala dolgo. Ce smo prisiljeni zelenjavo spravljati ob mokrem vremenu, jo najprej na zavarovanem, suhem prostoru obrnemo narobe, da se posuši, celo lahko uvene.
Glede vzunljenja so\afe :e važen nasvet, da med dvema vrstama solate, široko!istna-to rn ozkolistnato, uporabljamo za vzimlje-nje samo ozkolis-tnato. ki še ne sme biti dorasla. Pri spravljanju zelenjave in kasneje je najbolj škodljivo menjavanje toplote. Ena zmrzal ne škoduje, škodu ie na menjava toplote in m niza.
Ljubljanska tehnika zaprta
Ljubljana. 20. novembra V pomedeljek zjutraj je tukajšnja Rastura izvršila nenapovedan obisk na tehniški fakulteti ljubljanske univerze ter je pr tem zaplenila mnogo propagandnega sub-verzivnega gradiva in aretirala 29 dijakov.
Visoki Komisar je z ukazom današnjega dno odredil za nedoločen čas* ukinitev vsen predavanj rn vaj na fakulteti, obenem pa ukazal zapreti prostore.
Tehniška fakulteta ljubljanske uni\*erze je zaprta. Pr\-ič smo prav pri našem naivis jem znanstvenem za\'odu morali občutiti posledice nepremišljenih dejanj posameznikov, ki s celoto in z življenjem Ljubljanske pokrajine nimajo sicer nič skupnega, pa smo vendar vsi kot Slovenci vsaj posredno sooc/govorni.
Pono\'ni pozivi oblastev. namenjeni vsem. ki se niso mogli sprijazniti z dejstvom in postopati v s\*ojem delu in življenju tako, kf.kor zahtevajo nove razmere, so sicer pri marsikom zalegli, da je spoznal nesmiselnost svojega početja. Kljub temu pa so med nami še taki. ki jim ni do mirnega sožitja z večino prebivalstva in ki nikakor noče io upoštevati velike naklonjenosti Fašistične Italije do Ljubljanske pokrajine in zlasti Fašistične vlade do našega najvišjega znanstvenega zaxxyda. Za naše slovensko vseučilišče smo se boriti desetletja, dokler smo ga dosegli in dobili kot narod z njim najvišje priznanje. Ko so naši kraji pripadli Italiji, »o nekateri pričakoi ali. da bo naše vseučilišče zaprto, toda zgodilo se je nasprotno. Fašistična vlada ie za obnovo rn celo za razširitev slovenskega \'seučilišča določila kredit 20 milijonov lir. S tem je
pokazala, da nam nikakor ne želi vzeti naj-\nšjega znanstvenega za\*oda. ampak nam želi nasprotno ta za\~od razširiti in mu dati še boljše pogoje za obstoj.
Večini slušateljev našega vseučilišča bi storili hudo krivico, če bi ji očitali, da ni znata vračati lojalnosti z lojalnostjo. Dobro se zavedamo, da je gla\'ni cilj sloven skega dijaka uk. ne pa prevratno delovanje. Kakor na vseh vseučiliščih po s\'etu. oa je seveda tudi na našem nekaj pre^Tatnih ele-n>entov, ki se nočejo pos^^etiti študiju, ampak »e rajši posvečajo podtalnemu delovanju, ne da bi pri tem trezno pomislili, ali ima to delovanje kakšen res dosegljiv Cilj m ali more koristiti slo\"enskemu narodu kot celoti Večini dijakov deiox-anje teh prevratnih elementov niti ni znano in zaradi tega zanj ne more biti niti neposredno odgo\*orna. Kljub temu pa — večkrat smo že poudarjali* do opomini, ki so točno določali težke posledice za razna neodgovorna dejanja, ne bodo ost ah zmerom opomini, ampak se bodo izpremenili v bridko resnico in dejanja — je še zmerom med nami peščica ljudi, ki nam m znana, ki pa smo zanjo vendarle i'saj posredno soodgo-vorm". To s\xtjo težko posredno soodgovornost zlasti čutimo zdaj, ko je zaprta tehniška fakulteta naše univerze.
Dogodek na tehniški fakulteti nam je naj-resnejši opomin, da se spametujemo in varujemo \isi?kega nepremi.il j enega dejanja. Zlasti naj bo opomin našemu dijaštvu, ki se mora dobro zavedati, da fe usoda najvišjega slovenskega znanstvenega zan-oda odvisna prav od njega in da bo predvsem ono trpelo, če se bodo pona*\'ljati dogodki, kakršnega smo \' ponedeljek doživeli na naši tehniški fakulteti.
10 let naše lahkoatlefike
Odlični uspehi v drugi polovici preteklega desetletja, ko smo dosegli že pomembne uspehe
Leto 1936
je prineslo slovenski atletiki nove uspehe. Na 400 m je Gabergek izboljšal prejšnj* rekord za desetinko sekunde. Na 300 m jc Goršek dosegel viden napredek, obenem pa izboljšal tudi rekord na 1500 m. Tvrevs je dvignil svoj rekord na 5000 m, ki je še danes v vel;avi.
Lestvica najboljših atletov ae kljub temu ni dosti spremenila:
100 m: Sodnik fPr) 11.1: 200 m: Pleter-šok (Pr) 22.7: 400 m: Gaberšek (Pr.) 51.5; 800 m: Goršek (Pr» 1:57.5: 1500 nr Goršek (Pr) 4:07.9: 5000 m: Rrevs (Pr) 15.31.4; 10.000 m: Bručan (II) 34:02.6; 110 m zapreke: Pleteršek (Pr) 16.9: 400 m zapreke: Pleteršek (Pr) 57.0: 4X100 m: Primorje 46.0; skok v višino: Martini (Pr) 180; skok v daljino: Puttnja (Pr» 6 43; troskok: Svetek (Pr) 12.9; skok ob palici: Zupančič (II) 350. kar je bil nov slovenski rekord; met krogle: inž. Steplfc-nik (II) 12 S2: disk: mi. Stepiftnik 42.74; met kopja: Slapar rPr) 51.51; met kladiva: naž.  Stepišnik 49.17.
Leto 1937
je bilo že prehodno leto, to je dotlej vo-f Ina generacija zapušCala borbene vrste in so se uveljavljale nove, mlajše moči. Rezultati, ki jih je dosegla mlajša genera cija v prvih letih svojega delovanja, so š» zelo ponižni. Ob koncu leta smo Izkazali naslednjo bilanco:
100 m: Skoftek (Pr) 11.3; 200 m: Skii-šek (Pr) 23.2; 400 m: Pleterftek (Pr) 51.6; 800 m: Gortek (Pr) 1:57.4; 1500 m: Goršek (Pr) 4:02.2; 5000 m: Braćan (ii) 32:28.4; Bručanov novi rekord pa je b-l kasneje razveljavljen, ker Je sodniški zbor naknadno ugotovil, da je tekel en krn^ Dremalo. 110 m zapreke: Pletertek (Pr) 16.4; 400 m zapreke: Pleteršek (Pr) 57.1; skok v daljino: Požar (Pr) 6.5S; skok v višino: *gur (Pr) 181; troskok: Perper (Pr) 13.13: skok ob palici: Oro*y (H) 3.30; met diska: inz. Stepišnik (II) 4019; met krogle: inž. Marek (Pr) 12.46; m»t kopja: Brunett (II) 48.35, met kladiva: inž. Stepišnik (II) 46.34.
Leto 1938
V teku na 100 m ae je postavil na vra tabele Ilirijan Račič. Na 10.000 m se je zelo popravil Krevs. z njim pa tudi Goršek na 800 m. Velika je bila konkurenca v skoku v višino, kjer smo zabeležili ceTo vrsto odličnih rezultatov. Leto je minilo v vztrajnem delu, ki je prineslo kasneje na%1 atletiki lepe sadove. Končalo se *e z naslednjim uspehom:
100 m: Račić (D) 11.3; 200 m: Pleteršek  (Pr)  23.3;  400 m:    Pleteršek (Pr)
49.9. Slovenski rekord, ki je odličen uspeh.
800 m: GorCek (Pr) 1:56.3; 1500 m: Goršek (Pr) 4:05.4; 5000 m: Rrevs (Pr) 15:39.4; 10.000 m: Krevs (Pr) 33:06.i; 4X100 m: Ilirija 45.8: 110 m zapreke: Pleteršek (Pr) 16.8; 400 m zapreke: Pleteršek (Pr) 57.3; skok v višino: Martini (Pr) 187; skok v daljino: Lončarič (Železničar, Maribor) 6.51: troskok: Smoiej (Planina) 13.15; skok ob palici: Smerdu (II) 3.45; met krogle: Zupančič (II) 12.59; met diska: Ka;fež (Pr) 40.19: met kopja: Gre-jrorovič (Železničar) 45.36; met kladiva: inž. Stepišnik (H) 50.24, kar je bil nov slovenski rekord.
Leto 1939
je prineslo v lestvici znatno spremembo. Ive Krevs se je umaknil in nadomestil ga je mladi Košir na 5000 m. Najnomembnei-ši dogrodek sezone je bil Gorškov rekord na 800 m 1:55.0. ki g*a nI doslej zmog-el niti Košir. Pleteršek je postavil nov rekord v teku na 110 m čez zapreke, v metu kopja pa je stopil v ospredje mladi Mausar, ki je vrgrel kopje kar 55.78 m daleč. Ob koncu sezone je bila lestvica naslednja:
100 m: Račič (Ilirija) 10.9. 200 m: KU-nar (Pl.) 23.5. 400 m: Sknšek (Pr.) 51.5. Izenačil je veliavni Gaberškov rekord. 800 m: Gor*ek (Pr.) 1:55.0. 1500 m: Goršek (Pr.) 4:01.1. 5000 m: Košir (Pl.) 15:50.0. 10.000 m: Bručan (H.) 34:43.4, 110 m zapreke: Pleteršek (Pr.) 16.1. 400 m zapreke: Skušek (Pr.) 57.5, 4x100: Primorje 46.4, skok v višino: Martini (Pr.) 183, skok v daljino: Klinar (Pl.) 668. troskok: Smo-lei (Pl.) 13.46. met kopja: Manaar (Pl.) 55.78. met diska: inž. Stepišnik (TI.) 41.33 metra, met kladiva: Inž. Steo-šnfk (II.) 4938.
Leto 1940
Račič se je uveljavil tudi v teku na 200 m, kjer je dosegel viden napredek. Na 409 m je Klinar Izpodrinil PleterSka. Na 1500 m je prevzel vodstvo Košir, dočim si je na 5 in 10 tisoč metrov priboril prvenstvo Klen. Zorko je v skoku v daljino postavil nov rekord kakor tudi Orosy v skoku ob palici, v troskoku pa je ostal favorit Smoiej. Največji triumf pa je požel inž. Ste-p!?-nik z znanim rezultatom, ki je odmeval po vsej Evropi. Tudi Mavsarjev napredek je bil ogromen in pomemben. Lestvica je bila ob koncu:
100 m: Račič (TI.) 10.8. 200 m: Račlc m.) 22 2. 400 m Klinar (Pl.) 50.9. 800 m. Goršek (Pr.) 1:59 2. 1500 m: Košir (Pl.i 4:03.4. 5000 m: Klen (Pr.) 16:10.8. 10.000 m: Kien (Pr.) 34:33 2. 110 m čez zapreke. Pleteršek rPr.) 16.2. 400 m zapreke: Klinar (Pl.) 58 9. 4x100: mrlja 45.3. met diska: Inž. Stepišnik (H.) 38.45, met krogle: Zorko (žel.) 12.85,  met  kopja: Mausar
Zborovanje Zveze industrijcev pod preised stvom Visokega Komisarja
Ljubljana, 21. novembra.
V ponedeljek popoldne je pod predsedstvom Visokega Komisarja v vladni palači bil sestanek vodilnih osebnosti tukajšnje Zveze industrijcev. Sestanku so prosostvovali Zvezni Podtajnik ter nekaj funkcionarjev Visokega komisariata. Poleg teh sta bila navzoča generalna ajnika zbornice za TI gg. I. Mohorič :n dr Pless Predsednik Zveze industrij cev g. Avgust Praprotnik je v toplih besedah ^zdravil \\^Kzega Komisarja v imenu industrijcev ter se mu zahvalil, da je blagovolil prevzeti predsedstvo sestanka. Tajnik Zveze industrijcev dr Golia je nato prebral podrobno poročilo o položaju v raznih industrijskih panogah.
Visoki Komisar je proučil splošni položaj indusirije v zvezi z dogodki v zadnjih mesecih ter se je dotaknil raznih vprašanj, ki so na dnevnem redu Poudaril je veliko zanimanje Fasistovske Vlade za razvoj industrije ter zagotovil navzočnim. da bo lo zanimanje ostalo tudi v bodoče ter pomagalo reševati razna vprašanja, ki se ne tičejo samo naše pokrajine, marveč imajo vsedržavni in celo mednarodni značaj.
NaglašajoČ.  da   je  delavnost industrije
važna ne samo ? splošnega in gospodarskega vidika, marveč tudi Z vidika dela.
(Pl.) 64.30. met kladiva inž. Stepišnik (II.) 54.64, skok v daljino: Zorko (Žel.) 6.80. skok v višino: Slanina (Pr.) ISO, skok ob palici: Orosy (Rapid) 360. troskok Smoiej .Pl.) 13.56.
Letošnji rezultati so še v živem spominu in jih ne bomo navajali Rahlo nazadovanje, ki smo ga letos občutili, ni znak nevarne krize, pač pa le posledica nepremagljivih okolnosti. Ko bodo razmere zopet dovolile, bo slovenska lahkoatletika nedvomno gradila uspešno naprej in vredno nadaljevala izvrstno žetev preteklega desetletja.
„Junaštvo44 partizanov!
Ljubljana. 20 novembra Včeraj zjutraj je bil pred svojim stanovanjem zavratno ubit Slovenec, policijski stražnik Josip Koželj. Imel je že nad 11 let službe ter se je vedno vzorno vedel: znan je bil kot vesten vršilec dolžnosti ter dober družinski oče.
Babje leto?
Ljubljana, 21. novembra.
Babje leto aili novi sneg? Dvakrat je že nastopala zima, kar se nam ni le zdele1, saj s-mo jo občutili do ko<sti. Ko je zapadel zadnji sneg in je prava zimska burja shla-dila ozračje, smo se odpovedali zadnjemu upanju, da bi bilo letos še kaj toplih dni. Včeraj se nam je pa cele zazdelo, da je za-di^ailo po pomiladi. Ali se začenja babje leto, ki ga doslej še ni bilo in ki nastopi skoraj vselej med zimo ali v pozni jeseni?
Včeraj je pihal precej močen jug. Pobralo je zadnji sneg v mžjih legah. Ko so se pa popoldne dvignili mailo oblaki, smo vide1!, da so hribi zasneženi še globoko v doline. Posebno mnotjo snega je na krimskem pogorju, na Mokrecu in Ahacu. V dolinah so kmetje, ki jih je že tretjič presenetil sneg. zadnje dni še pospravljali repo. Vendar ni osrtalo mnogo pridelkov nepospravljenih. Kmetje pravijo: Kdor letos ni utegnil pospraviti jesenskih pridelkov in se založiti s steljo, je kriv sam, češ le zelo redko je tako lepa jesen, kakršna je bila letos. NTa prostem je pa ostalo tudi še precej povrtnine v mestu in meščani so jo hi toli pospravljati zlasti včeraj, ko se je zemlja že malo osušila.
Davi je bilo še vedno toplo, vendar je pa začela zopet vleči burja. Zato t>mo se začeli upravičeno bati, da se bo zopet »siku-hai!« sneg. Lepega vremena nam burja ne prinese. Zadnjič smo pričakovali, da se bo zjasnilo po burji in smegu. a ^mo se zmotili. V Ljubljani nismo videli sonca že nad tri tedne. Včeraj se je pokazalo samo za nekaj minut, ko so se oblaki proti večeru začeli redčiti. Medtem ko je bila Ljubljana v gosti megli in v mraku pod črnimi jesenskimi cblaiki, jc bilo zndnje dni komaj 80 km na ju^u krasno sončno vreme. Tolažba, da bo nastopalo »babje leto«, nam še vedno ostane. Toda babje leto navadno ne traja več ko teden dni.
Nase gledališče
P R A M A
Petek, 21. novembra: zaprto.
Sobota. 22. nov.; Predstava za Dopolavo-
ro Začetek ob 14.30. Sobota. 22. nov.: Dom. Red B. Začetek ob
1730.
Nedelja. 23  nov.:   Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene Začetek ob 14.30. Nocoj bomo improvizirali   Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30
Ponedeljek, 24. novembra zaprta
Ker je ga. Ančka Le var jeva obolela, je za nocoj napovedana premiera »Bog z Vami, mlada leta« odpovedana.
*
Abonenti reda B bodo imeli v soboto dne 22. t. m. ob 17.30 predstavo štiridejan-ske drame »Dom«. Igro je napisal Janez Jalen ter predočil z njo sliko propadajočega kmečkega doma in njegove rešitve. Značaj oseb in potek dogodkov so verna slika kmečkih ljudi, ki ljubijo svoj dom. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek.
OPERA
Petek 21. nov..- Netopir Dijaška predstava Globoko znižane cene. Začetek ob 16.
Sobota. 22. nov.: Madame Butterflv. Premiera. Red PremierskL Začetek ob 17.30.
Nedelja 23. nov.: Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 10.30. Grof Luksemburški Opereta Izven. Znižane cene Začetek ob 16. Ponede.jek. 24. novembra zaprto.
Ena izmed Pnccinijevib najbolj čustvenih oper Je »Madame Butterflv«. To delo. čigar dejanje se odigrava v eksotičnem japonskem svetu, nosi žena. a mestoma močna dramatična glasba. Usoda nesrečne in
Zapil?Čer<«»   |*mv---r>-r''c«-Tr'iq   OP ?T-
ni libreto  velike ^zraznp moči.  Na tel osnovi komDor :r?^a opera zajame poslu-I šalca z Intenziteto njen:h čustvenih pre-
je Visoki Komisar izjavil ponovno, da bodo upoštevane v problemu surovin krajevne industrije v isti men kakor industrije ostale države. Glede važnega vprašanja prometa z lesom, izvoza m delovne sile, si je Visoki Komisar pridržal možnost, da skliče poseben sestanek. Razen tega je Eksc. Grazioli odredil, naj vsa druga vprašanja takoj prouče praktično pristojni organi, da se tako pride do najboljšega načina njihove rešitve
K stvari so se oglasili tudi mnogoštevilni zastopniki industrije.
Predsednik mednarodne obrtniške organizacije na obisku v Ljubljani
Ljubljana, 21. novunbn. Na svojem povratku iz Hrvatske je včeraj prispel v Ljubljano narodni svetnik G a z z o 11 i . predsednik mednarodne organizacije obrtništva in Zveze Obrtnikov. V njegovem spremstvu je bilo nekoliko njegovih sodelavcev. Bil je sprejet v vladni palači pri Visokem komisarju, s katerim se je dalje časa razgovarjal o vprašanjih, ti-čočih ae organizacije obrtništva naše pokrajine. Zvečer je g. Gazzotti odpotoval v Rim.
tresov Naslovno partijo bo pela letos prvič Hevba'ova. Franci Pinkertona. Janko Charplessa, Kogejeva Suzuki, Španova Kate. Slado.HA   v_, icai Vamador-
ja, Lupša Bonca. M. Gregorin kom sari a, Skabar uradnika: diri<rem N Štritof. režiser C. Debevec, inscenntor Alfredo Fu-risa
KOLEDAR I>anes,  petek.  21.   novembra: Darovanje Devico Marije DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica.:  Dekle  z jastrebom Kino Union: Slabo v vedenju Ivino Slojja: Mister Flo\v
DE2 1KNE LEKARNE Danes; Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 43, mr. Hočevar. Celovška cesta 62, mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta 47
SPREMEMBA RADIJSKEGA PROGRAMA
22. novembra ob 13.17 koncert srpra-nistke Elvire Balberi. Pn klavirju Salermo. 1 dol. 13.30: Pisana glasba, plošče. 13.45: Koncert sopramstke Elvire Balberi. Pri klavirju Salermo. 11. del.
Razstava treh
V nedeljo "23."nov. ob n. i>o v"T:iUoptee-vem paviljonu odprta umetniška r.szstava samo najnovejših de! treh članov DSLU: Staneta Kregarja, Nikolaja Omerse In Karla Putricha. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vsi, ki se zanimate za slovensko moderno likovno umetnost, ste vabljeni. Na razstavo opozarjajo lepe fotografije del po ljubljanskih izložbah. — Slika je posnetek Putriehove »Glave deklice«.
Iz Spodnje Štajerske
— Nad 400 javnih zborovanj, štajerski Heimatbund je prirejal zadnje dni po vseh večjih kra;ih Spodnje štajerske javna zborovanja, na katerih so govorniki seznani'.i prebivalstvo z novim položajem in ga pozivali, naj se pridruži nemštvu. Prirejenih je bilo nad 4000 zborovanj, ki se jih ;e udeležilo nad 100.000 prebivalcev Spodnje štajerske.
— Otvoritev mariborske gimnazije. V ponedeljek je bila kot druga srednja Sola svečano otvorjena tudi gimnazija v Mariboru. Svečanost je bila združena z obešanjem nemške zastave. Vodja gimnaziji dr. Manfred Straka je pozval dijake k izpolnjevanju dolžnosti.
— Vlak ga je povozil. V torek zvečer se je pripetila v Poljčanah težka nesreča. V Slovenski Bistrici zaposleni 63h'tnl delavec Ivan Brumec se je peljal z večernim vlakom v Poljčane. Ker se mu je pa mudilo, je skočil z vlaka preden se je na postaji ustavil. Nesreča je hotela, da je privozil po sosednem tiru tovorni vlak in njegova lokomotiva je treščila Brumeca vstran. Nesrečnež je zadobil tako težke poškodbe, da je že med prevozom v mariborsko bolnico umrl.
— Nov grob. V Marenbergu je umrla trgovčeva žena Katarina Giegrl, stara 67 let.
Drobiž od vseh strani
— 24 angleških trgovskih družb v Tlen-cinu se je združilo v Trgovinsko zbornico, da bi ta uredila pogoje njihove evakuacije in prenos njihovega premoženja.
_ Angleškoameriško naložbe v Tienclnu
so delno zamrznjene. Višina teh zamrznjenih naložb znaša 6,8o0.000 jenov (jen velja 3.47 lire).
— Turški listi poročajo, da sta Italija in Nemčija objavili svoj sklep, da bosta sodelovali na prihodnjem velesejmu v Smirni leta 1942.
— V Švici se je indeks cen na debelo, ki obsega najvažnejša živila in surovine, konec meseca oktobra povzpel na 192.8 (julij 1914 = 100).
— Na Fortugalskem je bilo uvedeno prvo racioniranje kmečkih živilskih pridelkov. Prva portugalska občina, ki je ukrenila raeianiranje jo mestece Selvas na špansko-portugalskl meji.
— Globo trideset tisoč švicarskih frankov je moral plačati Sirijec. ki biva v Sankt Gallenu v Švici. Občutna kazen ga jo doletela, ker se je preerešil proti zveznim ukrepom tržne aprovizacije.
— Za generalnega ravnatelja uradne ruske obveščevalne agencije Tass je bil imenovan Oumansky, poslanik sovjetske vlade v Wash ngtonu.
— V gorati pokrajini Hamilton se je zrušilo kanadsko lovsko letalo. Trije član: posadke so se ubili, druga dva sta močno ranjena.
— Na Madžarskem so začeli proizvajati mast iz kosti. Stot kosti da 10 kg masti. V zadnjih treh mesecih so pridobili 700.000 kg masti.
N
Živilske nakaznice za december
Važno pojasnilo o ureditvi in izdajanju
Ljubljana, 24. oktobra.
Informirali smo se na pr.stojnem mestu glede živilskih nakaznic za aecember in smo dobili sledeča pojasnila;
Živilske naku/n,ce za december so po koi-činj laLioniranih živil enake onim za november: razlikujejo se od njib samo v barvi in sicer so tiskane navadne nakaznice na sivkastem podtonu. nakaznice za ročne delavce na rjavkastem :n nakaznice za težke delavce na modrikastem podtonu. Razen teta se razlikujejo nakaznice za IJubJJansk občino od nakaznic za ostale občine v tem, da so ljubljanske tiskane z zelenimi črkami, a okoliške s črnimi Te razlike v barvah so potrebne zato, da se ne mešajo odrezki prejšnjih mesecev — k. so v decembru neveljavni — z odrezki tekočega meseca, kakor tudi, da se regulira nakupovanje na podeželske nakaznice pri trgovcih v nj.novih občinah, ne pa pri ljubljansk.h Trsove.h. Končno je novo tudi to. da je dnevna ko.ič.na kruha na decembrskih nakaznicah razdeljena na dva enaka dela (radi gostinskih obratov).
Posamezne vrste nakaznic pripadajo naslednjim vistam oziroma slojem prebivalstva:
Posamezne vrste nakaznic pripadajo na slednjim vrstam oziroma slojem prebivalstva:
L Navadno živilska nakaznica — na sivkastem podtonu — pripada vsem osebam obojega spola, ki ne opravljajo nobenih fizično težjih in napornejših del, kakor tudi vsem onim ročnim in težkim delavcem, ki so prejšnie mesece sicer prejemal: nakaznice na dodatne končine živil, so pa sedaj sezonsko nezaposleni ali ne opravljajo več onih del. radi katerih so bili upravičeni na večjo koiičino hrane, četud. traja prekinitev dela samo en mesec
Navadno nakaznico morajo prejemat: torej vse osebe, ki so zaposlene po uradih, pisarnah, šolah in podobno (uradništvo in učiteljstvo. razen slug), vodilno osebje v raznih podjetjih: šefi (predstojniki) uradov ali podjetij, pos'. ajenačelniki, razna višja zvanja v tehnični stroki, inženerji. višji prometniki, tehniki, poslovodje, delovodje; mojstri in obrtniki, ki osebno ne opravljajo svoje obrti, temveč imajo samo »naziv«; umski delavci in umetniško osebje najrazličnejših kulturnih ustanov, zasebniki, trgovci, gospodinje v družinah z 2 ali manj družinskih članov ali podnajemnikov, gospodinje v družinah s služkinjo; razni potniki, akviziterji, zastopniki, inkasanti, e&sektrtosrji; grafičarji. ki niso v dotičnem mesecu zaposleni; vsi otroci, šolarji, dijaki itd.
Za prejem nakaznic za ročne in za težke delavce je prvi pogoj, da dotični, ki reflektira na tako nakaznico, resnično v dotičnem mesecu tudi osebno opravlja ona težja dela, katera mu dajejo pravico na večji obrok hrane. Do teh nakaznic nimajo pravice brezposelni in oni, ki so po poklicu sicer obrtniki ali delavci, pa se osebno redno s tem poslom ne bavijo. Posebej pa veljajo še sledeča določila:
2. Posebna živilska nakaznica za ročne delavce — na rjavkastem podtonu — pripada vsem osebam obojega spola, ki se preživljajo od svojega ročnega dela, naje-
roetn obeh spolov, ki opravljajo ročna dela fizičnega značaja ali težaška dela v domačih gospodarstvih: stražniki, sluge, sluzinčad, vratarji, čuvaji, gospodinje v samostojnih gospodinjstvih z več kot dvema družinskima članoma brez služkinje, obrtnik; obeh spolov, mojstri in osebje zaposleno v delavnicah; poljski delavci za časa traianja poljskih del, dninarji itd.; zaposleni graf:carji razen črkostavcev m linotipistov, šoferji osebnih avtomobilov, trgovsko pomožno osebje, stalni gozdni, lovski in nočni čuvaji; osebe, ki stalno vršijo nočno službo v tumusih vsaj osemkrat mesečno (policija, železnica, pošta;, pri čemer je mišljena pod izrazom »nočna služba« služba po polnoči ne pa »večerna služba« pred polnočjo.
3. Posebna živilska nakaznica za težke delavce — na modrikastem podtonu — pripada samo onim osebam moškega spola, ki redno osebno opravljajo tako fizično delo. k; zahteva znatno več porabe telesne moči kot navadno delo. Težki delavec pa ni oni. ki opravlja težko delo samo začasno ali le par ur dnevno ali samo nekaj dni v mesecu.
Na splošno se smatrajo za težke delavce vsi oni moški, ki se redno osebno bavijo s prevozništvom ali raznašanjem, nakladanjem ali skladanjem težkega materijala ali predmetov ter napornimi očiščevalnimi deli. Sem spadajo tudi poklicni postreščki in poklicni pismonoše (za pisma, pakete in brzojavke).
Posebej pa se smatrajo za težke delavce v raznih panogah industrije: drvarji in ročni Žagarji, delavstvo, zaposleno v lesni industriji, gradbeni industriji (zidarji, tesarji, krovci, kopači, tlačilci terena, poda-jači. minerji, železarji itd.), rudarji in delavstvo, zaposleno v rudarski industriji v rovih in na prostem; delavstvo, zaposleno pri pečeh in obdelavah s trajnim ognjem v kovinarski industriji in mehaniki (kovači, kurjači in si:-ojniki pri parnih strojih; premogarii. delavstvo, zaposleno v železniških, tramvajskih in avtomobilskih delavnicah in na progah; vlakovodje in strojevodje pr-. železnici, tramvajski voz-Đtki, šoferji tovornih avtomobilov in avtobusov: železniški tramvajski in avtobusni sprevodrvki: delavstvo v elektrarnah: plinarnah in vodovodih ter pri edinicah za vzdrževanje in napeljavo zunanjega omrežia elektrike, telefona, plina in vode: delavstvo, zaposleno v papirni, kemični, cementni opekarski keramični steklarski. cemen4ni in emajln industriji: delavstvo zaposleno v strojarnah in tovarnah raznih industrijskih izdelkov, pri kamnosekih, v kamnolomih in gramoznih jamah, v hladilnicah (pri klavnicah in pivovarnah) v mlinih v luščilnici riža klavci gnetilcj testa fdelavci, ne obrtniki), zaposlen: crkustavej in linotipisti delavstvo v stalni staSbi ori industrijskih strojih in napravah njihovem --zdrževantu v obratu in g ličen Ju; dteslnfelrtorjl; organi finančno kontrole (ne uradn;stvo) ki redno osebn- vrfflo vsakodnevna terensko službe ter n^kticrrt gasilci.
KH<-> ^ob; navaden in kdo posebno živilsko ipi'pTTo 7a r^čne delavce, bodo od'or-' meTo<fafty preskrbo v alm uradi po svoiib odatkih. za kar *o odgovorni Prevodu.
Se posebno je poudarjeno, da se eno ali drugo vrsto nakaznice ne more in ne sme zahtevati na podlagi nakaznice prejšnjega meseca (n pr. če je imel nekdo prejšnji mesec nakaznico za težkega delavca, pa zahteva, da se mu zaiad, tega prizna težaška nakaznea tudi za decemben temveč je za prejem nakaznice v decem-bru veijavna poleg izdanih predpisov samo vrsta deia ali zaposlenosti dot enega upravičenca, brez vsakega ozira na to. kakšno nakaznico je imel v novembru.
Da dobi kdo posebno nakaznico za težkega delavca, je potrebna prijava dotične-ga podjetja ali tvrdke, ki zaposluje delavstvo, našteto v točki 3 Za to prijavo ne obstoji poseben obraze«. temveč napravi vsako rodjetje za v>ak mesec poseben seznam v dotičnem meseca zaposlenih delavcev :n sicer ločeno za vsako občino, iz katere so delavci Te sezname morajo podjetja odposlati takoj, najpozneje pa do 23. novembra pristojnim občinam Seznam' morajo vsebovati naslednje podatke:
1. priiimek. ime in očetovo ime delavca;
2. rojs4n. datum in rojstni kraj.
3. sedanje bivališče nočen naslov);
4. natančen opis dela. ki ga opravlja in koliko ur dnevno;
5. trgovec, pri katerem je dosedaj pre-iemal živilske nakaznice
Vsi podatki v seznamu morajo biti absolutno točni in resnični ter za iste osebno odgovarjajo šefi (predstojniki) uradov, lastniki ali predstavniki podjetij ali zavodov itd. Pomanjkljivo izpolnjeni seznami pa sploh ne bodo vpoštc\ -ii Razen tega morajo biti na enem seznamu vsi delavc eneffa nodietia   stanuioci v isti občini.
Potrdila ki tih nekateri delodajalci izročajo svojim delavcem so neveljavna in iih preskrbovalnj oradi ne bodo vpošte-vali. zatorej opozariamo vse nnzadete. d* «=e ravnalo točno no ifavttfi navodilih, kakor j rudi. da sezname odpošljejo v določenem
DNEVNE VESTI
— 2enska ustaška organizacija. Ustaški pokret na Hrvatskem dobi zdaj tudi še ženski oddelek. Po zgledu drugih ustaških formacij, bodo organizirane po vsej državi tudi ženske. Organizacija žensk v ustaškom pokretu je bila poverjena profesorici Jeleni Javor, ki jo je imenoval poglavnik za voditeljico ženstva.
— Davek na električni tok in plin v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je uvedla davek na porabo električnega toka in plina za razsvetljevanje. Električni tok za razsvetljavo se obdavči s 75. za pogon motorjev za 10 do 20 banic KW ura, plin za razsvetljavo pa 75 banic kubični meter.
— Minister Ačimović okreval. Srbski notranji minister Milan Ačimovič se je vrnil z bolezenskega dopusta in je v torek v kabinetu ministrskega predsednika zopet prevzel svoje posle.
— Podaljšanje roka za zamenjavo dinarskih bankovcev. Srbska narodna banka objavlja: Rok za zamenjavo 20 in 10 dinarskih sta: "v ba kovcev za nove srbske, se podaljša B -adu in Banatu do 21. novembra Do to^a dne zamenjavajo banke ,>ntrala srb?>ke narodne banke in njene pMružnice ter vsi denarni zavodi, ki s   se  ioslej udeleževali zamenjave.
— Zamenjava kovancev po 5 lir. Kakor je bilo objavljeno, so prenehali veljati 31. oktobra za zakonito plačilno sredstvo kovanci po 5 lir. Zamenjava teh kovancev pa je dovoljena do 30. novembra pri vseh denarnih zavodih in javnih uradih ter monopolskih prodajalnah.
— 8556 namestitvenih uradov. Predsednik konfederacije poljedelskih delavcev v Bignardi je na sestanku zveznega sveta za namestitve v Rimu opozoril na važnost, dela namestvitvenih uradov v Italiji, ki ure;ajo pravilno porazdelitev delovne sile v prid poljedelske proizvodnje. Doslej posluje v Italiji že 8556 namestitvenih uradov.
— Nemfika vseučfllSka delegacija v Torina. Člani vseučiliške delegacije Nemčije so dospeli v Turin, kjer so jih sprejeli najvišji predstavniki oblasti. Na univerzi jim je želel dobrodošlico rel«r>r. Nato so nemški vseučiliščniki obiskali baziliko, kjer so si ogledali grobnico tam pokopanih Savoj-skih prinčev.
— Novoporočenci v avdiencl pri papetn. V sredo je papež sprejel v avdienci okrog 1000 ljudi, med katerimi je bilo 700 novo-poročencev ter nekaj sto vojakov s skupino ranjencev. Avdienca, ki se je pričela od 9. uri. je tra;ala več ur.
— Pogod se imenuje zdaj Plodina. Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je odredilo preimenovanje Privilegirane nakupovalne družbe Pogod v Plodina.
— Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovali sledeči privatniki: Gospa Nada Kobl, Podpeč Lir 2000; g. Ivan Gregorc, trgovec, Ljubljana, kot prvi obrok za odkup ene postelje Ldr 5000, g. Ivan Petrič. trgovec. Borovnica, za odkup ene otroške postelje Lir 10.000; g. apotekar Guido BakarČič, Ljubljana, Lir 2000. Vsem tem darovalcem se najprisro-neje zahvaljujemo, saj so s tem dokazali svoje socialno razumevanje in služili dragim za zgled. Predstojnistvo medicinske klinike.
— Hrvatje v Baranji se vračajo ▼ katolicizem. Iz Zagreba poročajo, da so se začeli Hrvati v Baranji, kl so bili v pravoslavni veri. vračati v katolicizem. Njihovo odposlanstvo se je z&rlasilo te dni pod vodstvom župana dr. Heferla pri Poglavniku ir. mu izrazilo lojalnost. CeS. da so pravoslavni Hrvati Baranlje spoznali, da so jih nasprotniki hrvatskega naroda politično izkoriščali. Dr. Hefer je Izrecno naglasU, da se vračajo pravoslavni Hrvati v katolicizem prosto\*oljno.
— Velik uspeh Budakovega »Ognjišča«. Bivši hrvatski prosvetni minister in sedanji hrvatski poslanik pri nemsTd vladi dr. Mile Budak je nedavno napisal roman pod naslovom »Ognjišče«, ki kaže najprej odlomek iz življenja hrvatskega kmeta v Liki, nato pa podaja čisto hrvatske narodnostne ta življenjske probleme. Budakov roman je znani zagrebški umetnik Tito Strozzj takoj dramatiziral in je bila ▼ nedeljo v hrvatskem državnem gtodaHMu v Zagrebu svečana premiera. Premieri dramatiziran egra dela svojega ustaSkega tovariša so med drugimi odličniki prisostvovali hrvatski ministri dr. Mirko Puk, dr. Milovan Zanič, dr. Lovro Suatć, M
Frkovič, dr. Ivo Petrič in dr. Joso Duman-džič. Po poročilih zagrebških listov je dramatizirano Budakovo »Ognjišče« doživele prodoren uspeh in je avtor dobil več lovorovih vencev, ki sta bila med njimi najlepša venec prosvetnega ministrstva, ki mu je Budak do nedavnega načeloval. in venec uradništva istega ministrstva. Svečane premiere so se udeležili tudi predstavniki zagrebškega diplomatskega zbora.
— T'spe h hrvatskega avtorja v Italiji. Znani Teatro deli o A rti pod vodstvom slavnega Italijanskega umetnika ln režiserja Antona Giulia Bragaglie odhaja te dni na veliko turnejo po Italiji in bo gostoval v Torinu na Reki, v Livom u, An coni. Peru-gii, Splitu, Bologni, Trstu, Brescii, Veroni Luganu ta Milanu. Med drugimi odličnimi deli ki jih bo dajal v gledališčih teh mest, je tudi delo hrvatskega avtorja Milana Be-goviča >Pustolovec pred vratmU. Znano je, da je Bragaglia s svojim ten trom dajal to delo že tudi v raznih južnoameriški* gledališčih in z njim povsod dosegel najlepše uspehe.
— Nemška trgovska ftola t Zagrebu. Trgovinsko ministrstvo neodvisne hrvatske države je dovolilo, da se v Zagrebu odpie zasebna nemška dvoletna trgovska šola » pravico javnosti, dola bo mešana, za učence ln učenke, vse predmete razen hrvatskega jezika, hrvatskega trgovskega dopisovanja, hrvatske narodne zgodovine ln zemljepisa pa bodo pučevali v nemščini. Nova nemška trgovska šola v Zagrebu bo v Gun-dnličevi ulici 28.
— ItaHjansko-h rvataka gospodarska pogajanja. 15. in 16. novembra je bil pod predsedstvom grofa Voipija na Reki sestanek stalnega hrvatsko-italijanskega gospodarskega odbora Obravnavala so se razna gospodarska vprašanja in storjeni so bili sklepi, nanašajoči se na delokrog gospodarske komisije.
— Počastitev spomina pok, dr. An ta Trnmtriča. V torek so minula 3 leta, odkar je umrl znard hrvatski rodkrfjub dr. Ante TTumbič. Pokojnikovi prijatelji so v počastitev njegovega spomina priredili v torek zvečer v Zagrebu v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda komemoracijo, ki je imel na njej o osebnosti ln živ-ljanjskem delu velikega hrvatskega političnega borca daljši govor prof. Luk as. žalno mašo je v zagrebški stolnici ob tej priliki daroval sam nadškof dr. Alojzij Stepinac.
— Nemški poslanik na potovanju po Hrvatskem. Nemški poslanik pri hrvatski vladi Siegfried Kasche je te dni odpotoval na daljše potovanje po Hrvatski, ki ima zgolj zaseben značaj. Obiskati hoče vsa večja strnjena nemška naselja v neodvisni hrvatski državi Na poti ga poleg soproge spremljata še vodja Nemcev na Hrvatskem Branimir Altgaver in nemški izvedenec za hrvatska vprašanja Hruška. Nemški poslanik Siegfried Kasche je na svojem potovanju doslej obiskal že Daruvar, Osijek ln Borovo, kratek čas pa se je zadržal tudi v Vukovaru.
— Napredovanje v hrvatski armadi. Poglavnik dr. Ante Pavelič je te dni podpisal več odredb, ki določajo napredovanje večjega števila častnikov ta podčastnikov hrvatske armade.
— Vodnikov* prattka za leto 1942.. ki izide hkrati z Jarčevo povestjo »Jalov dom«, objavi letos poleg drugega pisanega gradiva tri Izredno zanimive in koristne članke iz gospodarskega področja: bogato ilustriran Članek nadz. Andreja Skulja »Ves skrbi aa nase sadjarstvo!«, članek strokovnjaka-rejca Podrožniškega »Oospo-darake koristi kuncereje* ln članek nadz. Josipa Streklja »Obiski pri kmetijstvu koristnih žtvaB«. Na te poljudno ta sodobno pisane članke opozarjamo številne Interesente. Vodnikove knjige izidejo konec meseca, zato Je treba kar pohiteti z naroč-bo! Val v letošnji krog Vodnikovcev!
— Nemški pisatelji ln novinarji na obiska ▼ Bolgariji. Na poz v bolrarske vlai? so i»emikl pisatelji ta novinarji nedavno obiskali Bolgarijo ta si ogledali skoraj vsa njena važnejša središča. Po poročilih listov Jih je bolgarsko prebivalstvo povsod spre-jemaalo s iskrenimi manifestacijami. Ko so se po popotovanju po držav* spet vrnili v Sofijo, jim je društvo sofijskih no-vinarjev priredilo čajanko, ki so se Je med drugimi udeleži M tudi bolgarski minister za notranje zadeve Gabrovskl, glavni tajnik ministrskega sveta dr Sarefimov. šef novinarskega oddelka pri ministrstvu za zunanje zndeve dr. Nkolajev ln predstav-
držav trojnega pakta. Nem-
roku, ker pada odgovornost za prepozno poslane ali nepravilno .zpolnjene seznam«, samo na dot.čno podjetje, kajti živilsko nakaznico za težkega delavca bodo prejeli j samo oni težki delavci, ki bodo pravilno >n pravočasno prijavljeni pristojnim občinam.
2.viiske nakaznice za december mu: preskrbovaini uradi izpolniti sam; in Jih izpolnjene dostav.ti vsakemu upravičencu osebno na dom. o čemer pa bodo pravočasno objavljena navodila posameznih pre-skrbovalnih uradov. Za Ljubljano je to novost, ki se pa v drugih velemestih v Kra.jevini že doigo prakticira in je pokaza ia dobre rezultate
Delitev živilskih nakazn c mora biti vsak mesec izvršena najporrcje do 10- v mese cu za tekoči mesec: kdor do teqa dne ni prejel pripadajoče nakaznice, niti jo je d«, tega dne reklamiral, izeubi pravic«) do ži vilske nakaznice za dotični mesec, na ka: prebivalstvo  še   pos^bei   opozariamo' Pr tem  roku se vpoštevajo prijave >amo za priseljence  iz drugih  pokrajin kraljevina ah  iz inozemstva   Za  priseljence  iz ene občine v drugo pa so bila že svoječasrv objavljena zadevna določila,    ki do'očaj( da mora potrošn-k pri odhodu iz dotedanje občine zahtevati od preskrbovslnega ura da potrdilo, da ie brisan iz seznama upra vičencev do živilske nakaznice za prihod nji mesec, ker sicer v novi občni, kje mora    poleg   svoje    osebne legitimacijt-predložiti   to  potrdilo  in   živilsko nakaznico za tekoči mesec, ne bo vpisan v seznam upravičencev do živilskih nakazni* niti ne bo preiel živilsko nakaznico za na -lednji mesec.
Končno moramo omeniti še to. da bod. pridelovalci žita. ki niso doslej prejemal odrezkov za moko in testenine, prejemal od  1   decembra daMe nakaznice brez od-rezkov za riž, moko in testenine
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15, ob  nedeljah   in   praznikih  ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30
KINO >LATIGA
rilLCFON
Velefiln  visokih  planin!   Mogttf-na povest o   ffloboki   ljubezni   drznega dekleta.
Dekle z jastrebom
Heidf'marie   Hatheier.   Sepp Ri-t.
KINO SiiOO A
Oanes   aosleaajH   kriminalni film zajonotnih dogodkov
Mrster Flow
i . r....M:i (.raj
Edvige Feutllerc
KINO  IN ION rtLtl-U.N ii-Zl
»baven   film   iz  brezskrbnih   dijaških let
Sla&o v vedenju
k tihi    Vera   Her^man. Vitorio
toben
de Sira
ske pisatelje m novinarje je s svečanim sprejemom počastil tudi nemški poslanik pri oolgarski vladi Beckerle Svečanega sprejema sta se poleg že omenjenih ude-.»ižila še bolgarski ministrski predsednik dr. Filov in bolgarski minister za zunanje /adeve Popov
— Nesreče. V ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj naslednje ponesrečence. Anion Kovač, 37-ietm delavec pn tvrdki Agnola je padel v sklališču in si zlomi] levo nogo. Marija Lavam, 30-letna zena delavca *z ..jubljane. se je moiaia tudi zateč; v bolni-jo. čeprav le zaradi šivanke. Pri šivanju si je zadrla šivanko globoko v prst m jo zlomila, tako da bo potrebna n:ala operacija. Nenavadna ponesrećenka je tudi dveletna branja Rozman, hči kolporterja iz Ljub-jane: Požrla je dinarski kovanec in zdravniki se bodo morali potruditi, da bo numizmatična znamenitost zopet zagledala beli din. — Janez Jamšek, 16-letm sin sprevodnika državnih železnic iz D. M v Polju, je padel pri telovadbi in si nalomil levica' — Jože Petrič. 29-letni posestnik iz Velikih Lašč si je porezal prste desnice na krožni /.agi.
— K razglasu o preselitvi Nemcev z dne
20. oktobra t. 1. je Visoki Komisar Izdal važen dodatek, da bodo eni Nemci, ki nameravajo ostati v Ljubljanski pokrajini, pridobili  italijansko  državljanstvo  po določ-
bah, ki bodo v ta namen Se Izdane, če imajo od prej državljanstvo bivše -jugoslovanske države. Oni pa, ki so imeli že na dan 6. aprila 1941-XIX. nemško državljanstvo, bodo lahko ostali nemški državljani. Eni ln drugi lahko še nadalje prebivajo v Ljubljanski pokrajini in v smislu, zakonov svobodno opravljajo svoje delavnosti.
Iz LJubljane
—lj Fotografski natečaj n-e* ta L juh:, ..ne. ki je Se^Tani osbrej povabil vse p56 . ne fotografe in amaterje k tekmi z najboljšimi fotografijami Ljubljane, se bliža svojemu zaključku, saj morajo tekmovalci že do 1. decembra v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. št. 7 pri turističnem referentu vložiti svoja dela. Sicer smo med letom večkrat opozarjali fotografe, kateri posnetki so najbolj potrebni, enako pa tudi na hvaležne motive sploh, da so imeli dosti široko polje pri iskanju motivov po slojem okusu. Že sam razpis je dal tekmi tako širok okvir, da bi morala biti po številu naših totografskih umetnikov udeležba pri natečaju ogromna. Toda mnogo jih misli, da ne morejo tekmovati s svetovno priznanimi mojstri, vendar se pa pri tem motijo, saj se tudi začetniku lahko posreči odlična fotografija, ali pa najde tak motiv, ki ga Turistični odbor mesta Ljubljane zelo potrebuje za propagando mestnih lepot in zanimivosti ter privlačnosti. Nikdo naj se torej ne boji. da njegovi posnetki ne bi bili upoštevani, ter naj zato vsi naši fotografi in amaterji pošljejo čim največ raznovrstnega gradiva, da bo uspeh natečaja tem lepši in večji ter spet v čast eisoki stopnji naše fa» tografske umetnosti.
Zatiranje pegastega tifusa
V aprilu 1940 je bil otvorjen v Krakovu zavod za proučevanje pegastega tifusa, osnovan po naročilu vojaške zdravstvene inspekcije v oktobru 1939. Naloga zavoda je bila zagotoviti čimprej kar največ seruma proti pegastemu tifusu, da bi bili vojaki na vzhodnem bojišču obvarovanj te nevarne bolezni. Ko je nemška vojska zasedla Lvov, je bil ondotni zavod za zatiranje pegastega tifusa združen s krakovskim. Zdaj dela na pridobivanju seruma okrog 500 zdravnikov in kemikov. Krakovski zavod je najmodernejša naprava te vrste na svetu. V študijske svrhe redi v posebnem oddelku na milijone uši, ki prenašajo prav v teh krajih pegasti tifus.
Na cestnih križiščih
ni dopustno cbračsnje vozil
Zaradi tega je bU obsojen avtomobilist, ki je podrl mo*o-ciklista ia ga težko poškodoval — Smrtna nesreča na lovu
Ljubljana, 21. novembra
V senatni dvorani okrožnega sodišča sta se včeraj pred sodnikom poedmcem s. o s. Jos pom Zorkom vršili dve zanimivi razpravi. Predmet prve je bila prometna nesreča, druge pa usmrtitev iz malomarnosti. Obtožnici je v obeh primerih zasopai državni tožilec dr. Hinko Lučovnik
KARAMBOL NA KKI2ISCD GLEDALIŠKE IN ULICE 3. MAJA
Lani 10. junija se je peljal Ivan Dujmo-vić, lastnik menjalnice na Sušaku, s svojim osebnim avtomobilom po Gledališki ulici, v smeri od Puharjeve proti operi. Hotel je zaviti v Ulico 3. maja, toda tam je zagledal prometno znamenje, ki je opozarjalo na prepoved vožnje proti pošti. Dujmović, ki Ljubljane ni dobro poznal, se je zato odločil, da vozilo kar na licu mesta obrne in se vrne po Gledališki ulici. Med obračanjem na križišču se je v smeri od pošte v zmernem tempu pripeljal trgovski pomočnik He-ribert Kajser na motornem kolesu. VoeII je pravilno tik desnega pločnika. Ko je videl obračajoči se avtomobil, ki je bil tedaj bliže levi strani, mu je dal znak, da bo vozil naravnost. Ker je vozil po glavni ulici, je imel v smislu prometnih preipisov pravico prednosti. Toda nesreča je hotela, da je Dujmovic prav tedaj pognal svoj avtomobil in pred trgovino >Elegance< sta vozili trčili. Avtomobil je zagrabil z levim odbijačem in svetilko motocikel in vozačevo levo nogo tako nesrečno, da mu jo je prelomil in jo hudo poškodoval. Kajserja so odpeljali v sanatorij, kjer je zdravniška preiskava ugotovila, da ima odprt levi kolenski sklep in udarnine levega skočnega sklepa Policija je takoj zaslišala Dujmoviča, nato je sodišče uvedlo preiskavo, zaslišalo priče in izvedence, me 1 tem ko je mogla biti ustna razprava po večkratnih preložitvah zaključena šele včeraj. Obtoženca je branil odvetnik dr. Urbane, ponesrečenec se je pa pridružil obtožbi kot zasebni udeleženec in ga je zastopal dr. Druškovič.
Državni tožilec je obtožil Dujmoviča prestopka po § 205, drugi odstavek kaz. zakona, da je torej iz malomarnosti spravil v nevarnost življenje ali zdravje več oseb na ulici in je bil zaradi tega ponesrečeni Kajser težko poškodovan v smislu § 178, toč. 4
Vsi očividci, ki so bili zaslišani kot priče, so izpovedali skladno, da je nesrečo zakrivil Dujmović. Obračal je proti predpisom na križišču in ko mu je motociklist Jal znamenje, da bo vozil naravnost, bi moral obstati na mestu, ne pa pognati vozilo naprej. Priča Franc Ciuha, pismonoša, je tudi izpovedal, da se je v tistem trenutku peljal s kolesom po Ulici 3. maja proti poŠti. Dujmović je prav tedaj pognal avto zaden-ski, tako da se mu je komaj umaknil. Nesrečo je videl in smatra, da je kriv obtoženec. Kot izvedenec je podal mnenje Joso Goreč, ki se je popolnoma pridružil trditvam, da je krivda na strani Dujmoviča Na predlog obrambe je bil zaslišan Emerik Blah, obratovodja tvr. Avtomontaža, kjer so kasneje pokvarjeni avtomotril popravljali. Bil je elini, ki je za obtoženca izpovedal razbremenilno ugotavljajoč, da se je iz poškodb na oseb. avtomobilu dalo sklepati, da je motociklist zadel v avto in ne narobe. Zasebni udeleženec, ki je bil v bolnici 22 dni, je prijavil odškodninske zahtevke za vsakodnevno Izgubo po 88.80 din, za škodo na obleki in čevljih 1200 din, za razbito ročno uro 500 in za prestane bolečine 20.000 din.
Sodnik je razsodil, da se je karambol zgodil po malomarnosti obtoženca in da je zakrivil s tem prestopek, vendar pa le po § 204. Dujmovč je bil obsojen na plačilo 600 Ur kazni in 190 lir povprečnlne. Zasebni
udeleženec je bil s svojimi zahtevki zavrnjen na za-sebnoprr.vno pot.
PO NESKECI JE i;STltl<:LlL POLBRATA Letos 20. junija je okiajni zdravnik Leopold Mejač v Starem trgu obvestil karabi-njerje, da je v njegovi ordinaciji umrl 22-letni natakar Alojz Žagar, k. ga je nekdo ustrelil in smrtno poškodoval. Preiskava je ugotovila, da sta se prejšnji dan proti ve-če^-u podala polbrata Žagar in šofer V klor Frank v gozd. Žagar je imel tam med kamenjem skriti dve puški »mausarici«, za kar trdi Frank, da mu prej n; bilo znano. Po njegovi izpovedi ga je žag ar zapel jaL da sta se odločila za divji .'ov na srne. Oba sta se potem ločila, šla vsak v svojo stran in bila <>Jdaljena drug od drugega kakih 100 do 150 m. Kmalu sta sled ia dva strela in neposredno za tem je Krank, ki je priznal, da je tudi sam streljal, slišal klice na pomoč. Poli.tel je k polbratu in gu našel na tleh težko ranjenega. Krogla ga je zadela v bok in- izstopila pri trebuhu. Stebel je po zdravniško pomoč, to la ko so ga prenesli iz gozda in nato prepeljaii v zdravnikovo ordinacijo, je Žagar že izkrvavel.
Frank je bil aretiran zaradi suma, da je usmrtil iz malomarnosti svojega polbrata, zaradi prepovedane nošnje orožja ln prestopka proti členu 1. rar.g'asa o oddaji orožja. Postopanje zaradi prvih dveh delik-tov je bilo s četrtkovo razpravo zaključeno prel civilnim sodiščem, medtem ko bo moral za tretji prestopek Sc odgovarjati prel pristojnim vojaškim sodiščem.
Frank ni priznal, da bi oil kriv. Trdil je, da se je moral ža^ar obsireliti sam, ali pa da ga je kdo drugi. Prvo možnost je izključila zdravnikova ugotovitev, da rana ni bila razmesarjena in da je moral b ti strel oddan iz daljave kakih 100 m, za drugo pa ni bilo mogoče najti nikakih stvarnih dokazov. Da bi se bil zgodil umor, so izključevale izpoveii prič. Med obema je vladalo vedno najlepše, neskaljeno soglasje.
Državni tožilec je obtožil Franka po paragrafu 177 k. z. Tudi na včerajšnji razpravi se je Frank zagovarjal, da ni on ustrelil Žagarja, bil je pa glede na vse okol-J nosti, ki so govorile proti njemu, obsojen na 3 mesece zapora pogojno za dobo 2 let.
N A L i OGLASI
KADILCI
kolnejo zaradi tega, ker so se jim skrčile žilice. V njih se pri kaji nabira apno. Da bo dobilo srce zopet dosti krvi, pijte redno dnevno Ambroževo medico, katero dobite pristno le v M od ar nI, Ljubljana, židovska ulica 6.
1835
OREHOVA JEDRCA
popolnoma izčiščena, dobite naceneje v ME-DARNI — Ljubljana, židovska ulica 6. 1850
POZOR!
Na zalogi Imam stare snežke in galoše. -~ Sprejmem vsa popravila tudi goimijske obutve. — Klavžer, Ljubljana, Vošnjako-va ulica 4. 1837
Primaria fabbrica ita- Vodeča Italijanska
liana carrozzine  per tvornica otroikih vo-
bambini  e  giocattoli zičkov in igračk iSče
cerca conoscitore ar- pri boljših strankah
ticolo introdotto mi- vpeljanega poznaval-
gliore   cl i en tel a   per ca   artikla   v svrho
AFFIDARE PREDAJE
RAPPRESENTANZA ZASTOPSTVA
in   Slovenia.   Esigesi za Slovenijo. Zahteva
capacita,     referenze se sposobnost, prvo-
primo  ordine.   Seri- vrstne reference. Pi-
vere: sati na: Cassetta 10 B-Unione Pubbllclta Itallana -BOLOGNA
Kako so občutili
posledice vojne naši predniki
Krcnistični zapisi o vplivu Napoleonovih vojn in pretekle varne na razpoloženje /Poljanskega prebivalstva, njegovo prehrano in zdravje
tega so pa postali vsi lasje na njeni glavi bolj blesteči. Iz tega bi se dalo sklepati, di je psihološka osivelost človeka do gotov.? meje v zvezi s pomanjkanjem vitamina B. v hrani.
Ljubljana. 20. nov
Te dni smo prelistovali Vrhovnikovo knjigo o Tmcvsk. župniji, v kateri je ugledr?; pokojni župnik zbral med drugim tudi zanimive podatke, kako so občutili vojne nadloge naši ljubljanski predniki Prvi se nanašajo na Napoleonove vojne — torej pred približno 135 leti — drue: pa na preteki0 svetovno vojno. Kronika je zanim va  in  jo prinašamo v izvlečku.
O prvem prihodu Francozov leta 1737 mm povedati le. da ie takrat izbruhnil na luži požar, k: je vpepelil dve hiši. Ni povedano, ali je bila francoska vojska z njima v krtkov; zvez: Prav tako so pičli podatki iz druge zasedbe 1805. ko je moral takratni trrovski župnik 29 dni na svoje stroška o kibovati bolnega francoskega poročnika.
Leta 1809 so Francozi tretjič zasedli Ljubljano. N 1 Uradu se je zabarikadirala avstrijska fce 1 ki je obstreljevala Francoze v mestu Po treh dneh so se Avstrijci vdali. V Ljubjano je prihajalo vedno več francoskega vojaštva in kronika pravi, da jih je kar mrgole o. Ko so v K:akovem in Trnovem napami; štiri poike. so jih imeli v vsaki hiši po 30 do 40. 2iga Zois je takrat spisal: Ze dva dni traja pregledovanje vojakov na Grabnu. Bobni ropo-čejo. da ?e človeku kar gabi.
Ko so odr.nili proti Štajerski, jim je bil ukraden konj in gospodarja, kjer je bii shranjen, so hoteli obesiti. Rešil se je s tem. da jim je plačal 350 gld. Se bndkejši so postal- dnevi, ko je Ljubljano napadel avstrijski major Du Montet. ki je udaril na Ljubljano nenadoma z dolenjske strani. Avstrijci so pomorili v mestu vse. kar je bilo francoskega in se ni pravočasno rešilo na Grad. Po odhodu Monteta je francosk; eeneral Guetard ukazal, da morajo b." čolni na Ljubljanici vsak večer do 8. ure prepeljani na desni breg. Kdor bi se po 8. uri odpeljal na drug breg, bi se nanj streljalo z Gradu in odgovornost za prestopnike je bila naložena žu-panu.
Se enkrat je Du Montet priredil Ljubljančanom zle ure. Vrnil se je, polastil se Golovca in prekinil zvezo s Trstom. Gorico in Celovcem. Tako je bila Ljubljani onemogočena nabava živil, k sreči pa le za 26 di
Najbolj so tedaj trli prebivalstvo vojno davčno breme, vojaška nastanitev in nabori. Visoke zneske kontribucije je bilo treba takoj plačevati, vojaštvo, ki je bilo na hrani in stanovanju, pa se je vedlo zelo samovoljno.
Pred prihodom Francozov je šel o njih med Ljubljančani zelo slab glas in ljudie so bežali pred njimi na Barje. Ko so jih pogumnejši. ki so stali doma. obvestili, da so Francozi mirni ljudje, so se vrnili. Ustna izročila o doživljajih posameznikov s pr:pa taikj tedanjih gospodarjev Ljubljane vedo povedati dobre in slabe lastnosti. Tako pripoveduje neki vir, da je moral gospodar, ki je imel Francoze na hrani in stan »vanju, vselej, kadar je bila jed kuhana, prvi pokusiti. Ko ob neki priliki ni hotel, je nastanjeni vojak vrgel bajonet za njim.
Še zanimivejša in sodobna je kronika pretekle svetovne vojne. Ze v začetku v prvi beležki pravi, da je cena živilom zelo poskočila in za primer navaja moko. ki je prej slala 15 do 17 krajcarjev, tedaj pa že 80 vinarjev kilogram. Ljudje so nakupovali najpotrebnejše in vlačili domov. V Ljubljano so s fronte dovažali ranjence in ljudje so jih morali iti prevažat
Beležka od 30. oktobra 1914 pravi: »Zmage ni; naše čete se umikajo«, tako stoji v današnjem pastirskem listu: čudno, da ni zaplenjen. Kmalu nato beleži prvo hišno preiskavo.
13. januarja naslednje leto so po šolah brali opomin ministrstva, naj ljudje šte-dijo z moko in kurivom. Kmalu nato je zmanjkalo soli in ljudje so se pogovarjali o preteči lakoti. Zmanjkovalo je moke, olja, kapurja Boljši špeh je bil po 3 K 20 v. Rej enih prašičev je bilo malo.
6. februarja so Ljubljančani zadnjič jedli bele žemlje v pomanjšani obliki, kajti naslednji dan so pekli že Črne. ki so stale 4 vinarje. Začele so se širiti vesti o rekviziciji živil, zlasti moke po hišah, in kjer so komisarji našli belo moko, so jo zapečatili. 28. februarja so popisovali moko in žito. Po mesnicah se je že težko dobilo meso. Iz prometa je izginjal kovani denar, ker so se ljudje bali denarnega poloma.
4. aprila so bile v Ljubljani pekarne zaprte, ker ni bilo kruha Pričeli so prodajati mešano moko, »k* škriplje pod zob-
mi in je v njej gotovo pesek in — ko-.nzna moka«. Pomanjkanje je naraščalo. Po Mirju in drugod so pridno sadili krompir in se skušali, kdo ga  bo več vsadil.
19. aprila so lepaki naznanili delitev krušnih listkov. 4. maja so popisovali govejo živino in prašiče.
Ko je napovedala Avstriji vojno še Italija, se je trpljenje še stopnjevalo. Zlasti je trpela živad. 1. julija je zabeleženo, da se na trgu težko kaj kupi. ker nj blaga. Bilo je prepovedano prodajati teleta. Jajca so sta.a 14 vinarjev.
Konec avgusta se je vojni kruh zbolj-šal in moka se je pocenila na 74 vinarjev za kilogram, toda že sredi septembra je po prodajalnah pošel kruh in tudi moka. Dne 3 decembra je zabeležen velik naval na Fajdigovo mokamn na Valvasorjevem trgu. Od poldne do 6. zvečer so se ljudje prerivali za moko na krušne karte. Zvečer jih je odšlo kakih 200 brez moke. Veliko razburjenje je nastalo, ko se je sredi decembrn pojavila vest. da bo znižan obrok moke.
Marca leta 1916. se je mleko plačevalo že po 28 do 36 vinarjev in sladkor so začel; deliti na karte. Na Veliko soboto je bilo mesa dosti, toda bilo je zelo draso. 16 junija je zapisal kronist, da bele moke ni več — komaj za kuho. »šla je mimo naših želodcev na sever.«
Se mračnejša je slika iz začetka 1. 1917.. ko se je pričela Avstrija že majati. Lakota je pritiskala nižje sloje in vojake: po cestah so ustavljali ženske, ki so nesle kruh. in iih prosili hleba. V prodaialnah se je težko kai dobilo za denar, pač pa v zameninvo. Trgovci so jemali od kmetic moko, pšeno. maslo, fižol, mleko in drugo
in jim dajali v zameno sladkor, petrolej in kavo, ki je je bilo že malo. Kadilcem je huda predla za tobak, pred trafikami so stale dolge vrste ljudi, ki so čakali na oddajo tobaka. Se težje je bilo za petrolej. Ker je primanjkovalo premoga, je odpovedala tudi razsvetljava po ulicah.
Aprila je bila moka že po 3 K 80 vin. svinj ina po 14 kron. drva po 78 kron. fižol po 2.10, rozine po 12, orehi 14 itd. Na Veliko soboto se je ponovilo veliko pehanje za. meso na tržnih stojnicah, veliko ljudi je odšlo brez kovčka mesa. Maja beleži kronist, da so bile nekatere družine že mesece brez mleka meščani so hodili ob nedeljah prosjačit z nahrbtniki na kmete, dobili pa so živila le v zameno za tobak, sladkor in kavo.
Junija se je na trgu začela zelo dražiti solata, celo po 1 K glavico so jo prodajali. S fronte so prihajali avstrijski vojaki, hodili po vrtovih in pobrali domala vse: plačevali so dobro in ne tako. kakor je bila ukazana maksimalna cena na trgu Ljudje so kupovali pesino listje, kakršno so prej dajali prašičem, in ga jedli. Tatvine po poljih so se množile.
Tako je zabeležil kronist tegobe dveh velikih vojn v preteklosti. Zadnie je preživljal sam. zato so zapisane tudi podrobnosti, ki kažejo, da je Avstrija vodila vrvno, ki jo je končno zrušila, z velikimi težavami za zaledje in da ni bila sposobna izvesti velike smotrne prehranjevalne organizacije, ki bi pravilno racionalizirala živila. Trpljenje ljudstva je bilo veliko, thI pa je marsikdo, ki je živ in zdrav dočakal lepših dni. prehitro pozabil v povojnem izobilju na prestano gorje.
Kar vrste se pred
navijale! cen, ki se na vse načine izgovarjajo, da bi kazen ne bila prestroga
Ljubljana. 20. novembra.
Pred sodnika poedinca. ki vodi razprave v razpravni dvorani štev. 79 morajo zmerom novi navijalci cen. Čeprav se morajo zagovarjati skoraj vsi grešniki zaradi podobnih prestopkov in postajajo take razprave več ali manj enolične, se od časa do časa vrsti kak zelo zanimiv primer. Včasih so razprave sila dolgotrajne včasih pa se vršijo s kar filmsko naglico, še predno se grešnik dobro zave je že obsojen.
Pred sodnika je stopila mlada Ljubljančanka manjše postave. 2e na prvi pogled je bilo videti, da ni bila še nikdar pred sodnikom. V spisih je res stalo zapisano, da je obtoženka nepredkaznovana in na dobrem glasu. Obtožena pa je bila, da je v svoji branja r i ji konec oktobra prodajala grozdje po 7 lir kilogram, čeprav je bila masimal-na cena določena na 6.40 kilogram, jabolka po 4 lire kilogram (maks. cena 3.70 lire kg), paradižnike po 3 lire (maks. cena 2 liri kg) In limone po 0.50 lire dočim je bila maksimalna cena določena na 0.40 lire komad.
»No kaj porečete na to«, jo je povprašal sodnik. »Gospod sodnik, drago sem kupila in zato sem pač drago prodajala, je priznala obtoženka. -Ne smete dražje prodajati^, jo je poučil državni tožilec. Potem je sodnik prečital razna pričevanja, prebral nekatere spise in razprava je bili končana. Sodba: 7 dni zapora, 100 lir denarne kazni, sodnih stroškov pa je bila obtoženka oproščena zaradi imovinskega stanja. Da je bila kazen tako nizka, pa ie treba vpoštevati njeno neoporočenost in priznanje. Po izreku sodbe jo je sodnik še poučil, da ima po zakonu pravico v tren dneh vložiti priziv, će se ji zdi. da se ji je zgodila krivica. »Si bom premislila«, je tiho dejala obtoženka, pozdravila in zapustila sodno dvorano.
Potem je stopila pred sodnika mesarjeva žena, mati treh ot^ok, tudi neoporečna. Njej pa je obtožnica očitala, da je svoj čas na moževi stojnici na trgu prodala 31 dkg mesa za 3.80 lire. dočim je bila cena mesa maksimirana na 8.36 lire kilogram. S tem primerom pa ni bilo kar tako. Zaradi tega prekrška je moral svoj čas pred sodnika mož obtoženke. a je potem zvalil vso krivdo na svojo ženo in se tako izmuznil sodbi. »No kako je bilo takrat« je strogo vprašal sodnik. cNamenoma nisem tako prodajala, je negotovo odvrnila obtoženka, mogoče se mi je to pripetilo zaradi naglice.« >Pri mesarjih je pa res čudno. Ali prehitro tehtajo, ali narobe zavijajo ah se v računih zmotijo ali kdove kaj se jim še pripeti, samo da ni prav,« je pripomnil sodnik. »Je že tako,« se je branila obtožen-
ka. jaz ne vem kako je bilo moj mož je takrat prodajal . . .«
»Tako pa ne bo šlo!« je sodnik izgubil potrpljenje. >Oba se ne bosta izmazala in dražje prodajala. Nikar nc imejta sodišča za norca!« Obtoženka je skomignila z rameni in se branila, da ie ravno takrat prišel nadzorni organ, ko se je zgodila pomota. >Res. smolo imajo mesarji, da *e jim vse pomote, zaradi katerih trpijo stranke, pripetijo prav v trenutku, ko pride tržni organ. Res smola je to!« je pribil sodnik. Obtoženka je bila obsojena na 7 dni zapora, 400 lir denarne kazni in povračilo 114 lir sodnih stroškov.
Zagovarjati se je moral tudi poslovodja neke trgovine zaradi mila, ki da ga je prodajal po 9.80 lire kilogram, dočim je bila cena maksimirana na 8.45. Obtoženec je v svoj zagovor, da je milo imel za domačo uporabo in da ga je kupil po 9 lir kilogram. Sodnik je zaslišal dve priči, ki nista mogli ovreči obtožbe in obtoženec je bil obsojen na 7 dni zapora, 400 lir denarne kazni in plačilo 114 Ur povprečnine.
Potem je stopil pred sodnika mlajši trgovec z dežele, ki mu je obtožnica očitala, da je 26. avgusta prodajal testenine po 5 lir (maks. cena 4.10 Tire) ln sladkor v kockah dražje kakor je bilo določeno. Obtoženec se je kratko branil. »Testenin takrat nisem več imel in tudi ne sladkorja, pač pa sem imel občinski cenik, v katerem je bilo oboje vpisano.« V obrambo je predlagal zaslišanje horjulskega župana in nekega trgovca. Razprava je bfla preložena na nedoločen čas.
Sledilo je več drugih razprav. Sodnik je Izrekel nekaj oprostilnih sodb, ena razprava pa je bila preložena na nedoločen čas.
Dr oži — sovražnik sivih las
če hranimo črne podgane nekaj časa •» hrano brez vitaminov postaja njihova dlaka vedno bolj siva, če pa primešamo hrani drožni ekstrakt postane dlaka kmalu zopet črna. Iz tega sledi, da gre tu za A vi-taminozo, ki so jo opazovali tudi na srebrnih lisicah in črnobelih podganah, krmi jenih s hrano brez vitamina B. Učenjaki so hoteli dognati, če je tudi psihološka osivelost človeka v zvezi s pomanjkanjem vitaminov. A. Lanczlos je napravila poizkus na sebi, da dobi odgovor na to vprašanje
Imela je že nekaj sivih las ko je začela jemati drofenl koncentrat Kmalu so dobili sivi lasje zopet   prvotno barvo, poleg
Odkup rusitraskeca žita
Da bi se zagotovila prehrana prebivalstva, je bil rumunski narodni zadružni zavod s posebnim dekretom pooblaščen pokupiti takoj vse zaloge žita. Obenem je bila Rumunska narodna banka pooblaščena, da sme dat* zadružni centrali na razpolago kredit v znesku 150 milijonov lejev za nakupovanje žita. Za kredit jamči finančno ministrstvo samo. Večino nakupljenoga žita so spravili v skladišča. Zadružna centrala je že leta 1936 39 nakupila nad 125.000 vagonov pšenice.
Plin naroestu bencina
Tudi Japonska je biin prisiljena znatno omejiti porabo beneina. Omejitev je šla tako daleč, da je avtomobilski promet na Japonskem praktično že povsem zastal. To je pa seveda dalo iastnikom avtomobilov in drugih motornih vozil pobudo, da so jeli takoj razmišljati kako bi se dal bencin nadomestiti z drugimi pogonskimi sredstvi Japan Oil Companv namerava zgraditi 328 km dolg vod po katerem bi bil napeljan zemeljski plin iz prefekture Nligata do Tokia. Ta plin se da porabiti tudi za pogon avtomobilov. Japonsko ministrstvo za trgovino in industrijo je že odgovorilo na prošnjo, da je pripravljeno dati na razpolago 6000 ton jeklenih cevi pod pogojem, da bo na vod priključena tudi prefektura Aki-ta. V tem primeru bi lahko dobavljali dnevno 1C0.000 kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi pomenilo veliko olajšavo v avtomobilskem prometu.
Najnižji argentinski izvoz
Argentinski izvoz je bil v prvih osmih mesecih tekočega leta najnižji v zadnjih 10 letih. Celotna vrednost izvoza je znašala 969 milijonov pezov. lani v istem času pa 1.117 milijonov. DcČim je izvozila Argentina lani v prvih osmih mesecih 7,681 000 ton blaga, ga je izvozila letos v istem t isu komaj 4,213.000 ton.
Sintetični kavčuk na Japonskem
Japonski koncem Mitsui, ki mu pripada tudi veliko podjetje kemične industrije ^e odkril nov način izdelovanja sintetičnega kavčuka na acetilenovi bazi. Koncem predlaga japonski vladi naj podpira proizvodnjo umetnega kavčuka v velikem obsegu. Na bazi acetilena Izdelani kavčuk je baje zelo dober. Japonski gospodarski krogi so prepričani, da bo vlada dovolila koncernu izdelovanje sintetičnega kavčuka.
Artist Marino umrl
V neki berlinski bolnici je umrl nedavno nekoč splošno znani in sloveči artist Josef Schleich-Majino. Njegovo ime je slovelo nekoč po vsem svetu. L;ludje so ga poznali pod Imenom »avtomobilski kralj«. Med predstavo v cirkusu se je dal Marino neštetokrat povoziti s polno zasedenim avtomobilom in bil je tako močan, da je lahko dvignil osebni avto. Lastnik cirkusa Bar-num je plačeval slovečemu artistu dolgo naravnost knežjo tedensko plačo 1.500 dolarjev.
Maturantka — čevljar
Med čevljarji, ki so nedavno delali mojstrski izpit v Budimpešti je bila tudi lepa mlada gospa Olga Vaszonv. Iz ljubezni do svojega moža se je posvetila čevljarski obrti. Prvotno je hotela doseči diplomo in je studirala na srednji šoli na kateri je tudi maturirala. Potem je pa prišla vroča ljubezen in namesto visoke šole možitev s čevljarjem. Pri svojem možu se je maturantka naučila tudi čevljarstva in ker je moral mož zdaj k vojakom, se je žena prijavila za izpit, da bo lahko tudi v njegovi odsotnosti vodila čevljarsko delavnico. Ona je edina ženska v Budimpešti, ki opravlja čevljarsko obrt, je pa najbrž tudi edina maturantka na svetu s šilom in dreto v roki.
Boj proti divjim zakonom v Turčiji
V nekaterih okrajih Turčije, zlasti v nja-nem azijskem delu, so se zelo razpasli divji zakoni. Ljudem ne diše več zakonski obredi in z njim združeni stroški, še manj pa dolžnosti, ki jih nalaga Aikonska zveza zakoncem. Nagnjenje k divjim zakonom povzroča zlasti v dednem pravu mnoge nevšečnosti. Zato so oblasti odredile stroge ukrepe proti divjim zakonom.
Kolo — taksi
V mnogih francoskih mestih, posebno v Parizu je zdaj običajno prometno sredstvo kolo z nekakšno prikolico, podobno večkrat luksuznemu avtomobilu. PrikoMca je precej velika in ima obliko hišice v kateri
naletimo na vazo za rože. Okenca se dajo odpirati in na zadnjem kolesu visi navadno tablica z napisom: Na poskusu ji. Ti originalni taksiji — kolesa, vozijo po glav nih pariških ulicah ter prevažajo pogosto tudi svate v cerkev in iz njih. To moderno prometno sredstvo pa ni čisto francoskega izvora. Kitajski kuliji se že dolgo prež v-ljajo z zaslužkom, ki jim ga prinašajo podobna vozila. Od 1. septembra je uradno dovoljen promet s temi novimi taksiji tudi v španskem mestu Valenciji.
TeleSunken v Greti
Grška vlada je poverila znam aemskl tvrdki »Telefunkem- izgraditev omrežja radijskih postai in organizacijo radijske službe v Grčiji. V ta namen je bila ustanovljena delniška družba s sedežem v Atenah, ki je dobila izključno koncesijo za organizacijsko radijske družbe. Kapaciteta atenske oddajne postaje bo glede na njen pomen povečana na 70 kvv.
Omejitev prclzvcdnfe avtomobilov v Ameriki
Komisai za nadzorstvo cen HencUv.^n je odredil, da so mora proizvodnja osebn.h avtomobilov v januarju 1942 znižati najmanj za 51 odstotkov v primeri z letošnjim januarjem. V zvezi z drugimi omejitvami v proizvodnji pomeni to skupno omejitev proizvodnje avtomobilov najmanj za 36.3 odstotke v prvi polovici novega modelskega leta, ki se je pričelo 1. avgusta. Nova januarska kvota dovoljuje najvišjo proizvodnjo 205.00C ivtomobilov. Henderson je pa naglasil, da gre pri tem za skrajno mejo, o kateri ni gotovo, če se je bo mogoče držati ker bi lahko težave v dobavi materia-
Preskrba Portugalske zagotovljena
Portugalski gospodarski tisk prihr.ja v razglabljanjih o problemih preskrbe Portugalske do zaključka, da je preskrba prebivalstva s krompirjem, rižem, sladkorjem, olivnim oljem in maščobami zagotovljena. Z omejitvijo avtomobilskega prometa je bilo mogoče zagotoviti tud1" preskrbo države z bencinom. Zasebni avtomobili sploh ne smejo več voziti ob nedeljah, ponedeljkih in Četrtkih.
Bencin iz nezrelega grozdja
V vinorodnih krajih severne Portugalsk? se je nedavno razširila vest, da uporabljajo nezrelo grozdje za izdelovanje umetnega bencina in da avtomobilisti kupujejo ta bencin za drag denar. Posledica te race je bila, da so začeli ljudje, zlasti ženske, ponujati lastnikom bencinskih stanic mnogo nezrelega grozdja. Bili so pa neprijetno presenečeni ko grozdja niso mogli spraviti v denar. Grozdje je bilo seveda tuje in tisti, ki so ga hoteli dobro prodati, so se morali zagovarjati še pred sodiščem.
Tuđi v Belgiji samo 6 % dividende
V belgijskem uradnem listu je izšla nedavno naredba po kateri ne smejo delniške In komanditne družbe s sedežem v Belgiji izplačevati nad 6 cnlstotriih dividend. Državni papirji, ki so last teh družb, morajo ostati dve leti pod zaporo. Prepoved višjih dividend se utemeljuje s tem, da morajo premožni sloji v bodoče nositi večji delež pri finančnih bremenih države, ki zadnje čase zelo naraščajo.
Vodopad je izginil
Turisti v Thiirinškem gozdu so radi hodili gledat vodopad v Trusenski dolini, visok nad 50 m. Naenkrat je pa voda v tem vodopadu usahnila, odnosno izginila. Raz dla je namreč skale tik pred strmino tn zdaj teče pod zemljo. bi hoteli vodopad obnoviti, bi ji morali zapreti novo pot. za kar bi pa rabili najmanj 10 ton cementa.
Konjunktura ameriških železnic
Vodilna ameriška železniška družba Ca-nadian Pacific Railway Co., je imela v prvih šestih mesecih tekočega leta 99.S4 milijonov dohodkov, kini pa 75.38 milijonov. Pribitek je znašal letos 19 92, lani pa 12.54 milijonov. Naraščanje dohodkov se nadaljuje. V juliju so znašali 18.49, lani pa 14.019 milijonov in pribitek letos v juliju 4.02, lani pa 2.92 milijonov.
Žalostne razmere na Islandu
Položaj glede populacije na Islandn je zelo žalosten. Še pred 25 leti je znašal prebitek porodnosti 12.5 na 1.000 prebivalcev, do leta 1939 je pa padel na 9.8. število ŽJ-vorojenih otrok neprestano nazaduje, na drugi strani pa narašča število nezakonskih otrok. Leta 1912 je bilo nezakonskih samo 12 odstotkov, leta 1939, ko je bilo rojenih 2.550 otrok, je bilo pa med njimi 525 ali 25 odstotkov nezakonskih.
PROKLETSTVO
82
DENANTA
Roman.
— No. dragi Pipe, — je dejal. — Zdi se mi, da se najinega svidenja nič kaj ne veselite. Pa mi vendar niste zamerili tiste nedolžne prigode iz Victoria Palače, če bi storili to, bi mi delali krivico, ker ste bili sami krivi, da nem vas aretiral. Klicali ste me, pa sem prišel.
— Res je. — sem odgovoril smeje. — Oprostite
— Da, da, že razumem. Človek ne vidi rad ljudi ki . . . Sicer pa se vam ni treba ničesar bati, kajti svoj dolg ste že plačali. Praznam, da vas je sodišče nekoliko pritisnilo, toda nesreča je hotela, da ste prišli pred stroge sodnike. Če bi bili stopili pred nje teden dni pozneje, bi vam bili prisodili največ dve leti, kajti takrat je predsedoval senatu >dober sodnik? Sere v, kakor ga nazivamo. Toda vedno človek pač ne more imeti sreče. Mimogrede rečeno, junak ste postali, če se ne motim.
m    Jaz * ^ vi.
*. In ker sem ga debelo gledal, je nadaljeval: \   — Kako skromnega se delate, jaz sem vas pa smatral za zelo častihlepnega. Vidite, kako se človek včasih moti. Vi se torej ne spominjate dokaza junaštva, ki je vam prinesel znižanje kazni.
— Ah, da, požar v Readingu?
— Slišal sem, da ste postavili celega moža.
— Storil sem samo svojo dolžnost.
— Storili ste več, dragi moj, ker ste se pognali v plamene, da bi rešili svoje tovariše. Dobro mi je znano vse. Ravnatelj mi je pravil, kako je bilo, in priznam, da sem občudoval vaše junaštvo. Priznam, da bi mi bilo sedaj zelo neprijetno, če bi vas moral znova aretirati, ker vas bolje poznana.
— Mislim, da vam ne bo treba znova ukvarjati se z menoj, ker sem sklenil poboljšati se.
Allan Dickson me je smeje potrepljal po rami, rekoč:
— Vse je v redu in srečen sem, da slišim iz vaših
ust tako razveseljive besede. Kaj počenjate sedaj? Če se ne motim, ste postali mornar. To je zelo dobro. Potovanje je kot nalašč za človeka v vašem položaju. Ali odplujete kmalu?
— Biti bi moral že na morju, toda ladja, s katero sem se hotel odpeljati, se je ponesrečila.
— Potem takem pa ostanete še nekaj časa v Londonu.
— Vsaj dotlej, dokler ne dobim službe na drugi k odhodu pripravljeni ladji.
Ta ćul se je Allan Dickson oziral okrog, kakor da nekoga išče.
— Ali ni mož, ki vas pričakuje tam doli, eden vaših prijateljev? — je vprašal in pokazal z očmi sumljivega razcapan ca, stoječega blizu blagajniškega okenca.
— Ne, — sem odgovoril. — Nihče me ne pričakuje. Sicer pa nimam več prijateljev.
— Vendar se mi pa zdi, da se ta mož zelo zanima za vas.
— Že mogoče, toda jaz ga ne poznam ... vsaj ... pač pač ... spominjam se.
— Pač? — je ponovil Allan Dickson in me s repo pogledal.
— Čujte, — sem mu dejal. — Storite mi lahko veliko uslugo, obenem pa rešite London dveh nevarnih tolovajev.
— To me zelo zanima. Za kaj pa gre ?
— Pravkar sem vam povedal, da se nameravam poboljšati...
— Jaz sem vam pa že čestital k tej odločitvi.
— Da, toda to je težje, kakor sem mislil.
— Zakaj pa?
— Če je živel človek med propalicami, kakor jaz, naleti v življenju vedno na lopove, ki bi ga radi uničili človek, kakor sem jaz, poln plemenitih načrtov, hoče zopet zavzeti dostojno mesto v pošteni družbi in se preživljati z delom. Toda taki načrti se delajo brez lopovov, ki so poznali človeka preje in ki stopajo predenj vedno, kadar si želi, da bi bili globoko pod zemljo. Odkar sem prišel iz ječe, nisem imel še trenutka miru.
— Kaj vam pa morejo ljudje, o katerih govorite ? — je menil Allan Dickson. — Kazen ste prestali iti pravica vam ne more ničesar več očitati.
— To je res, toda priznati morate sami, da bi ti lopovi ne pozabili, če bi se jutri vrnil med dostojne
ljudi, obvestiti tistega, ki bi me hotel sprejeti v službo, da sem bil nekoč zaprt v readingski kaznilnici.
— Pozabljate, da kaznuje zakon očitanje prestane kazni.
— Ah, tako malenkostno. In pa tistih, ki se poslužujejo takih sredstev, navadno ni mogoče zasačiti. To pa seveda ni ovira, da bi se njihovo delo ne posrečilo. Nekega lepega dne takega spokorjenca odpuste iz službe brez vsake utemeljitve in iskati mora nove zaposlitve. Med iskanjem pogosto zapade bedi in končno izgubi ves pogum.
— Dragi moj Pipe, —je dejal Dickson, — po mojem mnenju vidite vse prečrao. Ne smete takoj obupati.
— Ah, saj bi ne, pa me usoda tako kruto preganja.
— Nikar ne govorite tako. Kje pa je usoda? Zdaj pa na svidenje. Poskusite ostati pri svojih dobrih sklepih in če bi vam hotel kdo storiti kaj zalega, se obrnite name. Bodite prepričani, da bi v takem primeru poskrbel, da bi bili svojega sovražnika hitro rešeni.
—Hvala. Ni izključeno, da mi bo vaša pomoč kmalu potrebna.
— Na razpolago sem vam, dragi Pipe. Ali veste, kje stanujem? Ne? Evo moje vizitke. Doma sem vsak dan dopoldne od desetih do enajstih. Zbogom torej in pogum.
Detektiv se je obrnil m odšel v kolodvorsko čakalnico.
rjrejuje* Josip Zupančič — Za IVarodno
del lista: Oton Christof — Vsi v Ljubljani