List
36.
Tečaj
lui.
i
m
B
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Izubijani 6. septembra 1895.

Politiški oddeiek.
:

Slovenščina na realki.
a ljubljanski realki ae slovenščina močno prezira. Nekoliko se pač to da s tem tolmaeiti, da ta zavod obi-
dišči Slovenije, pustimo ta popolnoma nemški zavod. Bri-gamo se za razmere v drugih mestih, a na razmere v slovenski centrali sami pa pozabljamo. Že leta 1873. so tedanji Staroslovenci v deželnem zboru naglašali, da bode treba tudi na realki več prostora dati slovenščini in so
zaradi tega imeli celo pomislike
ce
vsprejeli od hra
nilnice
novo zgrajeno poslopje, da bi od ne bili od
skujejo zelo sinovi nemških rodbin, a vendar je slednje visni. Od tedaj, torej v teku dvajsetih let, se na realki lelo na njem tudi veliko število slovenskih učencev. Kmet ljubljanski v narodnem oziru ni skoro ničesa premenilo.
naš rad ne pošilja sinov v realko, a naši meščani pa Reči ne moremo
j
da
tudi že spoznavajo, da imajo
pri
današnjem
napredku
bojimo hranilnice
da
naglo napredovali. Morda se tako nam ne odpovedala poslopja ?
tehnike realistične študije veliko bodočnost.
Potemtakem bi se maščevali pred dvajsetimi leti storjeni
Žal, da moramo reči, da se v narodnih krogih na sklepi deželnega zbora. Bodi kakor koli, gotovo je
da
razmere na realki obrača^premalo pozornosti Učenci, ki se	je v narodnem oziru potrebno sedaj še bolj kot nekdaj
tukaj vzgajajo, največkrat pozneje delujejo mej Slovenci	da na ljubljanski realki dobimo slovenske paralelke.
in jim gotovo ne škoduje, ako umejo naš jezik, naj si že	začetku sedemdesetih let je pač kazalo, da stvar ni tako
izvolijo vojaški stan, tehnični ali trgovski poklic ali pa	nujna, kajti imeli smo v Novem mestu in Kranji realni
pojdejo kam drugam. Navadno je pritožba, da se baš v	gimnaziji, ki bi za silo lahko nadomestovali spodnje raz-
stavbenih zadevah
pri
Slovencih uraduje
skoro
vse
rede realke
Kranji se je nekaj časa na realni gimna
nemški, a temu se ni čuditi, kajti domačih inženirjev ni- ziji predavalo slovenski. Bivši učni minister Gauč
pa
mamo in kar jih imamo,
še
niso
zmožni uradovati realne gimnazije odpravil, ker on sploh ni bil prijatelj
slovenski, ker se niso slovenščine dosti učili. Učiti se realističnih študij, in zatorej moramo obračati mi Slovenci slovenščine kot učnega predmeta, to že ne zadošča.
glejmo na naše železnice in pa v rudnike
in
Po-
fužine.
večjo pozornost ljubljanski realki.
Mej
našimi Nemci pač utegne nastati mali hrup,
povsod vlada nemščina. Res da je tukaj često kriv vpliv če začnemo resno zahtevati slovenskih paralelk, a tega tujca,
večkrat pa tudi le zaradi tega vladajo tujci, ker pa ne verjamemo, da bi hranilnica upala se potem realko ni domačinov in pa ker se naši domaćini sami vsled na- vreči iz svojega poslopja. Na pomoč tujih Nemcev tudi pačne vzgoje že čutijo za Nemce. Marsikak tuj podjetnik naši nemškutariji v tem oziru nimajo računati, ker Ljub-
bi v svoje službe vsprejel tudi Slovence, ko bi jih
Ijana se že nekaj časa več ne zmatra za nemško posest.
Če realka dobi slovenske paralelke, jo bodo tudi
dobil, in tudi bi ne urival ponemčevanja, ker kapitalisti v narodnih ozirih navadno niso prenapeti. Večkrat ko slovenski dijaki v večjem številu obiskovali, ne bode vse tožimo o tujem vplivu, se pa pokaže, da smo sami krivi, hitelo v gimnazije, kjer so večkrat z najstrožjim klasifi-
ako vse dobro premislimo.
kovanjem prisiljeni profesorji pomanjševati število dijakov.
Koliko smo se poganjali za slovenske paralelke na Strahu ni treba tudi nobenega imeti
î
da
dijaki
j
ki
raznih gimnazijah, koliko smo se zlasti trudili za dvoje- hodijo v
realko
i
po
dovršenih študijah ne mogli do
gimnazijo v Celji, da smo ž njo celo jedni vladi biti služeb, kajti število tehničnih poklicev se bode pri
zično
izpihali življenje, a na to
i
da
i
se vpeljale slovenske napredujočem napredku tehničnih znanostij vedno množilo.
paralelke na ljubljanski realki, se pa malo kdo spomni
Gotovo bi tudi v narodnogospodarskem oziru
Mari ni sramotno za naš narod, da v Ljubljani, v sre- ugodno vplivalo, ako bi imeli dovolj izučenih domačih
350
tehnikov. Marsikaka industrija bi se razvila, ko bi imeli vešče domačine. To je pa v današnjih časih važno, kajti dežele brez industrije hitro ozadujejo.
Veliko let se naši poslanci že poganjajo, da se osnujejo na graškem vseučilišču slovenske stolice, a zato se pa še ni nikdo dosedaj změnil, kako je pa s slovenščino na tehniki, kakor bi ta zavod ne imel za nas nobene važnosti. Na tehniki v Gradci se podučujejo fran-coščina, angleščina in italijanščina, le za slovenščino ni nobenega prostora, a vendar mnogo obiskovalcev graške tehnične visoke šole bode pozneje delovalo mej Slovenci. Strokovnih predavanj v slovenšiini seveda mi Slovenci pri sedanjih razmerah ne moremo še zahtevali, če tudi bi morda to pri nekaterih predmetih ne bilo odveč. Lahko bi se pa upeljal pač pouk slovenščine na tej tehnični šoli s posebnim ozirom na tehnično terminologijo. Na tak način se poučujeta francoščina in angleščina na teh. nični visoki šoli v Darmstadtu in gotovo je tak pouk le korišten. Na tak način bi se položil nekak temelj za slovensko uradovanje pri stavbenih uradih na Slovenskem. Seveda bi se moralo poskrbeti za potrebne knjige za tak
slovenski jezikovni pouk. Sicer pa tudi upamo, da bi Nemci sami se takemu pouku dosti ne U3t*vljali, vsaj se je že mej njimi govorilo o tem, da se za slovenščino osnuje v Gradci kak praktičen tečaj. Tega se pač ne bodo bali, da bi ta slovenski pouk že poslovenil najbolj nemško mesto v Avstriji, za kakeršno hoče veljati Gradec.
Politični pregled.
Grof Franc Coronini je inisiil kandidovati za deželni zbor v kakem slovenskem okraji, a je to misel opustil, ko je na slovenski strani se pojavil odlocen upjr taki kandidaturi. Posebno tržaški namestnik vitez Rinaldini je nagovarjal grofa, naj kandiduje mej Slovenci. Potem bi bili imeli v goriškem deželnem zboru Italijani večino. Grrof Coronini bod^ pa baje sedaj kandidoval zopet v Gorici. Zmernejši Italijani ga bjdo gotovo volili, radikalnejši mu pa utegnejo postaviti kakega proti kandidata.
Kdo bode gališki namestnik? — Še vedno niso našli moža, ki bi mogel in hotel nadomestiti grofa Badenija na mestu cesarskega namestnika za Gralicijo. Prosil je Badeni že pl. Dunajewskega, bivšega finančnega ministra, da bi bil njegov naslednik, a ta mu je odgovorit, da zaradi starosti ne prevzame tega urada. Mogoče je pa tudi, da Dunajewski ne mara biti podrejen Badeniju, katerega daleč presega po svojih zmožnostih. Sedaj se pa govori, da Jaworski postane gališki
namestnik. . '
__V
Protisemitje in Cehi. — Nasprotje mej dunajskimi
protisemiti in Čehi je tem večje, Čim bolj se poslednji postav-ljajo na nemškonarodno stališče. Samo zabavljanje proti židom tudi pri čehih ne vleče. To je skusil Schneider, ki je na shodu dunajskih čehov jih prigovarjal, naj volijo protisemite. Zabavljal je zoper žide, da je bila groza. Čehi so mu pa dali razumeti, da je tega zabavljanja že odveč, in Schneider je pa sedaj začel zabavljati proti čehom. Nazivljal jih je plačane „lumpe". Seveda s tem se jim ni prikupil. Le prejasno je pokazal, kako mislijo prav za prav on in njegovi tovariši o Čehih. Napačna je torej misel, da so morda dunajski protisemitje kaj pripomogli čehom do višjega spoštovanja na Dunaji. Baš protisemitski krogi najhuje zabavljajo proti čehom.
Dunajski Čehi so mislili že tožiti Schneiderja, a so to misel opustili, ker se jim zdi premalo važna oseba, da bi se ž njim pravdali. Samo protisemitov se bodo še bolj izogibali.
Poljska gimnazija v Tešinu se slovesno otvori še ta mesec. Nemci se zaradi tega jeze in nazivljajo nameravano slavnost v nemškem (?) mestu izzivanje Nemcev. Če Nemci prirede v slovanském mestu kako demonstrativno slavnost, je pa vse v redu. Sicer pa Tešin ni nemško mesto, temveč le slučajno v njem še vladajo Nemci Ko se bode slovanski živelj malo bolj zavedel svoje narodnosti, pa bode mesto dobilo precej drugačen značaj. Nemci sami čutijo, da se jim v Tešinu že stališče maje, za to je pa tak krik Jeza je pa tem večja, ker šleški Poljaki ne mislijo se zadovoljiti z osnovo zasebne poljske gimnazije, temveč mislijo zahtevati, da se tej gimnaziji dovoli tudi hitra državna polpora, in da se vpeljejo poljske paralelke na učiteljšči v Tešinu. To jih seveda najhuje bode, kajti poljski izobraženi učitelji bi vjpodbujali poljsko narodno zavest mej rojaki po deželi in dežela bi tako dobivala vedno bolj slovanski značaj.
Nemčija. — Petindvajsetletnico zmage nad Francozi v bitki pri Sedanu in ustanovitve nemškega cesarstva prazno-vala je Nemčija dne 3. t. m Mislil bi kdo, da bo tako po-menljiva obletnica velik naroden praznik, toda ne, praznovanje tega jubileja je bilo zgolj prisiljeno in je imelo izključno vojaški značaj. Toliko opevana Velika Nemčija še danes ni priljubljena Južne državice itak niso zaiovoljne z upravo, meščanstvo samo ni navdušeno za njo, delavski stan pa v socijalnem demokratizmu kar naravnost pobija sedanji vlada-joči sistem nemški Nemški vladni kro^i dobro vedo za nezadovoljnost, zato so se pa sami potrudili, da prisiljeno slavijo to obletnico. In res vdeležile so se je le tišti, ki morajo nje slušati — vojaštvo. V vsem pa ta slavnost ni bila druzega kot provokacija Francozov, ki bi bila kot taka prav lahko izostala.	-	_
Italija. — Prav natančno označuje razmere v Italiji to, da volijo politične huiodelce za poslance Tako je bil mej drugimi izvoljen v Palermi Garibaldi Bosco s 1136 glasovi od 1751 oddaaih glasov za poslanea. Bosco je bil kot vodja sicilijanske vstaje obsojea v dolgoletno ječo. Iz tega je razvidno, da so volilci v najskrajnejem nasprotstvu z vlado. Može torej, katere postava obsodi v ječo, volijo za poslance, znamenje, da narod odobruje njih počenjanje. Zares žalostné morajo biti razmere v blaženi Italiji, po kateri to-li hrepene naši ireden-tovci. — V Siciliji se je pričelo zopetno gibanje mej delavci in kmeti. Bati se je zopet kaj resnega.
Armenija. — Razmere armenske še vedno niso urav-nane. Anglija odločno sili na to, da se reforme izvedo, toda turška vlada to ovira. Obrnila se je ta celo do Francije in Rusije, da bi jo podpirali v boju proti Angliji gle le armen-skega vprašanja, toda dobila je prav nepovoljen odgovor na to. Sploh so v Carigradu do zadnjega časa dělali na to, da bi napravili neko nasprotje mej velevlastmi zastran armenskega vprašanja, da bi potem vse lahko ostalo pri starem, toda vi-deti je, da so se motili. Na nasvete Turčije se velevlasti vedno manj ozirajo, iz česar je sklepati, da jim je vedno manj za nje obstanek. Anglija od nekdaj odločna glede postopanja v svoji vnanji politiki, bo brezdvomno tudi sedaj nasproti osaměli Turčiji strogo nastopila in zahtevala vreditev žalostnih
razmer v Armeniji.
Kuba. — Španjcem se přebito slabo godi na Kubi. Dasi uradna poročila vedo povedati o zmagah Spanjcev, vendar je resnica, da so Španjci večinoma tepeni. Pa ne samo to ; Španjci imajo tudi doma homatije zaradi Kube. Neizrečeno je šlo že denarja in vojakov za vstajo na Kubi. Umevno je, da to obuj a nevoljo mej narodom. Vlada se boji resne vstaje in se ne upa več pošiljati vojakov v tujino, ker bi potem za slnčaj sile ne imeli kaj doma. Kubanci za te španjske razmere
357
dobro vedo in pošiljajo v Španijo ljudi, ki naj bi podpihovali k vstaji. S tem, da bi Spanjci doma imeli dosti opraviti, bi še bolj cslabeli tudi na Kubi. Spanija je izvedela za zvitost
Kubancev in řkuša te podpihovalce še za časa poloviti.
•••» ^
m**	f?) ff* ^
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
(Konec.)
Učiteljskih močij na šoli je bilo z ravnateljem vřed 24 in sicer 1 ravnatelj, 7 strokovnih učiteljev, 4 delo-vodje, 1 učitelj risanja, 3 strokovni učitelji, 2 kateheta in 6 pomožnih učiteljev.
Pričetkom šolskega leta se je otvoril oddelek za figuralno pcdobarstvo pri strokovni šoli za obdelovanje lesa. Temu oddelku je namen, gojiti v prvi vrsti cer-kveno kiparstvo in pospeševati razvoj cerkvene umetnosti na Kranjskem. — Oddelek za pletarstvo je pričel svoje delovanje z dnem 1. aprila t. 1.; pouk je trajal samo 10 dnij, ker se po Yelikonočnem potresu ni več mogel otvoriti Oba imenovana oddelka sta bila prav primerno nastanjena v Zois-ovi hiši na Bregu.
Visoko naučno ministerstvo je z ukazom z dne 24. septembra 1894., št. 22771, odobrilo porabo pomožnih učiteljev Ant. Funtka, dr. Fr. Kropivnika, Alf. Paulina, Karola Pirea, Ant. Štritcfa in Alojzija Tavčarja. — Isto visoko ministerstvo je z ukazom z dne 12. sept 1894., št. 21066, imenovalo kapelana pri mestni fari Sv. Jakoba, dr. Frančiška Ušeničnika, katehetom in propoved-nikom na šoli za obdelovanje lesa. — Naučno ministerstvo je z odlokom z dne 20. septembra 1894. št. 11188, premestilo delovodjo c. kr. strokovne šole za obdelovanje lesa v Val. Mezeričih, Josipa Tratnika v Ljubljano. — Visoka deželna vlada je z odlokom z dne 4. novem. 1894 št. 14625, dovolila ravnatelju dvanajstdnevni odpust, da prou čuje razne naprave za elektriško razsvetljavo. — Delovodjo na novo otvorjenem oddelku za pletarstvo je bil z ukazom visokega naučnega ministerstva z dne 7. novembra 1894, št. 23022, imenovan Josip Baran iz Sobje-slava na Češkem. — Z odlokom z dne 3. marcija 1895, št. 3000, je visoko naučno ministerstvo imenovalo c. kr. strokovnega učitelja Josipa Vesela vladnim komisarjem za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem.
Na konci šolskega leta so nastopni učenci IV. let-nika strokovne šole za obdelovanje lesa dobili odhodna izpričevala, in sicer stavbinski in pohištveni mizarji: Jager Alojzij, Kosmač Anton, Lehrman Anton; rezbarji: Buh Miha, Kreč Frančišek, Zavri Josip.
Izid klasifikacije je bil zelo ugoden. Le 4 % učencev ni doseglo učnega zmotra, 6 % je ostalo zaradi bo-lezni neizprašanih in 90 % je dobilo ugodna izpričevala.
Disciplina je bila v obče povoljna; 6 učencev je dobilo v nravnosti red „primerno", ostali pa vsi boljše
rede.
Jeden učenec I. letnika je bil med šolskim letom izključen zaradi disciplinarnih pregreškov.
Na strokovni šoli za lesni obrt so se učili nastopni predmeti : veronauk, nemški jezik, slovenski jezik, aritmetika in računjajoča geometrija, mehanika in element, strojeslovje, tehnologija lesa, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, arhitektonsko oblikoslovje, elementarno prosto risanje, geometriško risanje, projekt, risanje in nauk o sencah, prosto risanje po modelih, strokovno risanje, modeliranje, tehniška dovrševalna delà, kaligrafija
praktiški pouk.	. ti ^ - ,
Z začetku šolskega leta je bilo 59 rednih učencev in 15 hospitantov, koncem leta pa 84 rednih učencev in 17 hospitantov. Po narodnosti sta bila 2 Nemca, 71 Slovencev in 1 Hrvat. Javno risarsko šolo je obiskovalo 30 učencev.
Novo ustanovljeni atelje pri strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek, za absolventinje zavoda je pričel svoje delovanje pričetkom meseca novembra 1894. Obiskovalo ga je 5 učenk, ki so prejšnja leta dovršile šolo. Ta atalje ima namen, bivšim učenkám strokovnlh šol dajati priliko, vežbati se na večjih naročenih delih ter jim
olajšati prestop v samostojno, praktiško delovanje. Da se doseže označeni smoter, se v ateljeju sprejemajo tudi naročila od strani občinstva, a le v toliki meri, kakor je to neobhodno potrebno.
Koncem šolskega leta so dobile naslednje učenke III. letnika odhodna izpričevala: Koprivec Adela, Kuhelj Amalija, Pož Marija, Sever Marija, Sever Roza, Simončič Marija, Vehar Marija, Vovk Frančiška, Weiss Gizela.
Obiskovanje šole je bilo pri rednih učenkah povsem pravilno, kolikor niso prihajale bolezni v poštev. Menj reden je bil obisk pri hospitantinjah ; te so z zavodom v rahlejši zvezi, in zato jih pač lože zadržavajo hišna opravila.
Izid klasifikacije je bil jako ugoden, ker so bile koncem leta vse učenke sposobne za vstop v višji razred.
Disciplina je bila v vseh oddelkih povoljna, tako da učiteljski zbor ni imel nikdar prilike, izrekati večjih disciplinarnih kaznij.
Učili so se na strokovni šoli za šivanje čipek in umetno vezenje sledeči predmeti : elementarno risanje, strokovno risanje, prenašanje vzorov, rezanje oblik, krojno risanje, veronauk, nemški jezik, slovenski jezik, računstvo, knjigovodstvo, umetno vezenje, šivanje čipek.
V vezen ji se je učilo: holbeinova tehnika, jednako-stranski križasti in pločasti vbod, raznovrstno vozlanje in pramanje, kitasti in čopasti vbod, perzijsko à-journo delo, rdeče vezenje, tamburovanje, jednostavno belo vezenje, arabska in janinska tehnika, fino belo vezenje, broderie d'Espagne, kineško dvostransko pločasto vezenje, aplikacija, zlato vezenje, japonsko in kineško pločasto vezenje in eventualno druge orijentalske tehnike, izvrševanje raznih del umetnega vezenja, punto tirato (nitkana čipka), punto tagliato (rezana čipka), vzorni prtiči za čipkaste
vbode, filigranska čipka, filet-guipure, point-lace, point-
358
gaze, reticella-čipka, filet-antique, izvrševanje raznih
traîne posojilnice slovenske" se more po sklepu občnega
vanih čipkastih del, point de Venise, Rosalina, izvrše- zbora od leta do leta spremeniti, kar pa pomeni
pre
vanje raznih šivanih čipkastih del.
membo pravil.
Rednih učenk je bilo v začetku leta 34, koncem
19. Ker sta sedež in načelstvo bistveni del teh
leta 31, hospitantinj 23, obiskovalk ateljeja pa 5. Mej pravil, mora se oboje po izvolitvi naznaniti za vpis v za
bilo 10 Nemk, 49 Slovenk,
njimi
Lahinja.
Šolsko leto 1895. 96. se prične dne 17. septembra 1895. s slovesno službo božjo.
Redni učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v šolo,
Poljakinji in 1 družni register.
20. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske"
pravicami, katere mu določuje
zastopa zadruga z vsemi
postava od druge na ta način,
aprila 1873., in podpisuje v imenu zada se podpišeta dva uda pod firmo,
naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena.
zglase pri ravnateljstvu dne 15. septembra (od 8. do 11. ure zjutraj) ali pa 16. septembra (od 9. do 12. ure
zjutraj ali od 3. do 6. ure popoldne). S seboj jim je pri- predseduje in pri katerih morata razun predsednika biti
21. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih ravnatelj ali njegov namestnik
nesti
odpustnico ljudske šole in dokaz,
da
so dovršili
navzočna dva uda načelstva, da so sklepčni. Sklepa se z
14. leto svoje dobe. Roditelji, oziroma njih namestniki, večino glasov; pri jednakosti giasov odločuje predsedni
se morajo tudi izreči, da bode vpisani učenec (oziroma kovo mnenje.
učenka) po moči obiskoval strokovno šolo vso učno dobo.
sejah načelstva se sestavljajo zapisniki,
licenci in učenke, ki so že hodili v ta zavod
mo
rajo se dne 16. septembra javiti s poslednjim letnim iz-pričevalom ; frekventantje, stopajoči v II. letnik,
mimo tega prinesti potrdilo
svojih
, morajo roditeljev, oziroma
njih namestnikov, da so le-ti zadovoljni s pokličem, katerega si je izvolil učenec
(hospitanje) se takisto
Izredni učenci in
učenke
vpisujejo dne 16. septembra, potem pa tudi med šolskim letom, kolikor je namreč še prostora.
Oddelek za pletenje košaric obiskujejo lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traja za sedaj jedno leto.
katere morajo vsi navzočni podpisati. Svoje sklepe raz
glašujo načelstvo po potrebi z oznanili v časopisih:
n
SI
Narod" in „Domovina", po potrebi še po drugih časnikih.
22. Načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih
opravil, posebno s tem, da se vodijo knjige po določbah trgovinske postave, da se varno ohrani denar in druge vrednostne listine.
23.	Načelstvo presoja vložene prošnje za posojila in dovoljuje posojila ter pošilja hranilne vloge.
24.	Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži pregledovalcem na pogled. Račun mora obsegati: mej letom
vse dohodke in stroške

posebni račun dobička in zgube;
bi
lanco o stanji zadružnega premoženja koncem leta.
Obrtnijske raznoterosti.
Nova varnostna naprava pri železnicah. Da dva
vlaka ne trčita vkupe, so napravili v nieckawkenskein tunelu neko posebno napravo nice po
tunelu so napravili svetilnice žar
100 metrov narazen. Ko se pelj
vlak
se te svetil-
400
nice z neko pripravo same ugasnejo in ko vlak odide metrov daleč, se zopet same prižgo. Strojevodja vsled tega lahko ve, če je pred njim kak vlak in kako daleč. Ce gore
vse svetilnice Ta naprava
25. Načelstvo zastopa zadrugo proti tretjim osebam in uradom, vodi tožbe, skličuje občne zbore in do ločuje dnevni red.
26.	Ravnatelj podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zveza. On se ima prepričati vsak čas o blagajničnem stanji in mora v slučaji kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno.
27.	Poduk, kako se ima opravljati blagajnični in
to znamenje, da je pot popolnoma prosta, velike važnosti za varnost pri vožnji v tnnelih. uradni posel, sestavi načelstvo.
Avtomat za priporočena pisma. Na pošti v Novem
Jorku imajo posebno umetno napravljen avtomat. Narej
28. Potrdila o prijemkih v imenu zadruge morajo
če vanj vržeš pismo in neki gotov denar
da
pismo
ga izroči od
tako,
stehta, s številko zaznamuje, napravi recepis dajalcu pisma, napravi pa tudi dvojnik, katerega pa obdiži Uradnik ima zatorej dosti manj delà. Take aparate baje po stavijo pri vseh pismenih nabiralnikih v mestu, da ljudem za načelstva.
brez izjeme biti podpisana od dveh udov načelstva
veljavna nasproti zadrugi.
da so
oddaj
priporoČenih pišem ne bode niti treba lioditi na pošto
29. Če je ravnatelj začasno zadržan, opravlja njegove posle namestnik, in če je še ta zadržan, ostali udje
slučaji stalnega zadržka, izstopa ali smrti
»
IB! Kmetijstvo. iBKil
_ _ _i
Pravila centralne posojilnice slovenske
(Konec.)
Načelstvo.
posameznega uda načelstva morajo se udje načelstva do prihodnjega občnega zbora po sejinem sklepu načelstva nadopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva protokolira.
30. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni
ud
18. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" venske" je razvidno iz zapisnika I. občnega zbora.
načelstva se mora odstaviti vsak čas vsled sklepa izvan-rednega občnega zbora, ako je tak predlog bil na dnev-nem redu.
31. Tačasno načelstvo „Centralne posojilnice slo-
Vsi
sestoji iz ravnatelja in 4 udov načelstva.
Sedež
n
Cen
členi načelstva morajo biti in so s temi pravili poobla
»50
ščeni, dati zadrugo pri c. kr. okrožni sodniji v Novem mestu registrovati. Prihodnje načelstvo poveruje se po volilnem zapisniku, od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov podpisanem. Novo načelstvo mora se takoj po volitvi na podlagi poverjenega prepisa volilnega zapisnika naznaniti pri trgovinski sodniji za vpis v zadružni register. Vsaka volitev velja jedno leto.
Občni zbor:
§ 32. Redni občni zbor se skličuje jedenkrát v letu, in sicer do konca junija v kraj, katerega načelstvo določi. Izvanredni občni zbor se skliče, če se načelstvu ali pregledovalcem potrebno zdi, ali če to zahteva deseti del zadružnikov naznanjajoč predmete posvetovanja. Vabilo k vsakemu občnemu zboru mora se najmanj osem dnij prej razglasiti v časopisih „Slovenski Narod" in „Domovina" in ob jednem naznaniti dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora. Predsednik občnega zbora je ravnatelj ali njegov namestnik.
§ 33. Predmeti sklepanja občnega zbora so: 1.) spremembra in razširjenje pravil; 2.) razdružba in likvidacija zadruge ; 3.) potrjenje letnega računa ; 4.) izvolitev načelstva in nadzornikov ; 5.) odstavljenje načelstva. Udje načelstva se ne morejo izvoliti nadzorniki.
§ 34. Vsaka zadružnica (zadružnik) ima pravico glasovati pri občnem zboru v vseh v § 33. navedenih
točkah in ima najmanj eden glas. Če ima več kakor
f i «
100 gld. deleža, pa dva glasova, več kakor 200 gld. de-leža, 3 glasove in tako dalje za vsacih 100 gld. deleža po jeden glas več, vendar ne več kakor deset glasov. Posojilnice zadružnice so pri občnem zboru zastopane po kateremkoli svojem udu, ki se izkaže pri predsedniku občnega zbora s pooblastilom, podpisanim od dveh članov svojega načelstva. Posojilnice zadružnice se morejo dati zastopati tudi po drugih zadružnikih z jednakim pismenim pooblastilom.
§ 35. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj petdeseti del vplačanih deležev. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v šestih tednih drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nadpolovično večino glasov. Pri jednakosti glasov odloči mnenje pred-sednikovo. Če gre za razdružbo zadruge, morate biti za-stopani najmanj dve tretjini zadružnih deležev in morajo glasovati tri četrtine navzočih glasov za to, da se društvo razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru niste zastopani dve tretjini deležev, mora se v šestih tednih sklicati drug občni zbor, pri katerem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinami glasov brez ozira na zastopane deleže. Glasuje se, kakor določi predsednik. Volitve se pa vršijo po listkih. Važne skleme vsa-kega občnega zbora razglasuje načelstvo po časopisih.
§ 36. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. 0 teh pred-logih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le določi, če se sploh vzamejo v pretres, da se o njih poroča v prihodnjem občnem zboru.
Računski pregledovalci in nadzorniki.
§ 37. Pregledovalci in nadzorniki morajo letni račun natanko pregledati in o njem poročati občnemu zboru. Pregledovalci nadzorujejo delovanje načelstva in imajo vsak čas pravico, se o stanji blagajnice in zadruge prepričati, kakor sploh uradovanje kontrolirati ter o kakem neredu koj poročati občnemu zboru, katerega naj skli-čejo. Pregledovalci se mej letom ne morejo odstaviti. Za pregledovalce, katerih število določi občni zbor, morejo se voliti katerikoli udje „Centralne posojilnice slovenske" ali udje tistih posojilnic, katere so k „Centralni posojil-nici" pristopile.
IX. Hranilne vloge.
§ 38. Hranilne vloge se sprejemajo redoma le od slovenskih posojilnic in drugih denarnih zavodov, izje-moma od oseb. Obresti se računijo s prvim dnevom me-seca in šestnajstim dnevom, ako se je vložilo vsaj do zadnjega dne prejšnjega meseca, oz, vsaj do 15. dne istega meseca, in do zadnjega dne meseca, po katerem se je vzdignila vloga, oziroma do 15. dne istega meseca, ako se je vzdignilo šele v drugi polovici istega meseca. Nevzdignene obresti se koncem vsacega pol leta prište-vajo h kapitalu. Načelstvo more izjeme dovoliti. Hranilne vloge se zapišejo v hranilne knjižice, katere morajo imeti firmo zadruge in podpisane biti najmanj od dveh udov načelstva. (§ 28.) Hranilne knjižice se moreje glasiti na vsakakoršna imena in dokazujejo lastninsko pravico. Kdor prinese knjižico, temu se izplača znesek, ki ga ima vsled zapisa v knjižici terjati, razun v slučaji sodnijske prepo-vedi, potem razun slučajev: 1. če je vpeljana amortizacija dotične knjižice, 2. če vkladatelj odločno zahteva, da se izplačajo vloge njemu samemu ali njegovemu poobla-ščencu. Ta izjema mora biti zaznamovana v knjižici in v knjigi za vloge.
§ 39. Hranilne vloge se izplačujejo, in sicer do 500 gld. brez odpovědi, do 1000 gld. v osmih dneh in čez 1000 gld. v tridesetih dneh po odpovědi.
X. Razsojevanje prepirov.
§ 40. Prepire mej zadružniki in načelstvom razsoja konečno občni zbor. Ravno tako razsoja konečno občni zbor različna mnenja o posameznih določilih teh pravil.
§ 41. V točkah, katere tukaj nevedene niso, ravnati se je zadrugi po postavi od 9. aprila 1873. ter po obsto-ječih ukazih, ki so izdani na podlagi te postave. 0 druzih točkah še, katere niso niti v teh pravilih, niti v oni postavi in dotičnih ukazih, razsojuje občni zbor, ako po teh pravilih ne spadajo v področje načelstva.
Posnetek iz opravilnega reda „Centralne posojilnice
$
slovenske".
„Centralne posojilnice slovenske".
a)	Načelstvo ima redne seje vsakih štirinajst dni — za zdaj ob četrtkih popoludne ob treh.
b)	Edino le pri teh sejah se sprejemajo novi udje,
dovol,ujejo posojila in hranilne vloge posojilnicam za-družnicam.
r
360
c) „Centralna posojilnica slovenska* sprejema in pošilja denar edino le po potu c. kr. postně hranilnice. Kdorkoli hoče kaj vložiti v „Centralno posojilnico slovensko", more to storiti le s posredovanjem c. kr. poštne hranilnice, torej se v ta namen poslužiti položnic (spre-jemnic) tega zavoda, kateri jih vsakomu rad in brez plačno pošilja. Enako bode zavod izplačeval denar le po čekovnih nakaznicah c. kr. poštne hranilnice.
Z gotovino torej „Centralna posojilnica slovenska" ne bode razpolagala, in njen blagajniški dnevnik ter c. kr. poštne hranilnice račun se imata vsikdar vjemati.
„Centralna posojilnica slovenska" je določila za zdaj sledečo obrestno stopinjo: é1/* °/o za hranilne vloge, in 4V 2 % za posojila.
„Centralna posojilnica slovenska" je pristopiia kot društvenica k „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji.
Kmetijske raznoterosti.
Bob ob deževji. Trajno deževje bobu ne ugaja. Ne raste in začne plesniti. Seveda proti deževji se ničesa storiti ne inore. Jedino kar storiti moremo je, da ostranimo ves plevel in pa liste in stroke, ki jarnejo plesniti. Tako nekoliko zabranimo, da se plesen preliitro ne razširja.
Dober gnoj zlasti za cvetlice in druge vrtne rastline je milina voda, ki se nikdar ne sme kar zavreči.
1 il®.........Sïiènï'ïn"Mbavni" dei"........! iSfi §
^ :...........................................................................................iiiînnmmm,; ak
Zgodovinske povesti.
Slovencem je dosedaj pomanjkovala zgodovinska knjiga za meščanske in večrazredne ljudske šole. Temu nedostatku je odpomogel gosp. profesor Vrhovec s svojimi „Zgodovinskimi pověstmi". To delce je razdeljeno v tri dele. V prvem delu ali prvi stopinji, se peča največ s starim vekom, drugi del s srednjim vekom, in ravno izšla tretja stopin ja pa ima 13 beril iz novega veka, ki obsegajo nad polovico knjige. Poleg tega je pa v tem delu jedno berilo iz starega veka, ki se tiče predzgodo-vinskega časa Avstrije in pa 20 krajših beril iz srednjega veka.
Gradivo je deloma razdeljeno po progresivni, deloma
po ciklični učni metodi, in skušnja uči, da je ta metoda najboljša. Gospod pisatelj je prvotni načrt pop Inoma dosledno izvršil. Ravnal se je po delu po Gindelyjevi in Vavruvovi knjigi, namenjeni za češke meščanske šole. Seveda je premenil gradivo, v kolikor se tiče Kranjske in sosednih dežel. Tretji del je primeren za tretji razred meščanskih in osmi razred ljudskih šol, ker popolnoma zadošča učnemu náčrtu, kateri se je vpeljal z naredbo z 25. maja 1886. št. 2439 deželni šolski svet kranjski in ga je učno ministerstvo odobrilo. Ustreza pa tudi vsem didaktičnim in vzgojeslovnim zahtevam.
Gori omenjeni načrt se je pisatelju posebno posrečil. Kaj jasno so naslikane razne dobe in okoliščine, kakor tridesetletna vojska in pa turški časi. V berilih, ki se tičejo avstrijske zgodovine, so značaji vladarjev narisani točno, kratko in z dobrodejno iskrenostjo pravega domo-ljubja. Jako dobro izbrani in spretno vpleteni so spisi o kranjski zgodovini, kakor: „Turške vojske", „Herbart Turjaški", „Bitva pri Sisku" itd.
Na konci pridejana časoslovna tabela olajšuje učencem pregled čez vse. Preverjeni smo, da bode knjiga dobro služila svojemu namenu. Potreba take knjige se je posebno sedaj čutila, ko imamo v Ljubljani že me-ščansko dekliško šolo. Brez dobrih knjig bi ne mogel
napredovati pouk.
Ne moremo pa kaj, da bi pri tej priliki ne ome-
nili, da na Kranjskem se premalo znajo ceniti meščanske šole. V vsej deželi nimamo niti jedne slovenske deške meščanske šole. Jedina meščanska deška šola v Krškem je nemška. Vendar imajo te šole dosti večjo vrednost za tistega, ki ne misli dalje Studirati, temveč misli kar stopiti v praktično življenje, kakor spodnja gimnazija in realka, ki ništa za praktično življenje, temveč le mladino pripravljata za daljše studije.
Omenjena Vrhovčeva knjižica je v lepi obliki izdala Blaznikova tiskarna v Ljubljani in stane vsak del (sto-pinja) 50 kr. Tisk je lep in sploh njih oprava svojem namenu popolnoma primerna. Gospodu pisatelju moramo biti hvaležni za te knjižice, kajti bodo podloga racijo-nelnetnu pouku na naših meščanskih šolah.
Tako pisane knjige so za šolsko mladino mnogo primernejše, nego bi bile s sistematično pisano zgodovino Vzgojeslovci so se celo prepričali, da niti sistematično pisana zgodo vina še za višje razrede srednjih šol ne ugaja, kajti jemlje le učencem veselje do učenja. Vrhovčeva knjiga pa ni suhoparna in bode baš zaradi svoje zanimive obravnane stvari vzbujala v naši šolski mladini veselje do zgodovine, posebno pa do avstrijske in slovenske in bode gotovo pospeševala slovensko in av-strijsko domoljublje.
■- 1 1 1 ■ — - - • • • i mm
Poučni in zabavni drobiž.
Koliko je zgubila Francija 1870. leta? Zgubila je
dve pokrajini : Alzacijo in Lotaringijo, pet milijard frankov plačala vojne odskodnine in pet milijard je pa imela škode še na narodnem premoženji. 60.000 vojakov je bilo ubitih, 200.000
ranjenih 635.000 pa vjetih Na bojišči je bilo vjetili 3JO.OOO vojakov, v Parizu 180.000, v Švici 80.000, v Belgiji 50.000 Zgubili so 720 orlov in zastav, 7500 topov, in mnogo druge vojne priprave kakor voz, konj, pušk in druzega orožja. Fran-coski vpliv se je pomanjšal po vsem svetu. Pri Sedanu so Nemci bili vjeli cesarja Napoleona, maršala Mac Mahona, 39 generalov, 2325 častnikov, 84.500 mož. V Metzu so Nemci vjeli maršale Bazaina, Canroberta in Leboeufa, 40o0 častnikov, 173.000 mož, dobili 830 orlov in zastav. Vojska je
trpela sedem mesecev in bilo je 17 bitk in 156 manjših bojev. Od 89 francoskih departementov jih je 33 prišlo v nemške roke. Francija je imela le še 5 pešpolkov in 6 polkov konjice, *vse drugo je bila vojna požrla.
361
MĚ ^^^«^ÝJÝU^jfl^
Ljubljano. Komisijelno se
konstatovalo, da je mož ta čin
4ĚI
Novice.
storil v trenutku duševne n^zavednosti.
Nesreća ali kaj? Y Studenem pri Postojini našli
twwnw^^	SO na polji polj skega čuvaj a Janeza Benčana mrtvega. Obleka
po
I»
Razstavni vlak v Prago. Ker so na mnogih krajih
na Slovenskem dne
t. m. veliki shodi, dne
t. m. pa je
"v Ljubljani eešpljevi sejem, sklenil je odbor z^ priredbo poto-vanja Slovencev na narodopisno razstavo v Prago, da se vlak
odpelje nepreklicno dne
t. m. popoludne ob 5 45 min.
Eojaki, vabimo Vas vnovič, da se tega lepega
in
poucnega
potovanja udeležite
v
prav
obilném številu in zagotovljamo
Vas, da bode obisk národopisné razstave v zlatej Pragi
ostal
na njem je bila vsa zgorela, razun čevljev in klobuka, truplu je bil ves ožgan osobito pa je bila dolenja polovica obraza vsled ognja popolnoma crna. Poleg mrtvega je ležala jednocevna puška jzstreljena in s cevjo proti mrtvému obr-njena, malo dalje proč je ležala palica. Je tu opraviti s sa-momorom ali zločinom se ne more dognati Najbrže se je ne-srečnež v hipu duševne zbeganosti sam ustřelil in je střel zažgal obleko na njem, ki je potem na že mrtvému zgorela.
vsakemu udeležencu ves čas življenja v prijetnem spominu.
V
Castno meščanstvo. Občinski odbor mestne ob-
Napad
pismom.
čine Radovljica je v svoji seji dne 19. avgusta t
gospodu
Josipu Dralku c. kr. vladnemu svetniku mnogih zaslug
v Ljubljani .zaradi za občino Radovljica podehl Častno meščanstvo.
Kot pokrovitelj k družbi sv. Cirila in Metoda
Dne 24. avgusta 1.1. oddalo se je v palači Adolfa Rotšilda v Parizu pismo naslovljeno baronu Adolfu Rotšildu s pristavkom, da se naj njemu izroči osebno.
1 • v •
hisi,
da
je pristopil z doneskom 100 gld. pri podružnici zaŠiško nje Pisec naJbrž ni vedel navade v Rotšildovi predsednik g. Jak. Matjan, veleposestnik v Zgornji Šiški. Bog baš tacih pisem, ki imajo omenjeni pristavek, baron
daj obilo takih podružničnih predsednikov !	Rotšild sam ne odpira. To so pisma, v katerih ljudje
Regulacijski načrt za mesto Ljubljano. Minoli prosijo kake pomoči, in jih odpirajo le druge osebe.
torek je v seji mestnega občinskega zbora obrazložil vladni svetnik g. Kamilo Sitte iz Dunaja svoj regulacijski nacrt za Ljubljano. Načrt je presplošen, ne obseza niti najtehnejih in
Ker je bil baron v toplicah, je ravnatelj Rotšildovih posestev Jakobsky-Todhowitz pismo odprl, ker ima
najpotrebnejih regulacij in sploh nikakor ni sposoben, da bi pooblastilo. Nakrat je nekaj počilo in Jakobsky zase moglo po njem mesto regulovati Treba bo, da se zadeve čutil je, da ga nekaj peče v očeh in prsti so mu
loti druga in ljubljanske razmere bolj spoznavajoča oseba, in krvavěli.
to v najkrajšem času, ker sicer Ljubljana ne pride nikoli do vsaj približno dobrega in primernega íegulacijskega načrta
»Slovenska Matica« ima svoj XXX. občni zbor v četrtek dne 26 sept. ob Ufi popoludne v mestni dvoiani. Vspored: 1.) Predsednikov ogovor. 2) Letno poročilo tajni-
kovo o odborovém delovanji
Računi o društvenem novčnem
gospodarstvu.
4)
Volitev treh računskih presojevalcev.
5)
Proračun za 1. 1895. 6 ) Dopolnilna volitev društvenih odbor-nikov. 7.) Posamezni predlogi in nasveti.
Zaveza slovenskih kolesarjev napravi 15 sept-na progi Celje-Ljubljana I zavezno distančno dirko na 73 ki-
lometrov daljave.
Število udov družbe sv. Mohorja pomnožilo se je lťtos za 6145 proti lánskému letu in iznaša ^zdaj 72.097,
Od razstrganega pisma so dobili
še
kosce.
Pokazalo se je, da je bil v pismu peklenski stroj z raz-strelilom, ki se je vnel, ko se ga je dotaknila noževa klinja, s katero je ravnatelj odpiral pismo.
Ranjeni uradnik Jakobsky ima 50 let. Bil je sprva notar v Metzu in se je 1871. leta odločil za Francijo. Vstopil je k Rotšildu v službo. Pred malo dnevi povrnil se je bil iz Švice s svojega poletnega dopusta. Jakobsky ni odpiral pisem. kateri so priha-
jali na Rotšildovo banko, temveč le tište, katere je dobival Rotšild sam.
Ko se je izvedelo. kaj se je zgodilo, odšla sta
V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo me- takoj v Rotšildovo palačo generalni tajnik policijske
strank 222.125 gld. 19 ki
vzdignilo
pa
seca avgusta 510
429 strank 149 072 gld. 30 kr.
Kaznilnica na ljubljanskem gradu. Čuj e se, da
se namerava kaznilnico na ljubljanskem gradu opustiti ter na
to připadle kaznjence razdeliti na kaznilnici v Mariboru in sestavil. Bil je narejen iz dveh listov debelega Gradiški.
Ponarejene krone krožijo se v prometu. Ponare-jene so slabo. Spoznati jih je na tem, da na robu nimajo napisa „
prefekture Lourent in načelnik mestnega laboratorija Girard. Dognalo se je, da je v pismu bil majhen peklenski stroj. Girard je stroj iz ostankov zopet vkupe
pa-
pirja, vmes je pa bilo razstrelivo. ^Robovi zavitka so bili posebno debeli, da je bilo pismo težje odpreti.
Viribus unitisu. Tudi nimajo pravega cvenka.
Nesreća. Na tukajšnjem državnem kolodvoru
Čudijo
se, da se pismo na pošti ni vnelo, ko se je
je
dne
sept, hlapec Grašper Škof po svoji neprevidnosti přišel tako nesrečno mej dva železniška vozova, da mu je zmečkalo ogrodje. Přenesli so nesrecneža v bolnico, kjer je čez nekoliko ur umrl.
Ponesrečil je pri podiranji ubožne hiše v Gradišči
večkrat prekolkovalo.
Pismo je bilo zapečateno s črnimi pečati. Ko ga odpiral Jakobsky, bil je zadel na skrito vrvico. Vrvica je bila v zvezi z kavljičkom. ki je vplival na razstrelivo. Ravnatelj je poškodovan na desnem očesu
Je
v Ljubljani dne
sept, delavec Janez Brodnik iz Vel. Osol-
in desni roki. Odrezati mu bodo morali
tri
prste.
nika.
priči ubil.
Pri razdiranji oboka se je zrušil ta nanj in ga pri
Obesil se je dne 27. avgusta v Ljubljani zasebnik
gosp. Jaklitsch. Potres je moža tako zmedel, da je bilo zadnji
čas vidno na njem, da ni popolnoma normalen. Imel ni nikjer -obstanka. Po potresu preselil se je v Budimpešto, od tam v	Dolže tega napada nekega odstavljenega učitelja
Gradec, potem v svoj rojstni kraj Kočevje in od tod zopet v v Viczsur-Ćeru v cantalskem departementu, z imenom
Sprva se je mislilo, da mu bodo morali tudi izrezati oko, a kaže se, da tega ne bode treba. Dr. Pamer je spretno iz očeša odpravil vse odlomke in upa, da ohrani ravnatelju vid.
362
rega je seveda gospica nataknila na svoj prst. Vse* se je smejalo in ploskalo temu bedastemu činu.
William Vanderbilt je rekel, da bi rad videl, da bi vsaj toliko let živel, kolikor ima milijonov. On bi menda rad videl, da bi se izrek glasil: „Denar je čas", ne pa „Čas je denar!" Zabojčki, v katerih so imeli na mizah smodke, so bili jako krasni in veljali od 5000 do 10.000 dolarjev. Koliko so smodke veljale pa še govoriti nočemo.
Bort. Učitelj je pismo poslal nekemu prijatelju v Pariz, kakor trdi tamošnja poštarica, in ta je pa poskrbel, da se je odposlalo Rotšildu. Učitelj Bort je anarhirst. Rotšild, ki se je povrnil v Pariz, misli v zahvalo srečne rešitve osnovati dobrodelno ustanovo.
Pred nekaj tedni se je omožila hči znanega mi-lijonarja William Douglas Sloana z Jamer Abererombie Burden v Ameriki. Na posestvu nevestinega očeta je bila zvečer „mala* veselica, h kateri so bili povab-Ijeni samo bogatini. O tej veselici se je že jako mnogo pisalo, posebno se je omenjalo bogastvo zbranih gostov, katero je znašalo 4 milijarde. Ljudje pa niso bili zadovoljni s površnim opisom veselice, ampak so hoteli vsako reč natanko opisano imeti. Neki gost, sorodnik družine Sloane se je hotel nekoliko postaviti in vso veselico na dolgo in široko po-pisal. Ubogi revež ni mislil. da se bodo časniki iz njega in z drugih gostov zaradi tega na vse načine norčevali.
Ta člověk je zračunal, da bi novoporočeni Burden prihranil 15 dolarjev, ako bi svojo ženo pet minut dolgo objemal, kajti njegovo bogastvo nese okoli tri dolarje vsako minuto.
Veselica se je končala kmalu po polunoči, kajti Vanderbilt (vreden 120 milijonov dolarjev) se je izrazil, da ne ljubi dolgo po noči popivati, ker potem bi moral po dnevi spati in bi tako ne mogel denarja šteti. To je menda njegovo največje veselje! Darila, katera je nevesta přejela, so bila 700.000 dolarjev vredna. Neki bogatin se je celo izrazil, da tako prijateljstvo ni veliko vredno, katero se kupi za par tisoč dolarjev. Ubogi bedak! Pri obedu se je vse le-sketalo, kajti noži in vilice so bile iz zlata, zobotrebke so bile iz orlovih pereš ! Člověk si lahko misli, koliko je vse veljalo, ako so morali za vsako zobotrebko ustreliti redkega orla, na mizi pa je bilo stotine in stotine zobotrebek. Pri obedu so bili samo taki bogatini, ki so imeli več milijonov. Ko so gostje zvěděli, da med njimi sedi mož, ki ima samo tri mili-jone, so ga pograbili in skozi vrata na cesto posadili, rekoč, da tak berač ne sme med bogatini sedeti. Tri milijone vreden, pa zraven še berač imenovan biti, je res nekaj posebnega, kar se ne prigodi vsak dan! Med goste so razdelili zlate cekine, katere naj bi domov nesli in med svoje otroke razdelili, da bi se ž njimi igrali.
Na mizo so nosili najbolj dragocena jedila, katera so veljala tisoče in tisoče dolarjev. Seveda vedno siti kapitalisti niso mogli mnogo jesti in jedila so se samo kazala. To je zapravljanje denarja! Jeden bo-gatinov je zavil bankovec za tisoč dolarjev in potem prosil nasproti sedečo gospico, da bi mu ga pomagala raztrgati, kar je seveda rada storila. Ko se je bankovec raztrgal, pádel je lep prstan na tla, kate-
—	Požar v Zadru. Dne 19. avgusta přidělo je goreti v skladišci lesa tvrdke Marko Ceolin v Zadru. Bilo je nekoliko větra in vsled tega se je širil ogenj grozno naglo. Skladišne je popolnoma izgorelo, kakor tudi tam nahajajoče se poslopje. Škode je okolo 20.000 gld., zavarovauega bilo je pa le malo. — Veter je zanesel požar tudi na bližnje hiše» in pogorela je streha in pohištvo poslopja, v katerem je nastanjena okrajna bolniška blagajna. Zgorelo je mnogo važnih spisov, blagajno pa so řešili.
—	Nesreča. Tržaška trgovca Karol Ruggero in Jakob Levi peljala sta se dne 20. avgusta zvečer po miramarski cesti. Sedela sta v maleni vozu, v katerega je bil vprežen jeden konj, kojega vodil Ruggero. Hkrati se je konj splašil in zdirjal. Blizu viadukta juž železnice, trčil je voz ob drog brzojavne napeljave. Konj se je ustavil, toda trgovca odletela sta vsled silnega šunka raz voz. Obležala sta okrvavljena in brez zavesti Slučajno je prifrčal tam mimo kolesar, ki je pozval pomoc. Ponesrecena trgovca so odpeljali na zdravniško postajo Oba sta se silno pobila. Ruggero zlomil si je nogi in si pretresel možgane. Levi pa si je zlomil levo nogo in se pobil na glavi in rokah.
—	Požar mesta. Mesto Novi dvor pri Varšavi je pogorelo. Zgorelo je več prodajalnic in tudi mestne hiše. Iz Varšavě prišli so gasilci gasit. Bilo je zažgano.
—	Nesreča v gorah. Dne 30. avgusta je ponesrečila na Ziwalrothornu v Svici Angličanka Sampsova. Ta ženska je v moški obleki lazila po Švicarskih gorah. Zadel jo je neki kamen, ki se je přivalil z gore in bila je kmalu mrtva. — Wiesbadenski sodni uradnik Frid. Berbe je v nekih Tirolskih, gorah dne 28. avgusta se ponesrečil, ko je bral planinke. Pal je v n\ko brezdno, in so ga pastirji našli še le čez štiri dni. Izvlekli so iz brezdna še živega, a se dvomi, da bi ozdravěl.
—	Tropična vročina. Dne 2. septembra je bilo v Trstu 33° -C. gorkote v senci, v Rimu in Milanu tudi 33°, v Florenci 33° in v Palermu in Mesini pa 37° gorkote. Že
več desetletij ni bilo take vročine v septembru.
—	Odvetnik tat. V Budimpešti zaprli so odvetnika Tokacza, katerega dolže, da se je pred dvema letoma udeležil neke tatvine pri ogerski eskopmni banki. Ta odvetnik je nedavno bil še zagovornik tatu Csomborja, sedaj je pa že sam zaradi tatvine v ječi
—	Drzen slepar. Dne 29. avgusta zjutraj přišel je v stanovanje gospe Klotilde Sambo v Trstu, lepo opravljen mlad gospod. Představil se ji je kot policijski agent in ji povedal, da so nje sina zaprli, ker je poneveril neko svoto na škodo neke trgovine z manifakturnim blagom. On, „gospod agent", pa da bi mogel vso stvar poravnati, ako mu gospa izroČi
40 gld. in mladi Sambo 'bi bil rešen iz zapora. Konečno bi
bil „agent" zadovoljen tudi z 20 gld , toda dobil ni prav nič in moral je oditi „suh", kakor je bil přišel. Grospa Sambo je potem povprašala pri policijskem ravnateljstvu, in tam je iz-vedela v veselo svoje presenečenje, da o nje „zaprtem" sinu ne ve nihče ničesar, in da si je bil vso stvar izmislil přemeten slepar, da bi zvabil iz nje 40, ali vsaj 20 gld. Vrlega „agenta" zasleduje policija.
363
—	Ustanova za samomorilce. Čitatelji se še spo-minjajo umora igralca pl. Jakabffyja v Budimpešti. Poslanec Hobonczy, kateri je posebno deloval proti pl. Jakabffyju v narodni kazini, je povodom tega samomora založil ustanovo za otroke samomorilcev. Y ta namen je porabil dobitek, katerega je dobil pri dirkanju njegov konj Kezdet. Ta ustanova se bode tudi imenovala Kezdetova, ker jo je on zaslužil s svojimi naglimi koraki.
—	Pogoreli mesti. V mestu Hooge Zwaluwe na Se-vernem Brabandskem je pogorelo 43 hiš. 50 rodbin je brez strehe. — Mesto Juhnov v molenski guberniji v Rusiji je do polovice pogorelo. To mesto šteje 4000 ljudij.
—	Samomor tovarnarja. Tovarnar za galanterijsko blago Pavel Mayer se je v Haslachu ustřelil. Povod umoru so slabe premoženjske razmere.:
—	Velika tatvina. V Grand hotelu na Dunaji je bilo gospi Monay, přišedši iz Budimpešte, ukradenih 6000 gld. v
zlatem denarji in več dražega lišpa. Tatvini na sumu sta dva zidarja, ki sta delala v hotelu in so ju zaprli.
—	Sleparije pri dobrodelnem društvu. Pri dobro-delnem društvu „Kraljice Elizabete domu" v Budimpešti so se pripetile velike nepravilnostij v gospodarstvu. Tajnik društva je pobegnil, blagajnika so zaprli Vrhovni dvorniški urad je zaukazal, da se iz naslova društva izbriše ti besedi : „Kraljice Elizabete".
—	Tatvina na pošti v Budimpešti. Zagovornik iz-puščenega poštnega tatu Csomborja je vložil pri tožbo proti uzroku zastaranja in pa proti konfiskaciji premoženja, ker so Csomborja bili le prisilili, da je tatvino přiznal. Csomborja je bilo namreč sodišče izpustilo iz ječe, ker je po ogerskih za-konih hudodelstvo zastarano, a zarubili so bili vse njegovo premoženje.
—	Ponesrečen krst vojne ladije. Konec avgusta spustili so v francoskem pristanišči Havre-u v prisotnosti predsednika francoske republike veliko ladijo - križarko „Pothuan" v morje. Stvar ni šla gladko, marveč se ]e ladija zadrvila na plitvine. Skušali so osvoboditi jo ; vpregli so celo štiri močae parnike-remorkerje v „Pothuana", toda nesreČna križarka stoji, kakor da je prirasla k dnu in se ne zgane Francoska vlada opustila je torej za sedaj vse nadaljnje poskuse. PoČakati ho-3ejo na veliko morsko plimo, ki se pojavi ta mesec in potem, v visoki vodi, bodo zopet poskusili rešiti zavoženo križarko.
—	Milijoni bodočnosti. Mej Dunajem in Budimpešto se je več let vršila neka pravda, ki se je sedaj odloČila na škodo dunajskim stránkám. Pred nekaterimi leti je umri v Budimpešti zdravnik dr. Goldegger, rojen Dunajčan Zapustil je oporoko, s katero zapušča 200.000 gld. za dobrodelne namene, a določil, da se ta denar ne sme poprej porabljati, dokler se po obrestih ne dvaindvajsetori. To bi se zgodilo v kacih sedemdesetih letih. Dunajski sorodniki pokojnikovi so pa opo-rekali oporoki, češ, da je to le šala pokojnikova. Budimpeštanska dobrodelna društva, korporacije i. t. d. so pa sklenile braniti pravice, katere dobe čez 70 let. Njih zastopniki so si mislili, če sedanji Budimpeštanci ne bodo deležni dobrot, bodo pa njih otroci in unuki. Budimpeštansko sodišče je odločilo v prid dobrodelnih društev, potrdivši oporoko. Sedaj se v Budimpešti glavnica plodonosno naloži v 70 letih se bodo pa jele. porabljati njeDe obresti.
—	Medvedje so jih pojeli. V hajdinskem komitatu na Ogerskem so zaporedoma zginili . trije dečki. Našli so pa njih raztrgane obleke. Pokazalo se je, da sta ju dva cigana, ki sta vodila okrog medveda, dala medvedu, da ju je pojedel. Zločinca so že zaprli. Hudodelstvo sta priznala. Izgovarjata se, da je bil zaslužek preslab, da bi bila mogla medvedu kupovati meso.
—	Pogorela staja. V Fold Szigetu na Ogerskem je pogorela staja barona Maksa Berga. Vec polnokrvnih žrebcev, kobil in žrebet je zgorelo.
—	Morilec deklet. V Parizu so zaprli sedemdeset-letnega sedlarja, ki je oskrunil in potem umořil več mladih deklet. Zaradi tega hudodelstva je bil nekdo drugi že precej časa po nedolžnem zaprt in so ga sedaj izpustili, ko so dobili pravega storilca.	,
—	Igralnico v Marijinem kopališči je oblastvo raz-
pustilo. Osebe, ki so bile tišti dan v kazini, so se pred so-diščem morale zagovarjati zaradi hazardne igre, a so se izpu-stile, ker se jim igra ni mogla dokazati. Samo tajnik igral-nice, Anglež Lesli, se je obsodil v 2u0 gld. globe in pa, da se iztira iz Avstrije.
—	Naprava za pobijanje ljudi. V tovarni Hathway High Explosion Stell Companije v Willsboru v Ameriki imajo poskuse z neko novo razstrelbino. Ako se poskusi posrečijo, potem bodo to novo napravo gotovo v vojskah rabili. Naprava je mala bomba, napolûjena z posebnim smodnikom, katero se z vrvico lahko zažge, bomba se razpoČi ter pobije vse 20 me-
trov na okrog
—	Oproščeni anarhist. Porotniki v Parizu so oprostili anarhista Cohena, ki je bil in contumaciam obsojen v dvaj-setletno ječo. Dižavni pravdnik je v svoji zatožbi trdil, da je Cohen jeden najnevarnejših anarhistov, a porotnikov ni mogel prepričati.
—	Strašen vihar je razsajal v Sieli Aichu. V jedni arabski vasi je 14 oseb vihar pobil, 14 pa težko poškodoval.
—	Dvoboj. V Ajacciu sta se borila zaradi neke časniške polemike Benedetti in dr. Alessandri, ki sta si bila nasprotna kandidata pri občinskih volitvah Alessandri je ubit.
—	Prepoved bojev z biki. V Nimesu je prefekt pre-povedal boje z biki. To je vzbudilo veliko nevoljo mej tamošnjim prebivalstvom. Mestni zastop je sklenil pritožiti se proti prepovedi. Ljudje so grozno razgrajali po ulicah in prefektu pobili okna. Vojaki so jih razgnali. Francoska vlada se pa baje ne misli udati in bojev z biki ne bode nikjer več dovolila.
—	Nesreća povodom sedanske slavnosti. Dne
2. t. m je pripravljal neki knjigotržec v Vratislavi v stari granati snov za bengalični ogenj. Ko je zažigal ogenj, se je granata razpočila in devet ljudij je poškodovalo, mej temi tri hudo.
—	Otrovan župnik. V Schneidebrucku je umri katoliški župnik Dodda takoj po maši. Sodi se, da je bilo vino otro-vano Državno pravdništvo je ostanek vina konfiskovalo. Pre-iskava se je začela
—	Pogorela lekarna. V Obermeisbachu na Koburškem je lekarničar napravljal bengaličen ogenj za sedansko slavnost. Snovi so se razpočile in užgala se je hiša. Lekarničar in njegov pomoČnik sta zgorela. Jeden gasilec se je nevarno poškodoval
—	Gozdni požari v Ameriki. Gozdni požari po Stevens County, Wash, Kootenai in Shoshone County, Idaho in po britiški Columbiji se jako hitro razširjajo. Požar ne uničuje samo gozdove, ampak tudi hiše in orodje rudokopov, kateri so se le težko rešili s svojimi družinami. Tudi po Coeur d Alene distriktu razsajajo gozdni požari in več vasi je že do tal pogorelo. Naselniki okoli jezera Samis pripovedujejo, da gozdovi gore od Celfast do morja in zrak se tako razgrel, da ljudje ne morejo v bližnjih krajih živeti in se trumoma izseljujejo
—	Male žuželke ovirale železnico. Že več dnij je na Long Islandu v Ameriki silno veliko malih žuželk, katere žive na krompirju. Vlak Sea Beach je zaradi teh živalic samo 6 milj v jedni uri pretekel. Sicer so pa še na polji veliko škode naredile. Po tiru morajo pesek potresati, da kolesi preveč ne drče vsled zmečkanih mrČesov.
—	Velika nesreća. Topilnica „H." Carnegieve Steel Comp. (Edgar Thompson Steel Works) v Bessemer blizo Braddock, Pa. v Ameriki, se je 19. avgusta ob 5. uri razie-
364
tela, osem osob je bilo takoj usmrtenih, šest pa težko poško-
Holmesovo poslopje pogorelo. Hiša znanega
doválo.
Med
usmrtenimi
so
vani, ako je kak Slovenec
kakor je sklepati z imeni Slo- morilca Holm
v
Čikag
19. avg. zjutraj do tal pogorela
med
njimi se ne dá gotovo řeči ; Skoraj gotovo je jeden prijatelj Holmesa hišo zažgal, tako, da,
ker so imena nepravilno tiskana. Eazstrelba je nastala, ker je jeden delavec v peč vrgel rudo ne da bi takozvani
sodnija ne mogla dobiti dovolj dokazov zoper njega
„zvonec„
odprl. Takoj je moral oddelek delavcev pod vodstvom priganjača Harrisona odstraniti rudo, ker so se vsled te rude zamašili
Ti
delavci
so raz-
odtoki v peČi in plini niso mogli izpuhteti. komaj priČeli z nevarnim delom, in se je že dogodila střelba ; vse može je močni puh vstran odrinil in gost dež v podobi razbeljene rude se vsul na nesrečnike. Jednega ne- ajda gld. 7'-— kr., proso gld.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 31. avg. 1895. Pšenica gld. 8*
kr
v
rž gld.
kr., ječmen gld.
kr., oves gld.
kr.
kr., turšica gld. 7*50 kr.
srečnikov je puh daleč proč vrgel, pal je na železno s tako silo da se je truplo přeřezalo na dvoje.
ograjo
tali
so
kmalu zdihnili svojo dušo, ko so j;h přenesli iz osedepolnega prostora. Žareco rudo je metalo
na
vse
strani v zrak in vsled te se je vnela mizarska delavnica in tudi pogorela. Po-nesreceni so večinoma oženjeni in očetje nedoraslih dec, vsi so stanovali v bližini tovarn, in žalovanje in jokanje ostalih ni mogoče popisati, žene otroci sorodniki so se drenjali v pišamo, kjer je začasna mrtvašnica ter se pojavljajo v srce se-gajoči prizori. Vsi ponesrečeni izvan Harrisona so Avstrijci.
Otroci in strup. Pred graškim deželnim sodiščem sta se imela zagovarjati Florjan in Ivan Wanker iz Krum-bacha, ker sta preslabo spravila strup, da so ga dobili otroci
in lizali, da je jeden umri. Kupila sta bila mišice od nekega
kramarja, da sta jo mešala mej pšenico pri setvi, da bi ne bila sentjava. Mišico sta hranila v omari v veži v gorenjem predalu za lonci zavito v papir. Omara je bila zakljenena in ključ je pa bil spravljen v kostnu v hiši. Ta kosten pa ni
bil zaprt
Dne
julija igrali so se otroci v veži z malim
vozom in so potřebovali bič. Da bi bič pokal, so ga hoteli namazati z voskom. Osemletni Florjan je mislil, da je vosek
v omari v veži, poiskal je ključ in odprl. Voska ni
našel,
pač pa mišico za lonci. Mislili so, da je slaćor in dve dtklici sta jo nato lizali. Jedna je vsled tega umrla, druga je pa še
ozdravěla. Sodišče
je zatoženega očeta in mater oprostilo,
ker
je strup bil že tako spravljen, da ništa mogla misliti, da ga dobe otroci.
Hčere zastrupil. Tri hčere iz druzega zakona italijanskega stotnika Razetta so v starosti od 15 do 18 let v malih presledkih umrle nagle smrti. Pokazalo se je, da so bile zastrupljene s strihninom. Očeta, mater in jednega sina iz prvega zakona so zaprli V Rapollu, kjer se je to zgodilo, so bili ljudje tako razdraženi, da so morali pomnožiti policijo, sicer bi bili ljudje stotnika ubili.
leča gld. 10'— kr., grah gld. 10*— kr., fižol gld. 12
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)

kr.
Loterijske srećke.
V Linču dne 31. avg. t. 1. : 69, 43, 75, 79,
V Trstu dne 31. avg. t.
88, 81, 79, 32, 61
V Pragi dne
sept t. 1.: 7, 12, 86, 25, 85

t

M
priporoča
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani
Po
r!
Svarilo!
Varuji& se,
đa ne bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobičkaže jri ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko
beie
izvirne zavoje z napisom
M
fCathreiner".
Kathreiner-Kneippova sladna kava
je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih zrnih ; vsaka škodljiva primes
je izključena.
Srećka za
dan
cesarske jubilejske
cerkve
r
Sreckanie vže
četrtek
i
(4)
glavn
dobitek
goldinarjev
vrednosti
i
V
I I
I
i
I
Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki