ZVONČEK List s podobami za mladino Ceio 35 Maf 1934 Štev. 9 Andrej Rape . Seju Alasnam in teralj duhov V Balsori je živel kralj, ki je imel očetov pečat iz kraljeve zakladnice, neizmerno bogastvo. Podaniki so ga ga nadomestil s svojim in jel okw Ijubili, edino nesrečo je imel, da ni šati sladkosti vladanja. Jako mu je imel otrok. Razdal je po vsej svoji prijalo, ko je videl, da se mu vsi državi vsem pobožnim možem bo' dvorjaniki klanjajo in se trudijo, da gate darove, da bi mu izprosili od mu pokažejo svojo vdanost in vesU boga sina. Njih molitve so bile tudi nosi. Mislil je le na dolžnosti poda* uslišane. Dobil je sina, ki so ga ime: nikov, ne pa na to, kaj jim je bil novali Seju Alasman. Kralj je zbral dolžan on sam. Za vladanje se je vse zvezdoglede kraljestva, da čitat malo menil, še manj za to, da bi dot jo za princa v zvezdah. Spoznali so bro vladal. Z mladimi razuzdanci, ki v njih, da bo dolgo živel in da bo jim je podelil največja dostojan* hraber. Pogum pa da bo tudi rabil, stva, je užival vsakovrstna razkošja ako hoče prestati grozeče mu net in ni poznal mere. Od prirode že varnosti. darežljiv, je bil zapravljiv brez meje To prorokovanje kralja ni skr- in njegovi miljenci so praznili nevU belo. »Ne obžalujem sina,« je dejal, doma njegovo zakladnico. Njegova »ker pravijo, da bo pogumen, pa so mati. vdova - kraljica, je še živela in nezgode in sitnosti tudi dobva šola je kot pametna kneginja često pot za kralje. V njih se krepe njih čed- izkušala zaustaviti zapravljivost in nosti in nauče se tem bolje vladati.« razbrzdanost svojega sina s tem, da Skrbel je torej za pametno vzgojo mu je predočevala, da ne bo samo svojega sina in je hotel napraviti zapravil svojih zakladov, ako se ne iz njega princa, ki bodi zgled drw poboljša, nego da bo tudi izzval net gim. Toda kralj je nenadoma obolel voljo podanikov in njih upor. In in zdravniki mu niso mogli poma* njeno prorokovanje bi se bilo skoro gati. Ko je čutil, da mu je smrt blU uresničilo. Ljudstvo je jelo proti zu, je poklical sina in mu med drw vladi mrmrati in to mrmranje bi gim posebno priporočil, naj skrbi bilo brez dvoma prešlo v upor, ako bolj za to, da ga bo Ijudstvo Ijubilo, bi temu ne bila odpomogla kraljica. nego da bi se ga balo. Prilizovanju O slabem stanju zadev poučena, je da naj zapre uho in naj bo previden na to opozorila kralja, ki jo je rad v nagraji in kazni. poslušal. Postavil je torej izkušene Ko je kralj umrl, si ie princ nadel može za ministre, ki so znali svoje žalno obleko in jo nosil sedem dni. podanike ohraniti v mejah dolino- Osmi dan je zasedel prestol, vzel sti. Jako se je kesal, da je svoje za^ 193 klade zapravil za nične stvari. Kes niki smejali, ako bi to vedeli.« Vrnil je bil tako velik, da je zapadel smrt: se je v svoje kraljestvo in prvo, kar ni otožnosti in se ni mogel potola: je bilo ob njegovem prihodu, j,e žiti. bilo vprašanje kraljice, ako se je Neke noči se mu je v $nu prikazal vrnil zadovoljen. Povedal ji je, kaj častitljiv starček. S prijaznimi bese- se je zgodilo, in zdelo se je, da si dami se mu je približal in dejal: »O, svojo lahkovernost toliko žene do Seju, vedi, da vsaki žalosti sledi tudi srca, da mu mati ni hotela razočara; veselje, da vsaka nesreča posreduje nosti greniti še z oponašanji in iudi kakršnokoli srečo. Ako hočeš, smehom. Dejala je: »Ako ti je Bog da bo konec tvojih boli, potuj v namenil zaklade, jih boš dobil brez Egipt v mesto Kairo. Tam te čaka truda. Odpovej se plesu in popiva* . velika sreča.« Princ se je iznenaden nju; skušai svoje podanike osrečiti; zbudil iz tega sna in se o njem čisto njih blagor bo tudi tvoj blagor.« Se* \ lesno pogovoril s kraljico = materjo, ju je prisegel, da bo poslej ubogal te j ki se mu je smejala. »Vendar zaradi nasvete matere in modrih vezirjev, \ teh praznih sanj ne pojdeš v ki si jih je izbral Toda že prvo noč Egipt?«, je dejala. »Zakaj ne?« je po vrnitvi je videl v snu starčka v vprašal. »Ali smatraš vse sanje za tretjič. prazne muhe? Ne, so tudi skrivs »Pogumni Seju,« mu je dejal, nostno pomembne«. Zaman ga je »končno je prišel trenotek tvoje skušala kraljica v njegovem sklepu sreče. Ko jutri vstaneš, koplji v ka- cmajati. Princ ji je prepustil vlada- binetu umrlega kralja. Tam boš na> nje, je neke noči čislo skrivaj osta- šel velik zaklad.« Komaj se je knez vil palačo in krenil brez kakega zdramil, je že hitel h kraljici in ji je spremstva na pot v Kairo. Po mno- razburjen pripovedoval svoje nove gih naporih je prišel v to slavno me> sanje. »Resnično, sin moj,« je od' sto ter legel izmučen ob vrata neke vrnila smehljaje, »ta starec je tr- mošeje. Komaj je zaspal, pa se mu moglav. Ali se boš dal še v tretje je že zopet prikazal starček in deial: varati?« »Sin moj, zadovoljen sem s teboj. »Ne, gotovo ne,« je odvrnil Seju, Verjel si mojim besedam in prišel »toda za šalo bom vendarle preiskal semkaj in se nisi ustrašil dolgosti in kabinet.« iežav pota. Vedi torej, da sem ti »To sem si mislila,« je odvrnila velel napraviti to pot le zato, da te kraljica s smehom. »Pojdi, sin moj, izkušam. Vidim, da si hraber in in zadovolji se! Na srečo zadeva ni odločen in da si vreden, da te na- tako težavna nego pot v Egipt.« pravim za najbogatejšega in naj; »Priznati moram,« je dejal kralj, srečnejšega kneza na zemlji. Vrni se »te tretje sanje so mi poživile zaw v Bal$oro; v svoji palači boš našel panje. Čisto vjemajo se s prejšnjU neizmerne zaklade, kakršnih še ni mi. Najprej mi je starec velel iti v imel noben vladar.« Egipt, kjer mi je dejal, da me je le Kralj se ni posebno veselil tega izkušal. Vrni se v Balsoro, je rekel sna. »Kako nespameten sem bil,« naio, tam boš našel zaklade. Zadnjo si je dejal, ko se je zbudil. »Sma- noč pa mi je naravnost povedal iral sem onega starca za mogočnega kraj, kje naj jih iščem?« proroka, pa je le izrodek moje raz* S temi besedami s? je poslovil od burjene domišljije. Tako me je vse- kraljice in odšel sp.m v kabinet svo* ga prevzel, da ni čudno, ako sem jega očeta, kjer je pričel iskati. Že vnovič sanjal o njem. Nazaj torej v nad polovico kamenitih plošč v tleh Balsoro! Kaj naj počnem tu? Na je privzdignil, pa ni opazil ničesar o srečo pozna le moja mati vzrok mo' kakem zakladu. Ko je nato malo pot jemu potovanju, saj bi se mi poda; čival, si je dejal: »Kakor se mi zdi, 194 se mi ne smeje mati zaman.« Kljub v njem zlat ključ. »Sin moj,« je de? temu je iskal še dalje. Nenadoma jala nato, »ta ključ zaklepa gotovo je naletel na bel kamen. Ko ga je drug zaklad. Iščiva, morda se nama privzdignil, je našel pod njim z za* posreči najti, v kak namen je bil pahi zavarovana vraia. Ključavnica namenjen ta zlati ključ«. Preiskala se je po nekaj udarcih rovnice vda- sta sobo z vso pazljivostjo in našla la, vrata so se odprla in zagledal je končno sredi stene ključavnico. stopnice iz belega marmorja. Pri- Kralj jo je s ključem takoj poizkw žgal je svečo, šel doli po njih in je sil odkleniti. In res, vrata so se od: prišel v sobo, potlakano s kitajskim prla in zagledala sta drugo sobo, v marmorjem. Strop in stene so bile čije sredi ie bilo devet podstavkov kristalne. Posebno so ga zanimale iz suhega zlata. Na vsakem pod- štiri vzdolbine. Na vsaki je stalo stavku je stal kip iz enega samega po deset vrčev iz porfirja. Meneč, diamanta. Tako so se kipi svetili, . da je v njih vino, si je dejal: »Lepo, da so razsvetljevali vso sobo. vino mora biti staro in gotovo izs »Dobri bog!« je vzkliknil Seju, vrstno.« Stopil je bliže, odkril en vrč »kje je dobil moj oče te dragocene in je bil še bolj presenečen, ko je stvari?« Ob devetem podstavku pa videl, da je vrč poln zlatnikov. Pre- Se je začudil še bolj, zakaj na njem iskal je vse in vsi so imeli enako je ležal kos belega atlasa z napisom: vsebino. Pest cekinov je odnesel »o Ijubi moj sin! Teh osem kipov kraljici, ki se je silno čudila, ko je me je stalo mnogo truda, preden čula, kaj je sin vse videl. »O sin semjih dobil. Lepi so, a vedeti mo> moj,« je dejala, »sedaj, pa s temi za> raš; cia je še en deveti kip na svetu, kladi gospodari drugače nego s ki te prekaša. Ta sam je več vreden prejšnjimi!« nego usoč takih, kakor jih vidiš tu. »Bom,« je odvrnil sin. »Odslej Ako ga hočeš dobiti, pojdi v Egipt, boš z mojim vedenjem zadovoljna, v mesio Kairo; tam stanuje eden tnati!« mojih sužnjev po imenu Mobarek. Kraljica je odšla s sinom v ono Lahko ga boš našel. Prvi, ki ga boš Cudno podzemeljsko sobo, ki jo je srečal, ti bo nokazal njegovo sta- bil njen soprog naredil tako skrivaj, novanje. Pojdi, poišči ga in reci mu, da o njej ni nikdar kaj čula. kaj se ti je zgodilo. Špoznal te bo Seju jo je peljal v kabinet. Ogle- za mojega sina in te vedel na kraj, dala si je vse te stvari pazno in opa- kjer je ta čudoviti kip, čigar posest zila v kotu tnal vrč iz iste snovi ti bo v blagoslov in srečo.« kakor so bili drugi. Tega kralj še Ko je kralj prečital te besede, je ni bil opazil. Odprla ga je in našla dejal materi: »Na vsak način mo- 195 ram ta deveti kip imeti; lep mova »Moj oče«, je odvrnil Seju, »je biti, ako je vreden več nego vsi ti imel pod svojim kabinetom podze; skupaj. Takoj bom odpotoval v KaU meljsko sobo, v kateri sem našel ro, saj gotovo pritrdiš temu skle* štirideset vrčev, polnih zlatnikov.« pu?« »jn ^ay še?« je dalje izpraševal »Ničesar nimam proti temu,« je Mobarek. odvrnila mati. »Gotovo te varuje »Devet podstavkov iz suhega zlat nas veliki prorok, ki bo skrbel, da fa«, je odvrnil knez; »na osmih iz: se ti na poti ne zgodi kaj žalega. med njih so kipi iz diamanta, na Potuj torej, kadar želiš. Jaz bom s devetem pa leži kos belega atlasa, pomočjo tvojih vezirjev skrbela za na katerem je napisal moj oče, kaj vladarske posle.« mi je storiti, da dobim deveti kip, Kralj je takoj velel pripraviti vse ki je še dragocenejši nego vsi drugi. za potovanje in je vzel s seboj le Ti veš za kraj, kje je deveti kip, zat malo število sužnjev. kaj na atlasu je napisano, da me Nič hudega se mu ni pripetilo na boš PeIJal *i tja.« potovanju. Prišel je v Kairo in je Teh besed še ni dobro izgovoril, takoj povprašal po Mobareku. Do' pa je že Mobarek padel predenj in znal je, da je to eden najbogatejših mu poljubil roko. »Hvala bogu«, je meščanov. ki živi kot visok gospod vzkliknil, »ki te je privedel semkaj. in da je njegova hiša posebno iu}- Spoznam te za sina balsorskega kra> cem vedno na razpolago. Pokazali Ija. Ako hočeš iti z menoj na kraj, so mu pot do hiše. Prišel je tja in kjer je ta čudoviti kip, te popeljem potrkal na vraia. Odprl je suženj tja- Prej pa se moraš tu nekaj dni in dejal: »Kaj želiš in kdo si?« »Tw odpočiti. Danes imam povabljene jec sem,« je odvrnil kralj, »čul sem velikaše v Kairu. Pravkav smo bili o velikodušnosii gospoda Mobares Pr' obedu, ko so mi naznanili tvoj ka in sem prišel, da bi tu stanoval.« prihod. Ali mi ne boš odrekel, go-- Suženj ga je prosil, naj malo po- spod, ako te povabim v družbo?« trpi, nato ga je šel javit gospodarju. »Gotovo ne,« je odvrnil Seju, Ta je velel, da mu je tujec dobvo; »z največjim veseljem se udeležim došel. tvoje pojedine.« Seju je vstopil, šel preko velikega Mobarek ga je takoj vedel v ve* dvorišča v krasno opremljeno sobo, Uko kupolasto dvorano, kjer so bili kjer ga je gospodar pričakoval in gosije. Posadil ga je na prostor ob jako vljudno sprejel. Zahvalil se mizi in mu stregel sam kleče. Velu mu je za čast, ki da ga je doletela kaši so se temu jako čudili in si tiho s tem posetom in s tem, da hoče pri mec/ seboj dejali: »Glej, glej, kdo njem stanovati. Kralj je prav tako je neki ta tujec, ki mu Mobarek vliudno dejal: »Sem sin umrlega streže s toliko spoštljivostjo?« kralja iz Balsore in se imenujem n , , . , , , ,, , c,,:,, /i/o,om-,n „ Po obedu je povzel besedo Moba- ™ , ,. . ,.,,,, . . rek in je dejal: »Vehkasi iz Kaira, »Ta kralj,« je dejal Mobarek »]f ne čudite s^ da sem temu miademu bil nekdaj moj gospodar, toda, kolu tujcu stregel na tak način Veditet kor se spominjam, m imel sina. Ko* da j& fo sin kraJja fe Ba/sore) mOt hko si star.« jega nekdanjega gospoda. Njegov »Dvajset let,« je odvrnil kralj. oče me je kupil za lasten denar. »Koliko časa je od tega, odkar si JJmrl je, ne da bi mi bil dal svobo- zapustit dvor mojega očeta?« JOj tako sem §e vedno suženj in vse, »Skoro dvajsetdve leti,« je dejal kar imam, je po zakonu last tega Mobarek. »Toda kako me prepričaš, mladega kralja, njegovega edinega da si njegov sin?« dediča.« 196 Tu ga je prekinil Seju rekoč: »O či ali poginiti. Vse kat se zgodi, prU Mobarek, izjavljam pred vso to go* de od boga. Le spremljaj me in bo- spodo, vse kar imaš, je edino tvoje. di tako stanoviten kot jaz.« Poleg tega mi sedaj povej, s čim bi Ko je Mobarek čul io odločnost, ti mogel poslužiti?« je velel slugam, naj vse pripravijo Mobarek je poljubil zemljo in se za pot Kralj in on pa sta medtem o* kralju spoštljivo zahvalil. Veselo pravila predpisano umivanje in mo- so se naio zabavali ves dan. liive. Na potovanju sta opazila brez Drugi dan je Seju dejalMobareku: števila redkih in čudnih stvari. Jez* »Odpočil sem se, v Kairo se tudi dila sta več dni, dokler nista prišla nisem prišel zabavat, nego zato, da na prekrasne poljane, kjer sta raz- dobim deveti kip. Odidiva torej na jahala. Tu je dejal Mobarek svoje- pot.« mu spremstvu: »Ostanite tu in pa- »Gospod, pripravljen sem iti s zite na našo prtljago, dokler se ne teboj, ioda ne poznas nevarnosti, vrneva.« Nafo je dejal Seju: »Poj* ki so združene s pridobitvijo iega di, gospodar moj, hodila bova sama kipa, zato te na io opozarjam.« in peš. Blizu sva že strašnemu kraju, »Ne bojim se nobene nevarnosti,« kjer je shranjen deveti kip. VoUe- je odvrnil knez, »odločil sem se, da bovai boš ves svoj pogum.« to storim. Svoj namen hočem dose* (Konec prikodnjič.^