SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LJUBUANA-ŠIŠKA SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Občinski štab za civilno zaščito Številka: 7-850-35/87 Datum: 19. 05. 1987 POROČILO O STANJU CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI V LETU 1986 I. UVOD Civilna zaščita je pomembna veja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Njena vloga, namen in smisel organiziranja jasno izhaja iz njene pojmovne opredelitve. Organizacija civilne zaščite je prilagojena za uporabo v vojni pri odstranjevanju ruše-vin, reševanju prebivalstva in materialnih dobrin oziroma drugih nalog, katere bi narekovale vojne razmere, naravne in druge nesreče. V letu 1986 je bil delno dosežen napredek v organizaciji, kadrov-skih popolnitvah, vsebini dela in pri usposabljanju enot in štabov ter pripadnikov civilne zaščite v občini Ljubljana-Šiška. Na področju civilne zaščite moramo v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vložiti več naporov, da se obrambno samozaščitna organiziranost, usposobljenost in priprav-ljenost delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti bolj približajo dejanskim problemom, katere narekujejo naravne in druge nesreče ter eventuelna sodobna vojna. V skladu z zasnovo splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite se bo civilna zaščrta pripravljala za izvajanje ustreznih nalog družbene samozaščite in za potrebe oboroženega boja. II. STANJE CIVILNE ZAŠČITE IN ORGANIZIRANOST ŠTABOV IN ENOT V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Civilna zaščita je pomemben faktor družbene samozaščite v OZD in KS v naši občini, saj vključuje 10.637 obveznikov ali 12% delovnih ljudi in občanov organiziranih v splošne in specialne enote ter štabe civilne zaščite v OZD in KS. Delovanje teh organizira in usklajuje Občinski štab za civilno zaščito. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da so dokaj dobro usposobljene enote prve medicinske pomoči, enote protipožarne zaščite in enote RBK zaščite, enote za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, vse ostale enote pa so slabše usposobljene, vendar je za njihovo usposablja-nje potrebno veliko več angažiranosti s strani krajcvnih skupnosti, ker se vse preveč oslanjajo na delo referentov oziroma tajnikov. Več angažiranosti morajo pokazati v KS štabi civilnc zaščite kakor tudi komiteji za SLO in DS. Civilna zaščita je organizirana na teritorialnem principu po krajevnih skupnostih in proizvodnem principu v organizacijah združenega dela. Njeno delovanje se izvaja na osnovi Odloka o organizaciji in delovanju štabov in enot civilne zaščite v občini Ljubljana-Šiška. Občinski štab za civilno zaščito je bil v letu 1986 na novo .menovan in šteje 15 članov. V krajevnih skupnostih je imenovanih 10 štabov civilne zaščite, v organizacijah združenega dela pa 46 stabov civilne zaščite. Občinski štab civilne zaščite je usposobljen za opravljanje svojih nalog, medtem ko so štabi v KS slabo jsposobljeni. Malo boljša situacija je v tem pogledu v organizaci-jah združenega dela, vendar tudi ta simgcija ni zadovoljiva. Ugotavljamo, da kadrovska zasedba^štabov ni zadovoljiva -članstvo je potrebno dopolniti z mlajširrii pripadniki, ki bodo svoje naloge opravljali z več volje in elana. Vsako leto organiziramo preverjanje znanja pripadnikov enot prve medicinske pomoči in pripadnikov gasilsko tehničnih enot. V letu 1986 se je udeležilo preverjahja znanja v PMP 225 obveznikov iz KS in 385 obveznikov iz OZD, pri gasilsko tehničnih enotah pa 64 obveznikov iz KS in 180 obveznikov iz OZD. Osebna in vzajemna zaščita Usposabljanje delovnih ljudi in občanov se je v letu 1986 izvajalo 'v OZD in KS na temo »TOZD in K.S v obrambnih pripravah«, povezano z vsebino vaje NNNP-86. Poudarek usposabljanja je bil v združenem delu, temu primerni so bili rezultati. Od skupno 26.830 vabljenlh delovnih ljudi se je usposabljanja udeležil»18.986 ali 71%. V krajevnih skupnostih je bilo na usposabljanje vabljenih 2636 občanov, udeležba pa je bila 29% (764 občanov). Pridobljeno znanje tega usposabljanja je bilo delno tudi prak-tično preizkušeno v vajah NNNP-86. j Pri vscm tem je potrebno poudariti, da je slaba opremljenost delovnih ljudi in občanov s sredstvi za osebno in kolektivno RBK. zaščito glavna ovira za dobro in učinkovito izvajanje zaščite pred učinki RBK. orožja in odpravljanja posledic. Na podlagi Odloka o minimumu sredstev za osebno in kolek-tivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nesrečami (Uradni list SFRJ, štev. 3/83) so občani dolžni ta nabaviti do leta 1900, OZD pa do leta 1987. Za pospešeno nabavljanje teh sredstev bi bilo potrebno prodreti med občane z večjim in učinkovitejšim sistemom propagiranja. Pri tem bi morala biti nosilec akcije v bazi SZDL, kar pa do sedaj ni bilo čutiti. Splošne enote Splošne enote civilne zaščite so ustanovljene za izvajanje manj zahtevnih nalog in ukrepov civilne zaščite v večjih stanovanjskih in drugih stavbah ali po ulicah za več stavb skupaj, samoupravnih organizacijah in skupnostih, naseljih in krajevnih skupnostih. V občini je organizirano 394 splošnih enot s 3867 pripadniki civilne zaščite. Omenjenih enot je v občini še vedno premalo, veiik problem pa predstavlja njihovo opremljanje s sredstvi za njihovo delovanje in zaščito. Skupnosti stanovalcev kažejo vse premalo zanimanja za delovanje in usposabljanje v splošnih cnotah civilne zaščite, čeprav so po členu 222 Zakona o SLO in DS (Uradni list SRS, štev. 35/82) sveti skupnosti stanovalcev dolžni organizirati enote civilne zaš-čite. Sredstva za opremljanje teh enot prispevajo stanovalci in sicer 2% od stanarin iz namenjenih sredstev. Specializirane enote so namenjene za opravljanje posameznih vrst zaščitnih m reše- valnih nalog. V OZD in KS občine imamo do sedaj formirane naslednje enote: 38 tehnično reševalnih enot s 520 pripadniki CZ 97 gasilsko tehničnih čnot s 1144 pripadniki CZ 111 enot PMP s 1535 pripadniki CZ 183 enot za RBK zaščito z 809 pripadniki CZ 81 enot za vzdrževanje in upravljanje z zaklonišči s 487 pripadniki CZ 54 enot za zveze s 540 pripadniki CZ 8 enot prve veterinarske pomoči s 64 pripadniki CZ Skupno imamo torej 572 specializiranih enot s 5099 pripadniki civilne zaščite od katerih je usposobljenost in opremljenost 70%. Občinske specializirane enote V občini je organiziran združeni odred civilne zaščite, ki pa še ni zaživel zaradi neuztrezajoče starostne strukture članstva, slabe usposobljenosti in Sabega preverjanja znanja prtpadnikov združe-nega odreda. V občini imamo RBK četo, ki pa je v sestavi mestnega odreda RBK zaščite. V občini imamo 24 gasilskih društev s 2324 gasilci, ki imajo primerno opremo za gašenje in reševanje. Poleg njih je še 12 industrijskih gasilskih društev s 360 člani. Večina tega kadra ima vojni razpored in nanj v času vojne ne moremo računati. V okviru specializiranih protipožarnih enot v občini je 97 gasilsko tehničnih enot s 1144 gasilci, ki imajo ustrezno opremo za gašenje, nimajo pa še zadosti in priraerne opreme za reševanje. Poleg gasilskih društev dobro sodelujejo še z OO RK, s tabor-niki, z radio klubom Ljubljana, Kinološkim društvom in Gorsko ' reševalno službo ter ZEM Ljubljana. III. STANJE NAČRTOV CIVILNE ZAŠČITE Ob kontroli načrtov civilne zaščite nekaterih OZD in KS lahko rečemo, da je stanje slabo, to pa zaradi tega, ker v večini slučajev te načrte izdelujejo tajniki KS oziroma referenti za SLO in DS. Člani svetov KS oziroma komitejev za SLO in DS so zelo slabo seznanjeni z načrti civilne zaščite ali pa sploh niso. Vsi našteti bi morali pri izdelavi načrtov sodelovati in ne, da jih samo površno na sestanku odgovornega organa sprejmejo. Najpogostejše napake so: 1. V načrtu pripravljenosti ukrepi pripravljenosti niso ustrezno razdelani in prilagojeni; ne razlikujejo navodil od opomnikov; manjkajo seznami izvajalcev ukjepov pripravljenosti, seznami čla-nov štaba civilne zaščite. 2. V načrtu mobilizacije največkrat ni izdelana ocena pogojev in možnosti mobilizacije, manjkajo seznami izvajalcev mobilizacije, mešajo dokumente iz prvega in drugega dela načrta civilne zaščite. 3. Slabo sopredvideni ukrepiza delovanje civilne zaščite vvojni in v razmerah začasno zasedenega ozemlja, niso izdelani načrti ob naravnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. S skupnimi napori in tesnejšim sodelovanjem bomo poskušali odpraviti tudi te pomanjkljivosti. IV. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN USMERITVE ZA NADALJNJE DELO: Velik razvoj občine Ljubljana-Šiška je povečal tudi njeno občut-ljivost in sicer na račun večjega števila gosto naseljenih stanovanj-skih soscsk. Vse to pa pogojujc vse večjo požarno ogroženost. V večjem obsegu je potrebno načrtovati tudi evakuacijo prebi-valstva vsfeh desetih krajcvnih skupnosti, ki imajo načrtovano evakuacijo. Zaradi novih gradenj se spremenijo tudi pogoji in možnosti izvcdbe evakuacije. Vsi našteti elementi zahtevajo večjo in boljšo organiziranost civilne zaščite pri hišnih svetih, kakor tudi hitrejši in bolj organizi-ran pristop k nabavi osebnih in kolektivnih RBK zaščitnih sred-stev. Organiziranost civiine zaščiteje na podlagi sedanjih ocen ogro-ženosti zadovoljiva s tem, da je potrebno združeni odred civilne zaščite kadrovsko popolniti ter usposobiti. Enotc in štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih je potrebno kadrovsko popolniti ter zagotoviti višjo raven povezave OŠCZ s štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizaci-jah združenega dela. Glede usposobljenosti obveznikov civilne zaščite je potrebno dati več poudarka osnovnemu in dopolnilnemu usposabljanju obveznikov civilne zaščitc, kar je posledično odvisno od kadrov-skih sprememb pri novo vključenih obveznikih civilne zaščite, kar je posledično odvisno od kadrovskih sprememb pri novo vključe-nih obveznikih civilne zaščite. Materialna opremljenost enot in' štabov civilne zaščite je v sedanjih okoliščinah zadovoljiva in se izvaja po načrtu srednjeroč-nega razvoja civilne zaščite. Prioriteta je nabava gasilske in RBK opreme ter opreme za nastanitvene rczerve. Načrti civilne zaščite se na podlagi novo izdelanih ocen ogrože-nosti po posameznih ukrepih dograjujejo, kar velja predvsem za operativni del načrta. Nadaljevati je treba z gradnjo javnih zaklonišč v skladu s sprcje-tim programom javnih zaklonišč do leta 2000 s tem, da se pri vsaki novi gradnji pridobi investitor za dodatno ureditev prostora za dvonamensko uporabo. Samoupravna stanovanjska skupnost mora preko pooblaščene organizacije rcdno vzdrževati zaklonišča v vseh stanovanjskih objektih s katcrimi upravlja. Lastniki oziroma uporabniki objektov v katerih je zaklonišče, kakor tudi štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih, na katerem območju je javno zaklonišče morajo pospešiti ustanavljanje in usposabljanje enot za uporabo in vzdrže-vanje zaklonišč. OBČINSKI §TAB ZA CIViLNO ZAŠČITO Izvršni svet je na svoji 69. seji obravnaval poročilo o stanju civilne zaščite v občini v letu 1986 in sprejel naslednje SKLEPE: 1. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška sprejema poročilo o stanju civilne zaščite v letu 1986 in ugotavlja, da morajo krajevne skupnosti skupaj z delovnimi organizacijami skrbneje načrtovati delovanje civilne zaščite. Delovne organi-zacije in krajevne skupnosti morajo več pozornosti posvetiti medsebojnemu sodelovanju in usklajevanju delovanja enot in štabov civilne zaščite. 2. Izvršni svet opozarja, da morajo skupnosti stanovalcev za svoja prevzeta zaklonišča skrbeti in jih vzdrževati tako kot ostale skupne prostore. 3. Izvršni svet zahteva od OSCZ, da v okviru načrta požarne ogroženosti občine posveti več pozornosti na celotnem območ-ju občine. V ta namen je potrebno izdelati načrt protipožarne zaščite še poscbej za gozdove in polja. 4. Izvršni svet zahteva od OŠCZ pospešeno dograditev in izdclavo načrtov zaklanjanja in evakuacije prebivalstva ter materialnih dobrin. 5. OŠCZ mora intenzivirati s štabi civilne zaščite v krajevnih skupnoslih dejansko popolnjcnost enot in štabov civilne zaščite pri pomlajevanju kadra in hitrejšem ustanavljanju cnot v stano-vanjskih zgradbah. Posebno pozornost je treba posvetiti va-škim krajevnim skupnostim. 6. Skupnosti stanovalcev morajo posvetiti več pozornosti nabavi opreme civilne zaščitc in zato določenih sredstev.