A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03 Cogetinci-Radmožand Gorice pri Turnišču Ana Plestenjak Gorice pri Turnišču Tomaž Verbič, Milena Horvat, Metka Culiberg, Dimitrij Mlekuž, Bojan Djuric, Mario Šlaus, Mirjam Jezeršek Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 12 Gorice pri Turnišču Uredniški odboi Avtoiica Recenzentki Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Ana Plestenjak akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Arhej, d.o.o. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Robert Žvokelj, likovni urednik Drožanjska 23, SI-8290, Sevnica Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član ana@plestenjak.si Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica Sodelavci dr. Timotej Knific Izdajatelj Tomaž Verbič Narodni muzej Slovenije Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Arhej, d.o.o. Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica tomazver@gmail.com Milena Horvat (analiza keramike) Za^j Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Jelka Pirkovič, generalna direktorica Milena Horvat Univerza v Ljubljani Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Lektor milena.horvat@ff.uni-lj.si Martina Rotar Metka Culiberg Tehnična priprava publikacije Biološki inštitut Jovana Hadžija, Slovenska Maja Jerala akademija znanosti in umetnosti Rok Kovačič Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana culiberg@zrc-sazu.si Računalniška obdelava in priprava slik Mate Božinovič Dimitrij Mlekuž Ana Plestenjak Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Fotograf^.je Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Jernej Bregar dimitrij.mlekuz@ff.uni-lj.si Darja Grosman Bojan Djurić Načrt najdišča Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Viktor Zidanšek Univerza v Ljubljani Ana Plestenjak Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Geodetske izmere Andrej Grilc Mario Šlaus Mojca Grilc Odsjek za arheologiju HAZU Ante Kovačića 5, HR-10000 Zagreb Risbe predmetov mario.slaus@zg.htnet.hr Ida Murgelj Jožica Hrustelj Mirjam Jezeršek Celovška 179, SI-Ljubljana Fotograf^.je predmetov mirjam.jezersek@volja.net David Badovinac Srečko Firšt Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Ljubljana, avgust 2010 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah 903/904(497.4Gorice pri Turnišču) Slovenije so brezplačne. PLESTENJAK, Ana, 1977- http://www.zvkds.si/saas Gorice pri Turnišču / Ana Plestenjak ; [sodelavci] Tomaž Verbič ... [et al.] ; [fotografije Jerej Bregar ... [et al.] ; načrt najdišča Viktor Zidanšek, Ana Plestenjak ; risbe predmetov Ida Murgelj, Jožica Hrustel]. Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 12) ISBN 978-961-6420-46-4 252272640 Kazalo Uvod 5 Geomorfološki in geološki oris območja Tomaž Verbič 6 Arheološki opis prostora 9 Intenzivni porvšinski pregled Bojan Djurić 10 Katalog struktur 49 Bakrena doba 49 Pozna bronasta doba Srednji vek 65 Novi vek 67 Neopredeljeno 79 Katalog gradiva 84 62 Izkopavanje 25 Bakrena doba 32 Pozna bronasta doba Srednji vek 45 Novi vek 48 39 Analize 124 Results of the Anthropological Analysis of Cremated Human Remains Mario Šlaus 124 Paleobotanične raziskave Metka Culiberg 127 Makroskopska analiza keramičnega zbira z Goric Milena Horvat 129 Raziskava arheološke keramike Dimitrij Mlekuž, Milena Horvat 136 Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda Mirjam Jezeršek 144 Radiocarbon analyses 156 Sklep 162 Literatura 163 Dodatek Dodatek 1 Dodatek 2 Dodatek 3 Dodatek 4 168 172 176 223 Uvod Najdišče Gorice pri Turnišču je v arheološki literaturi znano že dlje časa. Pri obdelovanju njivske površine je bila najdena kamnita sekira, ki jo danes hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota (Šavel 1991, 37; 1994, 82). Kljub temu se je prvo natančnejše odkrivanje najdišča začelo šele leta 2005. Takrat je bil v okviru ekstenzivnega terenskega pregleda na trasi avtocestnega odseka MP 03 Cogetinci-Radmo-žanci, pododsek Beltinci - Lendava, ki sta ga vodila Bojan Dju-rić in Branko Kerman, prvič ugotovljeno območje najdišča (Dju-rić 2006). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest (pogodba DARS 1139/05). Odkritje artefaktov na tem območju je nedvoumno potrjevalo obstoj arheološkega najdišča. Pod vodstvom Branka Kermana in Irene Šavel je bil v letu 2006 opravljen intenzivni arheološki površinski pregled (pogodba DARS 515/06), ki je na parcelah št. 4623, 5013-5025, 5027, 5028, 5030-5032, 5036, 5037, 5041, 5046 k.o. Turnišče (centroid: 600139,11; 164661,78; 173,46) potrdil obstoj in določil obseg arheološkega najdišča. Za preveritev stratifikacije najdišča je bilo v juniju 2006 pod vodstvom Reneja Masaryka in Ane Plestenjak izkopanih 6 testnih jam (1 x 1 m) (Djurić et al. 2006). Med 16. septembrom in 28. novembrom leta 2006 so na skupni površini 21.145,8 m2 potekala arheološka izkopavanja (pogodba DARS 889/06). Dela je izpeljala ekipa podjetja Arhej, d.o.o., pod vodstvom Matjaža Novšaka in Ane Plestenjak (Plestenjak/Strašek 2006). V ekipi so sodelovali še Dašenka Cipot, Samo Hvalec, Jernej Bregar, Rok Plesničar, Iris Bekljanov Zidanšek, Alenka J. Berdnik, Mojca Grilc, Viktor Zidanšek in Matej Strašek. Vse faze raziskav je usklajevala skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS), strokovni nadzor je izvajal pristojni kon-servator ZVKDS OE Maribor Ivan Tušek, nadzor naročnika pa Rade Zeljkovič (DDC, Maribor). Geomorfološki in geološki oris območja Tomaž Verbič Najdišče Gorice se razteza južno od vasi Turnišče, ob lokalni cesti Turnišče - Lipa (sl. 1, 2, 3). Leži na ravnici, ki so jo v tisočletjih oblikovali reka Mura in njeni pritoki Ledava, Črni potok in Črnec. Veter kot geomorfološki dejavnik ima na tem terenu podrejen pomen. Ožje območje najdišča predstavlja severni rob in dno vzdolžne peščene sipine, ki poteka v smeri V-Z in rahlo pada proti severu. Višinska razlika med najvišjim (JZ) in najnižjim delom sipine (S) je pred začetkom izkopa znašala 2,2 m. Pod peskom je peščen prod, ki je prav tako odložen v obliki vzdolžne sipine, vendar se ne ujema z današnjo oblikovanostjo terena. Vrh prodnate sipine namreč leži na območju dna peščene sipine. 1 Geografski položaj najdišča Gorice na DMR 100, ©GURS. 3 Lega najdišča Gorice na trasi AC Cogetinci - Radmožanci (MP 03), M 1:20 000; podlaga TTN5 K283500, ©GURS. 5 Pogled iz zraka na izkopno polje: levo - Kalimovnjek, sredina - Gorice, desno - Brezje. Ko smo prišli na lokacijo, so pretežni del območja predstavljale kmetijske površine. Na severnem robu je bil neobdelan, zapuščen in rahlo zamočvirjen travnik, ki je severno od poljske poti prehajal v manjši gozdiček, katerega notranjost je bila prav tako zamočvirjena. Geološka analiza terena je pokazala, da je peščeni prod nastal z usedanjem v Murinih koritih, ki so se bočno prepletala. Pesek je bil odložen na prod kot poplavni sediment kasneje. Podobnost med peščeno in prodnato sipino je zgolj v enaki usmerjenosti obeh sipin. Pogled na kotanjo na severnem delu terena, zapolnjena z naplavin-skima sedimentoma SE 81 in SE 3. 7 Kotanja na severnem delu terena, zapolnjena z naplavinskima sedimentoma SE 81 in SE 3. Profil 3, jug - sever. Kotanja na severnem delu terena, zapolnjena z naplavinskima sedimentoma SE 81 in SE 3; M 1:100. SE 2; plast rumenkasto rjavegasipkega meljastega peska. Peščena naplavina. SE 3; plast temno rjavega meljastega peska s posamično zaobljenimi apnenci, ki je vsebovala fragmente srednjeveške in prazgodovinske lončenine. SE 4; črn muljast slabo prepusten glinen sediment. SE 5; rumenkasto rjava glina. SE 81; naplavinski sediment z odlomki prazgodovinske lončenine. SE 96; temen rumenkasto rjav glinen pesek. SE 97; rumenkasto rjav melj. x=600110.59; y=164694.73; z=172.: 6 8 Tla, ki so se formirala na takšni geološki osnovi, pripadajo skupini distančnih rjavih tal na nekarbonatnem pesku. Pod obdelovalnim horizontom (Ap - ornica) je močno oksidiran pesek (horizont BC), pri čemer pravega horizonta B ni. To zadnje je morda posledica lateralnega premeščanja tal zaradi obdelovanja. V BC horizontu ni ohranjenih fluvialnih sedimentnih tekstur, kar bi utegnilo kazati na delno eolsko premeščanje aluvialnega sedimenta v najvišjih delih geološkega profila. Navzdol so v pesku prisotne lečasta plastnatost ter koritasta in planarna navzkrižna plastnatost, kar je značilno za poplavne ravnine. Sedimentne teksture so pogosto bočno prekinjene z vertikalnimi bioturbacij-skimi oblikami na različnih višinah. To nakazuje, da je bilo področje v času naplavljanja poraščeno. Na najnižjem, severnem delu terena, je nad peščenim prodom ležala plast močvirskih muljastih sedimentov, nad katerimi so se nizali temno obarvani, pretežno peščeni sedimenti. Obarvanost je posledica izpiranja humusnih snovi, ki so se ohranile zaradi redukcijskega sedimentacijskega okolja. Tako okolje je posledica visoke podtalnice, ki je pogosto segala celo nad površino in tako preplavila oziroma ojezerila dno sipine. Hkrati je v bolj sušnih obdobjih slabo prepustno muljasto dno sipine preprečevalo hitro pronicanje meteorne vode, kar je še povečevalo zamočvirjenost tega dela terena. V peščenih sedimentih so bile odkrite tudi strukture, ki jih je mogoče pripisati krioturbacijskim procesom. Zaradi sezonskega taljenja in zamrzovanja zemljine v aktivnem horizontu nad stalno zamrznjenimi tlemi (permafrost), je prišlo do vertikalnega premeščanja materiala, pri katerem so sodelovali tudi biokemični procesi. Tako so nastala t.i. strukturna oziroma poligonalna tla (sl. 9). Podobne strukture, ki so nastale na višku zadnje polede-nitve, še v pleistocenu, so bile identificirane tudi na bližnjih najdiščih Popava, Nedelica in Brezje (Verbič 2006, 9). Končno podobo je površju dal človek. Stoletja intenzivnega kmetijskega obdelovanja terena, predvsem oranja, so povzročila, da je sicer valovito področje postalo precej izravnano. 9 Fotografija profila, pogled na geološko anomalijo - strukturna tla. Arheološki opis prostora Pogled v preteklost Pomurja pokaže, da je bilo področje privlačno za poselitev v vseh arheoloških obdobjih. Najzgodnejša poselitev izvira s konca kamene in začetka bakrene dobe. V tem času so se namesto velikih naselbin konca mlajše kamene dobe v pokrajini pojavile razpršene posamične kmetije, kar je posledica spremembe primarne ekonomske skupnosti (Bánffy 1995, 47). Ta prehod naj bi se zgodil v času okoli l. 4400 pr.n.š. (Ruttkay 1997, 191), torej na začetku bakrene dobe. Da to verjetno drži, pričajo številni odkriti naselbinski ostanki, ki se nahajajo zlasti na levem bregu Mure (Šavel 1994, 17). Na najdiščih Nova tabla pri Murski Soboti (Tiefengraber 2006) in Bukovnica (Šavel 1994, 39-50) so bile odkrite najdbe, ki jih izko-pavalci povezujejo s poznimi lengyelskimi vplivi in tudi nekoliko mlajšim lasinjskim kulturnim krogom. Zlasti v času lasinjske kulture je dobila poselitev pomurske ravnice največji razmah. Odkrita so bila najdišča Šafarsko (Šavel 1994, 30-39), Lendava-Kapitan domb (Šavel 1994, 50-52), Filovci, Do-brovnik, Kobilje, Mlajtinci, Gomilica, Gančani, Puconci, Korovci, Brezovica, Lipovci (Šavel 2006b, 89), Lendava-Pri Muri (Šavel 2006a), Turnišče (Tomaž 2006). Nekatera najdišča poleg lasinjskih elementov vsebujejo tudi nekoliko kasnejše elemente in se vežejo na skupini Retz-Gajary in Boleraz. To so npr. Bukovnica (Šavel 1994, 39-50), Za Raščico (Šavel 2003d), Krog - Pod kotom-jug (Šavel 2003a) in tudi Goricam najbližji najdišči Brezje (ca 300 m vzhodno) (Novšak/Plestenjak 2008) in Kalimovnjek (400 m zahodno; izkopaval leta 2006 B. Kerman). Na najdišču Pod kotom-jug pri Krogu (Šavel 2003a) se poselitev iz bakrene nadaljuje v zgodnjo bronasto dobo. Za ta čas značilna licenska keramika je bila odkrita tudi na najdiščih Kotare pri Murski Soboti (Kerman 2003b), zgodnjebronastodobni pa so tudi ostanki z najdišča Grofovsko 1 pri Murski Soboti (Novšak 2003), Nova tabla (Guštin 2003) in Pod Kotom-sever (Kerman 2003c). V srednji bronasti dobi se oblikujejo večja naselja z obrambnimi jarki. Najbolj znano je najdišče pri Olorisu pri Dolnjem Lako-šu, poznamo pa tudi več manjših naselij: Gabor kert pri Lendavi, Gosposko pri Hotizi, Prapornica in Gosposko pri Gančanih, Filovci (Male čistine), Joušje pri Dobrovniku, Budino pri Mlajtincih, Pe-čare-Sela pri Gomilici (Šavel 1994, 53-83) in Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel 2003b). V pozni bronasti dobi je poselitev redkejša. Kakor ugotavlja Ša-vlova (Šavel 1994, 17), je v tem času poselitev gostejša na desnem bregu Mure: Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru (Šavel 1994, 83-95). Življenje pa se nadaljuje tudi v naselbini Pod Kotom-sever (Kerman 2003c), kjer sega vse do starejše in mlajše železne dobe. Iz časa pozne bronaste dobe je znano grobišče Za Raščico. Žal je bilo najdišče močno uničeno. Ohranil se je le en žgan grob (Šavel 2003d). Gostejša poselitev tega območja je znova znana v antiki, ko je murska ravnica sodila v provinco Panonijo (Šavel 1994, 11-12). Znanih je več manjših naselij: Osredek pri Ižkovcih, Bereg in V Se-laj pri Bratoncih, Kastelišče v Puževcih, Jounder don pri Filovcih, Ižišče pri Ivancih, Pašnik pri Gornjem Lakošu, Kapitan domp pri Doljnem Lakošu, Borosnjak pri Dolgi vasi, Crkvišče pri Kupšincih (Šavel 1991, 20), Grofovsko 2 (Kerman 2003a), Pod Kotom-cesta (Tušek 2003) in Pod Kotom-sever (Kerman 2003c) ter Za Raščico (Šavel 2003d). Na več mestih so bili najdeni tudi ostanki rimskih cest in več kakor 77 najdišč z gomilnimi grobišči (Šavel 1991, 20). Na murski ravnici so bili odkriti tudi najzgodnejši sledovi poselitve Slovanov iz časa od 6. do 9. stoletja. Znana najdišča so Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin 2003), Grofovsko 1 (Novšak 2003) in Grofovsko 2 (Kerman 2003a), Kotare (Kerman 2003b) ter najdišči Pod kotom-sever (Kerman 2003c) in Pod kotom-jug pri Krogu (Šavel 2003c). Ostanki visokega srednjega veka so razmeroma redki. Pojavljajo se na najdiščih Zatak (Guštin 2005; 2006) in Gornje njive pri Dolgi vasi (13-15. stol.) ter Pod Kotom-sever (Kerman 2003c, 215). Najstarejša pisna omemba širšega področja v bližini Goric je povezana z vasjo Turnišče. Kraj se prvič omenja leta 1265 z imenom Črnec. V tem času je bil v kraju sedež vicearhidiakona za slovenske župnije med Muro in Rabo. Omemba omenja v centru naselja stoječo romansko cerkev sv. Marije. Zanjo umetnostnozgodo-vinske ekspertize kažejo, da je nastala v prvi polovici 13. stoletja (Zadnikar 1970, LXXVI). Freske so delo Janeza Aquile iz Radgone. Kasneje, leta 1524 je Turnišče postalo trg. Leta 1548 je pridobilo tudi mestne pravice, s katerimi so bili prebivalci oproščeni davka, volili so sodnike in dobili so pravico do sejma. Razvile so se zlasti čevljarska, krojaška in kovaška obrt, ki so pomembno vlogo igrale vse do danes. Jožefinska karta, ki je nastala med letoma 1763 in 1787, kaže, da je bilo ožje območje najdišča Gorice poraščeno z gozdom. Franci-scejski kataster pa že kaže natančnejšo parcelacijo njivskih površin. Iz tega zadnjega lahko sklepamo, da je področje vsaj od takrat dalje intenzivno obdelovano. Intenzivni porvšinski pregled Bojan Djurić 10 Območje intenzivnega pregleda na vojaški karti iz leta 1763-1787; M 1:20 000?; vir: Rajšp 2001; georeferenciran. 11 Območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto posnetku, DOF5; M 1:20 000; list: K283561A ©GURS. Intenzivni površinski pregled je med aprilom in junijem 2006 opravila ekipa pod vodstvom Branka Kermana (Djurić et al. 2006). Opravljen je bil v mreži 10 x 10 m na parcelah št. 4623, 5008, 5010, 5011, 5012, 5013, 5014, 5015, 5016, 5017, 5018, 5019, 5020, 5021, 5022, 5023, 5024, 5025, 5026, 5027, 5028, 5029, 5030, 5031, 5032, 5033, 5034, 5035, 5036, 5037, 5038, 5039, 5040, 5041, 5046, 5047, 5052, k.o. Turnišče (sl. 10, 11). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma preorane, deloma posejane in deloma opuščene, vendar glede stopnje vidljivosti dokaj enotne. Pri določanju stopnje vidljivosti je bilo uporabljanih 5 stopenj, vidljivost pa opredeljena s stopnjo 3 (glej Dodatek 2). Na pregledani površini je bilo pobranih 2443 artefaktov in 6 kosti (glej Dodatek 2; sl. 12, 13, 14, 16, 18). Med artefakti prevladujejo fragmenti (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 1454 kosov oz. 59,83%; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti) in gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 557 kosov oz. 22,80% vseh artefaktov), tem pa sledijo v večem številu predvsem kosi plastike (61 kosov oz. 2,5%), kosi stekla (32 kosov oz. 1,23%) in kosi železa (17 kosov oz. 0,65%). Nekaj je bilo na tej površini pobranih različnih kosov gume (4), aluminija (3) in delov pečnic (13), kar vse kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 4,83% modernih ne keramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 255 kosov arheološko povednih fragmentov keramike, od tega 229 kosov (13,32%) prazgodovinske in 36 kosov (2,09%) antične keramike. Odkritih je bilo tudi 15 kosov ožgane gline - hišnega lepa. Določitev keramike je na terenu opravila Irena Šavel, v laboratoriju pa dodatno Mirjam Jezeršek in Bojan Djurić. Na pregledanem območju je bilo pod vodstvom Reneja Masaryka in Ane Plestenjak izkopanih šest (6) testnih jarkov (TJ) velikosti 1 x 1 m. TJ1 SE 1 (0 - 0,10 m) - rahla plast rjavega meljastega peska. Vsebuje gradbeni material - ornica; SE 2 (0,10 - 0,65 m) - rahla plast olivno rjavega meljastega peska. Vsebuje gradbeni material; SE 3 (0,65 m - ) - rahla plast temno rjavega meljasteg peska, ki vsebuje 10% prodnikov (do 2 cm)- fluvialni sediment. TJ 2 SE 1 (0 - 0,30 m) - sipka plast rjavega meljastega peska. Vsebuje gradbeni material - ornica; SE 2 (0,30 - 0,90 m) - sipka plast svetlo rjavega meljastega peska, ki se proti dnu postopoma spreminja v pesek - fluvialni sediment. TJ 3 SE 1 (0 - 0,26 m) - sipka plast rjavega meljastega peska. Vsebuje novoveški gradbeni material - ornica; SE 2 (0,26 - 1 m) - sipka plast svetlo rjavega meljastega peska, ki se proti dnu postopoma spreminja v pesek - fluvialni sediment. TJ 4 SE 1 (0 - 0,30 m) - sipka plast rjavega meljastega peska. Vsebuje odlomek novoveške lončenine - ornica; SE 2 (0,30 - 1 m) - sipka plast svetlo rjavega meljastega peska, ki se proti dnu postopoma spreminja v pesek. Na dnu je leča sivega peska - fluvialni sediment (sl. 17). TJ 5 SE 1 (0 - 0,25 m) - sipka plast rjavega meljastega peska. - ornica; SE 2 (0,25 - 1 m) - sipka plast svetlo rjavega meljastega peska, ki se proti dnu postopoma spreminja v pesek. - fluvialni sediment. 1 lokacij^testnih jarkov; M 1: 2O8O. o Q " ' Q TJ 6 SE 1 (0 - 0,25 m) - sipka plast rjavega meljastega peska z 2% prodnikov (do 3 cm). Vsebuje odlomke recentnega gradbenega materiala - ornica; SE 2 (0,25 - 0,55 m) - sipka plast svetlo rjavega meljastega peska - fluvialni sediment. SE 3 (0,55 m - ) - rahla plast svetlo rjavega meljastega peska z 80% zaobljenih kamnov - prodnikov (do 5cm) - fluvialni sediment. Distribucija prazgodovinskih ter antičnih (rimskodobnih) arte-faktov ter njihova količina sta na pregledani površini potrdili obstoj arheološkega najdišča. Površine, na območju katerih se razprostira najdišče, so bile meliorirane kmetijske površine - njive, ki so bile ciklično zasajene z različnimi poljskimi kulturami. Celotna površina najdišča je bila zato z oranjem poškodovana do globine 0,3 m. Testni jarki so pokazali, da leži najdišče na me-ljasto mivkasti osnovi ležeči na aluvijanem produ pleistocenske murske ravnice (sl. 13). 13 Diagram površinskih najdb keramike 13,32% prazgodovinska I 2,09% antična 84,59% novodobna in moderna 15 Testni jarek 4. 16 ^ vRaàZproSkçanienpst antične kejá ^ike; M 1:2000. / U X ^ V 1-2 ( Gradivo s površinskih pregledov Gradivo hrani Narodni muzej Slovenije Okrajšave Za LM glej Jezeršek, tukaj str. 124 GO Gorice odl. odlomek ZE zbiralna enota vel. velikost LM lončarska masa pr. premer A kremen v. višina B kalcit š. širina C sljuda db. debelina D organske snovi dl. dolžina E železov oksid J nedoločeno 1 GO ZE 28B Novec. LJ 81002. Jugoslavija, Socialistička federativna republika Jugoslavija (19631992) 1965, 5 Para, Beograd, Ješe 37.012 Vel. 16 mm. T. 1.31 g. Pol. peč.: 12., Izrabljen. 2 GO ZE 5D+5E Železna pila za kovino (2 kosa), trikotnega preseka s trnom. Konica odlomljena, telo prelomljeno; dl. 26,8 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm. 3 GO ZE 13C Železen zatič z obročkom; dl. zati-ča 5,5 cm, db. 0,9 cm, pr. obročka 4,8 cm. 4 GO ZE 22B Železen kovan žebelj štirikotnega preseka z odlomljeno glavo; dl. 14,8 cm, db. 0,8 x 0,6 cm. 5 GO ZE 22B Železen, pravokotno zavihan klin z odlomljeno konico; dl. 5,5 cm, db. 1,3 x 1 cm, dl. zavihka 4,3 cm. 6 GO ZE 6B Železen okov, del; db. 6,3 cm, š. 2,6 cm. 7 GO ZE 9D Železna čevljarska podkev, del; dl. 5,6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,2 cm. 8 GO ZE 9A Del okrasnega železnega okova/žeblja s trnom pravokotnega preseka in »gobasto« glavo; trn dl. 2,7 cm; glava pr. 7,2 cm, v. 1,2 cm. 9 GO ZE 29E Skodelica steklene solnice z osme-rokotno zunanjo obliko; v. 2,8 cm, pr. 5,6 cm. 10 GO ZE 7E Del dna in stene steklenega kozarca z osemlistno rozeto na dnu in navpičnimi rebri na steni; š. 4 cm, v. 1,2 cm. 11 GO ZE 34B Kockasta steklenička za tuš s črnim plastičnim pokrovčkom, ki nosi na vrhu logo K; v. 4 cm, š. 3 cm. 12 GO ZE 26A Plastična krtača, del; dl. 7,7 cm, š. 4,5 cm, v. 1,5 cm. 13 GO ZE 8B Valjasta plastična jagoda oranžne barve z luknjo v sredini; pr. 1 cm, db. 1,2 cm. 4 8 6 7 9 14 GO ZE 9B 23 GO ZE 1A Odebeljeno uvihano ustje sklede Del dna in stene lonca(?) z ozkim pa- prevlečene znotraj in zunaj s temno som rjave glazure znotraj na preho- zeleno glazuro; dl. 4,9 cm, pr. 40,4 du stene v dno; pr. 14 cm, dl. 4,1 cm, cm. LM A13;C22. v. 2,2 cm. LM A21;A13;C23;E31;E21. 15 GO ZE 10C 24 GO ZE 3A Visoko, malo izvihano in profilirano Dno in del stene vrča prevlečenega z ustje sklede, prevlečene znotraj in oker glazuro znotraj in zunaj ter ze- zunaj s zeleno glazuro; dl. 5,1 cm, v. lenimi madeži zunaj; pr. 9 cm, dl. 3,8 2,4 cm, pr. 32 cm. LM A13;C22 cm, v. 1,8 cm. LM A13;C21. 16 GOZE35B. 25 GO ZE 29B Malo odebeljeno izvihano ustje in Dno in del stene sklede prevlečene z del stene lonca; ustje z notranje zeleno glazuro znotraj; pr. 15 cm, dl. strani prevlečeno z zeleno glazuro; 4,5 cm, v. 3,9 cm. LM A13;C21. dl. 4 cm, v. 2,6 cm, pr. 35,6 cm. LM A13;C22. 26 GO ZE 4D Dno s prstanasto nogo in delom ste- 17 GO ZE 9B ne posode prevlečene z belo glazuro Odebeljeno izvihano ustje in del ste- znotraj in zunaj; pr. 14,8 cm, dl. 4,4 ne lonca prevlečenega z rjavo gla- cm, v. 3,4 cm. LM A13;C21. zuro znotraj in olivno zeleno zunaj; dl. 3,5 cm, v. 3,6 cm, pr. 18,4 cm. LM 27 GO ZE 16B A21;A13;C21. Dno in del stene lonca(?) prevleče- nega z zlatorjavo glazuro znotraj; 18 GO ZE 10B pr. 10 cm, dl. 6,3 cm, v. 3,4 cm. LM Visoko, izvihano in profilirano ustje A21;A13;C22. lonca, prevlečenega znotraj z zeleno glazuro; dl. 4 cm, v. 2,8 cm, pr. 16,6 28 GO ZE 34E cm. LM A21;A13;C21. Del dna in stene manjše skodelice prevlečene v celoti z belo glazuro; pr. 19 GO ZE 9B 8 cm, dl. 3,8 cm, v. 1,6 cm. LM A13. Močno izvihano malo odebeljeno in profilirano ustje lonca z belo glazuro znotraj in zunaj; dl. 3,5 cm, v. 3 cm. LM A13;C21. 20 GO ZE 21A Rob belo glaziranega krožnika s te- mno zelenim širokim in ozkim pa- som ob robu znotraj; dl. 5,1 cm, v. 3,9 cm, pr. 25 cm. LM A13. 21 GO ZE 34D Rob in stena znotraj rumeno glazira- nega manjšega krožnika z modrimi pikami; dl. 4,4 cm, v. 2,5 cm, pr. 17,8 cm. LM A13;C22;E21. 22 GO ZE 5C Odebeljen uvihan rob in del stene skodelice prevlečene z belo glazuro znotraj in zunaj; dl. 2,6 cm, v. 2,3 cm. LM A21;A13;C21. Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 18 V f // // 29 GO ZE 27A 40 GO ZE 1C Odebeljeno ravno ustje skle- Ustje in del stene cvetličnega lončka de temno sive barve; pr. 22,4 rdečkaste barve; pr. 7 cm, dl. 4,8cm, cm, dl. 4,9 cm, v. 2,6 cm. LM v. 4,1 cm. LM A13;C21. A31;A21;A13;C21;E21. 41 GO ZE 8E 30 GO ZE 5C Del dna in stene lonca rdečkaste Zaobljeno izvihano ustje lon- barve; pr. 19,2 cm, š. 3,9 cm, v. 6,3 ca temno sive barve; pr. 15,8 cm. LM A22;A13;C22;E32. cm, dl. 4,2 cm, v. 3,1 cm. LM A41;A31;A22;A13;C22. 42 GO ZE 3E Del dna in stene lonca temno sive 31 GO ZE 10D barve; pr. 11 cm, š. 4,9 cm, v. 4,7 cm. Zaobljeno izvihano ustje lonca oker LM A13;C23. barve; pr. 14 cm, dl. 4,1 cm, v. 2 cm. LM A21;A13;C22. 43 GO ZE 28E Del dna in stene lonca oker barve; 32 GO ZE 6A pr. 9,6 cm, š. 6,1 cm, v. 2,3 cm. LM Odebeljeno izvihano ustje lonca oker A13;C23;E21. barve; pr. 18,8 cm, dl. 4,9 cm, v. 2,5 cm. LM A21;A13;C22. 44 GO ZE 28E Del dna in stene lonca svetlo oker 33 GO ZE 13A barve; pr. 7,8 cm, š. 5,2 cm, v. 3,8 Odebeljeno izvihano ustje lonca cm. LM A13;C22. svetlo oker barve; dl. 2,6 cm, v. 1,9 cm. LM A21;A13;C21;E21. 45 GO ZE 29E Del dna in stene lonca oker barve; 34 GO ZE 34E pr. 7 cm, š. 4,7 cm, v. 3,1 cm. LM Profilirano, odebeljeno in izviha- A21;A13;C21. no ustje lonca temno rjave barve; dl. 3,6 cm, v. 2,5 cm. LM A21;A13;C22. 46 GO ZE 15A Del dna in stene lonca oker barve; 35 GO ZE 9B pr. 17,2 cm, š. 6,2 cm, v. 3,9 cm. LM Profilirano, odebeljeno in izvihano A21;A13;C22. ustje lonca svetlo oker barve; dl. 3,6 cm, v. 3,1 cm. LM A21;A13;C21. 36 GO ZE 7B Profilirano, odebeljeno in izvihano ustje lonca oker barve; dl. 13,8 cm, v. 2,6 cm. LM A31;A21;A13;C22. 37 GO ZE 23C Profilirano, odebeljeno in izviha- no ustje lonca svetlo rdeče barve; pr. 13,8 cm, dl. 4,5 cm, v. 3,3 cm. LM A21;A13;C22. 38 GO ZE 7C Profilirano, odebeljeno in izviha- no ustje lonca svetlo oker barve; pr. 17,6 cm, dl. 4,8 cm, v. 2,2 cm. LM A21;A13;C22. 39 GO ZE 21B Ustje cvetličnega lončka svetlo rde- če barve; pr. 13 cm, dl. 4,1 cm, v. 3,6 cm. LM A13;C22. Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 20 T C v J 47 GO ZE 10D Del pokrovke svetlo oker barve; pr. 25,2 cm, š. 3,8 cm, v. 4,2 cm. LM A13;C23. 48 GO ZE 8C Del pokrovke svetlo rjave barve; pr. 22 cm, š. 3,7 cm, v. 2,6 cm. LM A13;C23. 49 GO ZE 28B Del pokrovke prevlečene s temno ze- leno glazuro; pr. 13 cm, š. 4,2 cm, v. 2,6 cm. LM A13;C22. 50 GO ZE 9E Del pokrovke svetlo oker barve; pr. 13,2 cm, š. 3,3 cm, v. 2,8 cm. LM A13;C23. 51 GO ZE 8C Gumb pokrovke svetlo oker bar- ve; pr. 5 cm, v. 1,9 cm. LM A21;A13;C22;E21. 52 GO ZE 11D Gumb pokrovke svetlo oker bar- ve; pr. 4,6 cm, v. 2,6 cm. LM A21;A13;C22;E21. 53 GO ZE 35A Gumb pokrovke temno sive barve; pr. 3,9 cm, v. 1,7 cm. LM A13;C22. 54 GO ZE 29D Gumb pokrovke svetlo rjave barve; pr. 4,1 cm, v. 1,4 cm. LM A13;C22. 55 GO ZE 11D Gumb pokrovke svetlo rjave barve; pr. 4,5 cm, v. 2,5 cm. LM A13;C22. 56 GO ZE 11E Predmet iz rdečkaste gline v obliki enakokrakega križa s pravilno raz- porejenimi petimi luknjicami - plo- ščica za tkanje (pasov?; v Beli krajini imenovana brdce); š. 7,3 cm, db. 1,8 cm. LM A13;C22. Arheologija na avtocestah Slovenije Goiice pii Tuinišču 22 p Načrt najdišča z vrisanimi sondami; M 1:1500. Izkopavanje Potek del Celotno območje najdišča je bilo za potrebe vodenja dokumentacije razdeljeno v mrežo kvadrantov v velikosti 5 x 5 m (sl. 19). Arheološko izkopavanje znotraj mreže je potekalo po naslednjem vrstnem redu: 1 Strojna odstranitev ornice pod arheološkim nadzorom (ca. 0,2-0,5 m). Odpirali smo podolžne pasove v širini dveh kvadrantov (10 m). Začeli smo z odpiranjem vrste kv. F-G in A-C, pri čemer smo odveč zemljo začasno odlagali na območje kv. D-E. Sledil je odriv zemljine na pasovih H-I, J-K, L-M, N-P in na območju razširitve (kv. P-Z). Ob izvajanju teh del smo deponijo odlagali na že raziskane pasove. Nazadnje sta bili raziskani še vrsti kv. D in E. 2 Strganje površine in prepoznavanje vkopov in drugih struktur. 3 Izkopavanje in raziskovanje vkopov in struktur. Vse strukture in plasti (stratigrafske enote - SE) so dobile svojo številko. Bile so fotografirane in z geodetsko izmero vpete v absolutni koordinatni sistem. Profili vkopov so bili izrisani v klasični risbi. Po končanih raziskavah smo naredili še 9 sond, s katerimi smo preverili sedimentacijo geoloških plasti. Izsledki Osnovna stratigrafska slika na Goricah je bila na večjem delu terena dokaj enotna. Pod ornico - plast rjavega rahlega melja-stega peska z organskimi ostanki (SE 1) - je ležala plast temno rumenkasto rjavega sipkega meljastega peska (SE 2), ki je predstavljala peščeno naplavinsko sipino Mure in je bila arheološko sterilna. S posameznimi sondami smo SE 2 na več mestih presekali in ugotovili, da pod njo leži prav tako arheološko sterilen prodnat sediment (SE 31). Po odstranitvi ornice je do izraza prišla morfološka razgibanost (rahla valovitost) primarnega terena, s čimer je sipina postala lepo opazna. Tekla je v smeri vzhod-zahod, z najvišjim predelom v kv. O-Z 1-13 in dvema manjšima vzpetinicama v kv. L-O 15-25 in v kv. E-O 42-45. Proti severnemu in severozahodnemu delu terena je sipina padala in v kv. B 1-56, C 45, D 44, F 35, G 33, H 29, I 26-27 in I 20-18 tvorila kotanjo, katere dno je ležalo zunaj izko-pnega polja. Na tem delu je bilo stratigrafsko sosledje nekoliko drugačno. Pod ornico je ležala plast temno rjavega meljastega peska s posamičnimi zaobljenimi apnenci (SE 3), ki je vsebovala fragmente srednjeveške in prazgodovinske lončenine. Plast je prekrivala plast temno rjavega meljastega peska (SE 81), znotraj katerega je bilo več odlomkov prazgodovinske keramike, ki so bili enakomerno razporejeni po celotni plasti. Večja koncentracija najdb je bila opazna na zahodnem delu (kv. 1-20), medtem ko jih je bilo proti vzhodu manj. SE 81 je segala nekoliko višje na sipino (dlje proti jugu) kakor SE 3. Oba sedimenta (zlasti SE 81) sta na svojem južnem delu prekrila SE 2 in zapolnila predele med vzpetinama sipine (kv. L-O 15-25 in E-O 42-45). Nastanek plasti 3 in 81 pripisujemo naplavljanju. Na tem predelu je občasno zastajala voda, kar smo ugotovili že pri izkopu tesntnih jarkov. Razlog za zastajanje vode je v črnem zamuljenem slabo prepustnem glinenem sedimentu (SE 4), na katerega je na svojem severnem delu nalegla SE 81. SE 4 se je oblikovala na plasti rumenkasto rjave gline (SE 5). Nobena od obeh plasti nima značilnosti pravega močvirnatega sedimenta s stoječo vodo, so pa slabše prepustne, zaradi česar voda počasneje odteka. Glineni plasti (SE 5, 4) sta nalegli na nekoliko pre-pustnejše sedimente - plast temno rumenkasto rjavega glinenega peska (SE 96) in plast rumenkasto rjavega melja (SE 97), ki sta ležali nad prodnato geološko osnovo (SE 31) (sl. 8). Arheološke strukture, ki jih je bilo na Goricah mogoče prepoznati, predstavljajo vkope različnih oblik in velikosti. Ti so bili večinoma vkopani v peščeno osnovo (SE 2). Izjemo predstavljajo le nekateri vkopi, ki so presekali SE 81 (SE 75, SE 301 in delno SE 7) in SE 3 (vkopi SE 24, SE 26, SE 28 in SE 45). V kv. J-P 50-54 se je ohranila tudi edina hodna površina (SE 86), ki jo glede na najdbe datiramo v pozno bronasto dobo. Presekal jo je vkop SE 83. Polnila vkopov so bila večinoma enotna. Njihovi zgornji deli so bili z oranjem poškodovani in deloma uničeni. Vkope glede na najdbe lahko uvrstimo v štiri različne časovne faze: v bakreno dobo, pozno bronasto dobo, srednji vek in novi vek. Precejšnje število najdenih vkopov ni vsebovalo najdb, zato jih ne moremo časovno opredeliti. 20 Kumulativni načrt najdišča z označenimi vsemi fazami na DMR; M 1:1500. bakrena doba I bronasta doba srednji vek novi vek neopredeljeno raziskano območje 171,5211182-171,8 171,8000001-172,1 172,1000001-172,4 172,4000001-172,7 172,7000001-173 173,0000001-173,3 173,3000001-173,6 173,6000001-173,9 173,9000001-174,2 174,2000001-174,5 21a Kumulativni načrt najdišča; M 1:400. raziskano območje bakrena doba I bronasta doba srednji vek novi vek neopredeljeno 123456789 10 21b Kumulativni načrt najdišča; M 1:400. raziskano območje bakrena doba bronasta doba srednji vek 21c Kumulativni načrt najdišča; M 1:400 raziskano območje bakrena doba I bronasta doba srednji vek novi vek neopredeljeno -■I -11^. 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 21d Kumulativni načrt najdišča; M 1:400. B IÍ- -r 208 d 335 v 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 1 2 9 21e Kumulativni načrt najdišča; M 1:400. raziskano območje bakrena doba I bronasta doba srednji vek novi vek neopredeljeno HT I TT ilPI 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 1 Bakrena doba Najzgodnejša človeška prisotnost na najdišču je izpričana iz časa bakrene dobe (5. tisočletje pr.n.š.). Odkriti so bili ostanki naselbine, ki se je razprostrirala na vrhu peščene sipine. Arheološke ostanke iz tega časa smo sicer zasledili na celotnem najdišču, vendar je bila poselitev na dveh področjih gostejša. 22 Razprostranjenost objektov I. faze - bakrena doba; M 1:1500. SE 81 Prvo je bilo na jugozahodnem delu najdišča. Ta predel je bil v preteklosti delno uničen ob izgradnji ceste Turnišče-Lipa. Zaradi načrtovane izgradnje nadvoza nad avtocesto je bil na tem delu izkop razširjen in je segal dlje proti jugu. Na vzhodnem robu te razširitve so ležale tri globoke jame z zvončastim presekom (SE 474, SE 476, SE 480) (sl. 23), kjer je bilo odkritih največ keramičnih najdb na najdišču. Za vse tri jame je značilno, da so bile zapolnjene z več plastmi zemlje, pri čemer je bila spodnja plast leča-sta: zaplate peska so se mešale z lečami meljastega peska. V jami SE 474 so leče meljastega peska vsebovale tudi večje količine odlomkov lončenine (G1-G40), medtem ko so bili ti v peščenih sedimentih redkejši. Podobno strukturo so imela tudi polnila večje ovalne jame SE 460, ki je ležala v bližini1. V tej jami je bil odkrit le en odlomek lončenine, ki je ležal v meljastem polnilu. Glede na tip sedimentacije sklepamo, da so bile jame odprte in v uporabi dlje časa, zaradi česar je med uporabo prihajalo do postopnega zasipavanja, ki je posledica posuvanja peščenih sten vkopa. Domnevamo, da gre za shrambne jame. Med keramičnim gradivom, najdenim v omenjenih jamah, velja omeniti zlasti bikonične lonce z ravnim ustjem, fine biko-nične vrče z vrezanim okrasjem (trikotniki, mreža), bikonične in polkrožne sklede in zajemalke s tulastim ročajem (G1-G40, G43-G47), ki jih pripisujemo lasinjskemu kulturnemu krogu. Z radio-karbonsko analizo oglja je jama SE 474 datirana 5396±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 4325-4280 cal BC (39,5% verjetnost) oz. 4270-4235 cal BC (28,7% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 4340-4220 cal BC (87,3% verjetnost) oz. 4200-4160 cal BC (6,9% verjetnost) oz. 4090-4070 cal BC (1,2% verjetnost) (sl. 94). Jama SE 480 pa je datirana 5416±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 4330-4255 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 4350-4230 cal BC (sl. 93). Na tem delu najdišča so bile odkrite tudi tri manjše jame. Te zadnje so bile v nasprotju z zgoraj omenjenimi zasute z enotnim polnilom. V vkopu SE 486 je bila najdena polovica lončka (G41), v vkopu SE 433 je bila poleg zajemalke s tulastim ročajem (G42) odkrita trapezasta kamnita sekira (G43), vkop SE 439 pa je vseboval več odlomkov lasinjske lončenine (G49-G55). Drobci oglja, najdeni v tej jami, so omogočili radiokarbonsko datacijo 5434±36 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 4335-4317 cal BC (18,4% verjetnost) oz. 4300-4250 cal BC 1 Podobno strukturo polnil je bilo zaslediti tudi v vkopu SE 426, vendar te zadnje ni možno datirati, ker ni vsebovala nikakršnega za to primernega gradiva. (49,9% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 4347-4224 cal BC (92,5% verjetnost) oz. 4182-4168 cal BC (2,9% verjetnost) (sl. 86). Jame so domnevno rabile kot odpadne ali pa shrambe-ne jame. Druga izrazitejša zgostitev bakrenodobne poselitve je bila na osrednjem južnem delu izkopnega polja. Na tem delu so bili najdeni ostanki več lesenih objektov, ob katerih se niza vrsta večjih ali manjših jam. V kv. M/N39 je ležal objekt 1 (sl. 24). Sestavljata ga skupina 13 jam za stojke, ki so se ohranile v dveh vzporednih vrstah (SE 245, SE 243, SE 149, SE 170, SE 151, SE 147 in SE 285, SE 237, SE 141, SE 143, SE 145). Vrsti sta bili med seboj oddaljeni za ca 1,15 m in sta tekli v smeri S-J. Na vzhodnem delu objekta je bila najdena še ena jama za stojko (SE 251), kar nakazuje na možnost, da se je objekt širil proti zahodu. V liniji z njo in z južno stranico objekta je bila namreč odkrita plitva jama (SE 249), ki pa je ni mogoče razumeti kot jamo za stojko. Celoten objekt je bil dolg 4,5 m. Južno od objekta 1 je v kv. N/O 9 in 40 ležala še ena skupina jam za stojke, ki smo jo poimenovali objekt 3 (sl. 24). Tudi tu sta bili razpoznani dve vrsti jam (SE 247, SE 239, SE 235, SE 231, SE 289 in SE 255, SE 457, SE 233, SE 229), ki pa sta bili manj pravilni kakor pri objektu 1 in sta tekli v smeri V-Z. Dolžina objekta 3 je bila 4,5 m, širina pa 2,55-3 m. V jamah za kole so se ohranili zgolj minimalni sledovi oglja, v dveh jamah (SE 233 in SE 231) so bili najdeni tudi drobni odlomki lončenine. Južno je bila v kv. O41/42 še ena skupina jam za stojke, pri katerih ni bilo mogoče razpoznati pravilnih vzorcev (SE 225, SE 223, SE 227, SE 295, SE 291) - objekt 4. Koli so bili v tem objektu zabiti iz različnih smeri. Vzhodno od objektov 1 in 3 ter severno od objekta 4 sta bila odkrita: jama za stojko (SE 293) in manjši vkop (SE 287), katerega namembnost ni jasna. Oba sta vsebovala odlomke lasinjske lončenine. Nekoliko zahodneje je v kv. N/P32-34 ležala skupina 13 jam za stojke. Poimenovali smo jo objekt 2. V tej gruči ni bilo mogoče razpoznati pravilnih vrst. Lepo vidna je zgolj ena vrsta jam (SE 351, SE 455, SE 275, SE 277 in SE 281), ki se jim z vzhoda pridružujeta SE 267 in 265 (v obeh zadnjih so bili najdeni odlomki lončenine), na jugozahodnem delu pa še SE 355, SE 353 in SE 283 (tudi tu je bil najden odlomek lončenine). Znotraj objekta 2 je bilo nekaj plitvih jam, ki jih ne moremo z gotovostjo uvrstiti med jame za stojke (SE 279, SE 271 in SE 453). Jugovzhodno od objekta 2 sta bili odkriti še dve jami za stojke (SE 263 in SE 357), ki morda pripadata nekemu objektu, ki pa se nadaljuje izven izkopnega polja proti jugu. 23 Pogled na jamo SE 476 s profilom, ki poteka po polovici jame. 24 Pogled na objekta 1 in 3 (pogled proti jugu). Drobci oglja, najdeni v nekaterih stojkah, so bili izredno majhni in večinoma neprimerni za nadaljnje analize. Tisti iz vkopa 281 so pokazali, da gre za les jelše (Alnus) oz. gabra (Carpinus). Vendar pa datacija drobca oglja, najdenega v vkopu SE 267, ki je bil radi-okarbonsko datiran (po 1945 AD (KIA31896)), kaže na infiltracijo oglja iz zgornjih plasti ornice2. Na vzhodni strani objekta 2 je teren nekoliko padal in tvoril plitvo kotanjo. Na tem delu je bila odkrita večja podolgovata jama (SE 339), ki je imela na svojem vzhodnem delu manjšo poglobitev. V tej jamici so se ohranili močno prežgani kamni (SE 261), struktura plasti, ki je kamne prekrila, pa je kazala na sledove pepela (sl. 25). V večji podolgovati jami (SE 339) je bila najdena večja količina razbite lončenine (G59-G62). Ta zadnja se je na tem delu terena in na celotnem območju objekta 2 (G145-G158) v večjih količinah pojavljala v ornici. Iz tega lahko sklepamo, da je oranje močno poškodovalo arheološke plasti na tem delu najdišča. Lončenina je bila najdena tudi v zasutju recentnega vkopa SE 162 (G72-G73). Med značilnimi odlomki lončenine z lasinjsko fakturo se na tem delu pojavljajo tudi odlomki z vodoravnimi rebri z odtisi prstov ter polkrožne aplike, bikonične sklede z izvihanim ustjem in odlomki, okrašeni v tehniki brazdastega vreza. Zahodno od objekta 2 je ležalo več jam, ki so vsebovali odlomke bakrenodobne lončenine (SE 166, SE 321, SE 172, SE 361, SE 376, SE 404, SE 359, SE 347, SE 349). Večina teh jam je zelo plitva (izjema je vkop SE 172, ki je globok kar 0,7 m) in so bile z oranjem močno poškodovane. Na tem delu izkopnega polja sta ležali tudi jami SE 341 in SE 343. Za obe je značilno, da se zlasti na zgornjem delu polnil pojavljajo tudi odlomki mlajšedobne lončenine (novi vek, bronasta doba). V vkopu SE 341 je bila poleg odlomka, okrašenega z brazdastim vrezom (G83), in ostalih fragmentov lončenine (G81-G82) najdena tudi dovolj velika količina oglja, ki je omogočila radiokarbonsko datacijo 2390±22 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 502-489 cal BC (9,6% verjetnost) oz. 484-463 cal BC(22,5 % verjetnost) oz. 450-440 cal BC (10,2% verjetnost ) oz. 427-422 cal BC (4,1% verjetnost) oz. 423-400 (21,9% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 517-456 cal BC (47,7% verjetnost) oz. 455-436 (14,3% verjetnost) oz. 434-398 cal BC (33,4% verjetnost) (sl. 89). Tudi iz sosednjega vkopa - SE 343 - je bil vzet vzorec oglja, ki je radiokarbonsko datiran v čas 4640±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 3500-3430 cal BC (57,3% verjetnost) oz. 3380-3360 cal BC (10,9% verjetnost), ob 2o (95,4% 2 V pogovoru z lastnikom zemljišča smo namreč izvedeli, da na njivi v zadnjih 60 letih ni bilo postavljenih objektov. 25 Ognjišče v jami SE 339. verjetnost) pa med 3520-3350 cal BC (sl. 95). Te datacije kažejo, da so bile arheološke plasti in z njimi najdbe na tem delu najdišča močno premešane. Človeško delovanje je bilo v I. fazi poselitve zabeleženo tudi na severnem delu terena, na spodnjem robu sipine. Tu sta se v kv. K 28 ohranili dve jami za stojki (SE 108 in SE 102). Proti vzhodu sta bili na veliki razdalji druga od druge še dve jami, ki sta vsebovali posamezne odlomke lončenine: SE 194 v kv. M19 in SE 192 v kv. K19. Sočasni ostanki so se ohranili tudi na pobočjih jugovzhodne vzpetinice kv. I/O49-55, kjer je bilo odkritih nekaj jam neznane namembnosti (SE 210, SE 208, SE 219, SE 217). Prekril jih je sediment SE 86, ki ga datiramo v II. fazo poselitve. V bližini je bila tudi večja jama, ki je imela v sredini jamo za kol (SE 130), nekoliko vstran od nje pa še dve manjši jami za stojke (SE 128 in 132). Na spodnjem, severozahodnem delu (kv. C48) je bila plitva jama z odlomki lasinjske lončenine in ostanki oglja hrasta in jesena. Gradivo Med ostalinami materialne kulture I. faze poselitve prevladuje keramika. Največ je lončenine. V manjšem deležu je zastopan tudi kamniti material. Makroskopska analiza je pokazala, da je bilo za izdelavo posod uporabljenih 70 različnih lončarskih mas. Vse sodijo v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas z različnimi primesmi (Horvat 2009, sl. 4, 5, 6). Nad osnovnimi masami (17%) prevladujejo mase s povečano količino sljude in železovih oksidov (38%) ter tiste s zgolj povečano količino sljude (24%). Masa je največkrat fino (45%) in zelo finozrnata (40%). Za dodelavo površin je bilo najpogosteje uporabljeno obojestransko brisanje (68%). Pri žganju lončenine je bilo uporabljenih osem različnih načinov; prevladovalo je nepopolno oksidacijsko (31%), redukcijsko, pri katerem je v končni fazi vzpostavljena oksidacijska atmosfera (23%), ter oksidacijsko (20%) in redukcijsko (16%) žganje. Ostali načini žganja so manj pogosti. Keramika je trda (57%), zelo trda (18%) in izredno trda (25%). Med barvami se najpogosteje pojavljajo svetlejši odtenki, zlasti svetlo rjava (17%), temno rjava (12%), siva (10%) in rdečkasto siva (10%). Gre za prostoročno izdelane posode, od katerih so se največkrat ohranila le ostenja, zato jim ne moremo določiti niti oblike niti tipa. Tiste, kjer pa smo obliko in tip vendarle prepoznali, smo razdelili med lonce, vrče, sklede, posode na nogi, čaše in zajemalke. Lonci L1 Med oblikami posodja so najbolj značilni in tudi najštevilnejši bikonični lonci s koničnim vratom in ravnim ali rahlo izvihanim ustjem (G1-G4, G6, G8, G10, G13-G20, G39, G48, G76, G200, potencialno tudi G23, G26, G33, G67, G75, G161, G162, G197-G199, G201-G203, G205, G207). Takšni lonci so izdelani iz finozrnatih oz. zelo finozrnatih kremenovih mas. Površina je v večini primerov brisana in neokrašena. Predstavljajo značilno obliko, ki jo najdemo na najdiščih z lasinjsko kulturo. Pojavljajo se na najdiščih Šafarsko (Šavel 1994, T. 1: 8, 2, 10, 14, 15, 17, 18); Bukovnica (Šavel 1994, P. 21/5, 7-9); Hardek (Žižek 2006a, 139, sl. 44-49); Hajndl (Žižek 2006b, 150, sl. 68; 149, sl. 62); Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 165, sl. 30), Andrenci (Pahič 1976, T. 1: 19; T. 5: 23; T. 3: 11); Ptujski grad (Korošec 1965, T. 6: 4); Zbelovo (Pahič 1983, T. 2: 9, 1); Gradec pri Selih (Pavlin 2006, 76); Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 25: 10; T. 27: 9-14; T. 32: 4-9, 14-19). meto (Bondár 2005, 277, Fig. 3:2), kjer se ta tip loncev pojavlja v horizontu keramike z brazdastim vrezom. L2 Najden je bil tudi v celoti ohranjen bikoničen lonec z rahlo iz-vihanim ustjem in ohranjenim nastavkom za iz ustja izhajajoči trakasti ročaj (G41). Analogije najdemo na najdiščih: Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 23), Ptujski grad (Korošec 1965, T. 21: 1), Gradec pri Selih (Pavlin 2006, 19), Re-snikov prekop (Korošec 1962, T. 15: 1; T. 6: 1), Kevderc (Leben 1973, T. 3: 8), Bukovje (Marković 1994, T. 14: 1). L4 Najden je bil tudi trebušast lonec, ki ima vodoravno predrt ročaj (G11). Analogije za tovrstne posode najdemo na najdiščih Andrenci (Pahič 1976, T. 5: 7) in Šafarsko (Šavel 1994, T. 11: 9, 11). Podoben ročaj je bil najden tudi v Ivankovcih (Tušek/Kavur/To-maž 2006, 117, sl. 22). Ta tip loncev Marković uvršča v fazo Lasinja B (Marković 1976), Pahič pa to obliko pripisuje ostankom lengyel-ske kulture (Pahič 1976). L3 Poleg omenjenih se na Goricah pojavljajo tudi druge oblike loncev. Med njimi je lonec z ravno odrezanim ustjem, iz katerega izhaja tunelast ročaj (G187). Analogijo zanj najdemo na najdišču Gornje njive (Šavel 2008, G1177) in najdišču Zalabaksa-Zsidóte- Vrči V1 Drugo značilno obliko na Goricah predstavljajo vrči z visokim in usločenim spodnjim delom, z izbočenim nizkim ramenom in konkavnim vratom. So tankih sten in finejše fakture. Ustja so 26 Tipološka tabela oblike posod iz I. faze - bakrena doba. Lonci L1 (G15) L2 (G41) V L3 (G187) L4 (G11) Vrči V1 (G12) Sklede S1a (G50) S1b (G35) "9 S2(G147) S3 (G82) -------- Čaše ) S4 (G9) ..... S5 (G163) - Č1 (G83) Zajemalke ZJ1 (G42) ZJ2 (G42) . 'iVl i Posode na nogi PN1 (G28) ij \ Jj / X PN2 (G81) upognjena navzven. Imajo presegajoč, iz ustja izhajajoč trakast ročaj. Ramena posod so okrašena (G5, G12, G46, G212). Analogije najdemo na najdiščih Šafarsko (Šavel 1994, T. 11: 6, 13), Bukovnica (Šavel 1994, T. 20: 3, 4, 6-12; T. 19: 14), Sodolek (Ka-vur/Tomaž/Mileusnić 2006, 125, sl. 6), Hardek (Žižek 2006a, 138, sl. 35-36); Zbelovo (Pahič 1983, T. 12: 1-4), Ptujski grad (Korošec 1965, T. 12: 1; T. 26: 3; Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 180, sl. 25), Ajdovska jama - horizont s pokopi (Dimitrijević 1979, T. 19: 5), oblikovno podoben pa je tudi enoročajni vrč iz Zagonc (Ka-vur 2006, 2). Na Madžarskem se take oblike pojavljajo na najdišču Gellenhza-Varosret (Horvath/Simon 2003, Abb. 22: 3), na Hrvaškem pa jih najdemo na najdiščih Beketinec-Imbralovac (Marko-vić 1983, T. 4: 3), Lubreško Ivanac-Polje (Marković 1983, T. 1: 7), Koprivnički breg-Seče (Marković 1985, T. 7: 8,9), Lasinja (Dimitrijević 1961, T. 12: 80) in Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekić 2006, T. 2: 1). Na tem zadnjem najdišču je jama, v kateri je bil najden lonec, datirana s 14C v 3569±48 cal BC (Bekić 2006, 187). Dimitrijević ta tip posod uvršča v stopnjo Lasinja III. Sklede 51 Poleg loncev in vrčev se kot značilna oblika na Goricah pojavljajo tudi sklede odprtih oblik. Prevladujejo bikonične sklede z navpičnim (G22, G35, G36, G49, G206) ali rahlo uvihanim zgornjim delom (G24, G50). Pri večini je ohranjen le zgornji del. Primerjave s skledami z uvihanim ustjem najdemo na Šafarskem (Šavel 1994, T. 10), v Bukovnici (Šavel 1994, T. 19: 11; T. 20: 13), Vum-pahu (Pahič 1976, T. 8: 17), Sp. Dupleku (Pahič 1976, T. 7: 8), na Zbe-lovem (Pahič 1983, T. 6-7), v Ivankovcih (Tušek et al. 2006, 116, sl. 9; 118, sl. 27) in na Ptujskem gradu (Korošec 1965, T. 17: 1; T. 19: 1, 2; Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 179, sl. 16-17), Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 33: 11, 12, 13, 15-17; T. 28: 5). Tiste z navpičnim ustjem je mogoče najti na najdiščih Bukovnica (Šavel 1994, T. 21: 12), Zagonce (Kavur 2006, sl. 3), Ivankovci (Tušek/ Kavur/Tomaž 2006, 116, sl. 8), Sodolek (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 124, sl. 1), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/ Kavur 2006, 163, sl. 15-16), Hajndl (Žižek 2006b, 148, sl. 51), Hardek (Žižek 2006a, 132-33, sl. 7, 12-15), Ptujski grad (Korošec 1965, T. 15: 1, 3; T. 17: 2; T. 19: 3, 10-12; T. 21: 3; Tomanič-Jevremov et al. 2006b, 179, sl. 20), Sp. Duplek (Pahič 1976, T.7; T.9), Andrenci (Pahič 1976, T.2: 15, 16; T. 3: 2), Zbelovo (Pahič 1983, T. 8-10), Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 33: 9, 10, 14). Podobne oblike se pojavljajo tudi v Lasinji in Hrsini (Dimitrijević 1961, T. 13: 91; T. 17: 131), Koprivnički Breg-Seče (Marković 1990, T. 2: 3; T. 6: 6, 8, 10), Koprivnički Ivanec - Vojnik (Marković 1990, T. 10: 7), Jakopovec-Blizina K4 (Bekić 2006, T. 3: 1). Na tem zadnjem najdišču ta tip posode izhaja iz konteksta, ki je bil s 14C metodo datiran v 4208±91 cal BC (Bekić 2006, 95). Ta tip skled po Pahiču (1976) predstavlja ostanek starejših, lengyelskih oblik. V klasičnih lasinjskih kontekstih so sklede pogosto okrašene s koničastimi izrastki (Ajdovska jama, Moverna vas), vendar teh na Goricah nismo našli. 52 Poleg omenjenih se pojavljajo tudi bikonične sklede z rahlo izvihnim ustjem (s S profilom), ki je lahko bolj (G148) ali manj (G147) odprt. Ena izmed posod ima na klekastem predelu ramen apliko v obliki bradavice (G148). V tehnološkem smislu so te sklede z Goric primerljive s tistimi iz Maharskega prekopa (Horvat 2009, 2-3; Bregant 1975, T. 14: 3, 5, 6; T. 25: 10; T. 26: 1, 3; T. 32: 14). Oblikovne analogije pa najdemo na najdiščih: Andrenci (Pahič 1976, T. 1: 27; T. 2: 8, 9; T. 3: 3), Kevderc (Leben 1973, T. 3: 5), Brez- je (Dimitrijević 1961, 133), Gorenje njive (Šavel 2008, G1167, G1168), Orovački vinogradi (Marković 1990, T. 1: 9), Budimpešta II-Pesti-degut (Kalicz 1991, Abb. 14: 4, 7), Nagymanyok (Kalicz 1991, Abb. 16: 2), Esztergenye-Bozók (Straub 2006, 79, sl. 6: 4). Oblika tovrstnih posod izhaja iz lengyelske tradicije. V kronološkem smislu so značilne za nekoliko kasnejše kontekste. Kalicz (1991, 367) jih datira v čas kulture z brazdastim vrezom. 53 Poleg omenjenih oblik se pojavlja tudi konična skleda, ki ima na ustju okras z odtisi prstov (G82), za katero najdemo najbližjo analogijo na najdišču Hajndl (Žižek 2006b, 147, sl. 50). 54 Redkejša oblika na Goricah so polkrožne sklede (G7, G9). Analogije zanje najdemo na najdiščih Hajndl (Žižek 2006b, 146, sl. 37; 150, sl. 71), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 5, 8), Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 28: 1, 2, 7), pa tudi v Andrencih (Pahič 1976, T. 3: 4), Ajdovski jami (Korošec 1953, T. 1: 2), Drulovki (Korošec 1956, T. 8: 1-4) in na Resnikovem prekopu (Velušček 2006, T. 15: 2-4; T. 19: 1). 55 Med najdbami je tudi odlomek sklede z rahlo izvihanim ustjem, z nastavkoma za dva ročaja (G163). Verjetno gre za dvo-ročajno skledo. Čaše Med finim posodjem se na Goricah pojavljajo čaše. Izdelane so iz fine gline in imajo tanke stene. Okrašene so z brazdastim vrezom (G61, G83, G149, G160, G168, G170). Ustje čaš je lahko ravno (G149) ali pa rahlo izvihano - S oblike (G83). Analogije za oblike najdemo na najdiščih Zbelovo (Pahič 1983, T.10/4-5), Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 29: 14, 18; T. 32: 12), Kevderc (Leben 1963; Velušček 2004, sl. 3, 5, 6/10), Donja Voča (Dimitrijević 1980, T. 3: 2; T. 6: 5), Čakovec - Gornji Pustakovec J2 (Bekić 2006, 195, T. 2: 3); Zalae-gerszeg- Andrashida-Gebarter See - objekt 3/95 (Horváth/Simon 2003, Abb. 30: 2, 7), Čakovac pri Josipdolu (Marković 1985, sl. 2: 3). Zajemalke V lončeninskem zbiru so v manjšem številu zastopane tudi zajemalke. Gre za obliko zajemalk s predrtim tulastim nastavkom za ročaj različnih velikosti (G34, G40, G42, G47). Njihovi recipienti so krožnih ali ovalnih oblik. Dna so polkrožna. Tovrstne oblike so na lasinjskih najdiščih precej pogoste. Najdemo jih v Ajdovski jami (Korošec 1975, T. III), Sodoleku (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 126: 10-12), Turnišču (Tomaž 2006, 106: 2) in na najdiščih Ormož-Škor-šičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 170/65-67), Jako-povec-Blizina K4 (Bekić 2006, 150, T. 3: 2), Čakovec - Gornji Pustakovec J3 in J2 (Bekić 2006 194, T. 1: 2; 197, T. 4: 4) in Nedelišče-Stara ves J3 (Bekić 2006, 234, T. 2: 9, 10). Ostala lončenina Med obravnavano lončenino je tudi precej odlomkov, ki jim osnovne oblike ni bilo mogoče določiti. Gre za odlomke ustij, ostenij, dnov in ročajev. Predstavljamo jih zlasti zaradi okrasa ali oblikovnih značilnosti. Ročaji so trakasti (G37, G56, G53, G80, G213, G214, G216, G219, G220) ali ovalni (G25, G46, G164, G158). Pojavljajo se v različnih velikostih. S tehnološkega vidika velja izpostaviti ročaj polkrožne oblike (G69), za katerega najdemo analogijo na najdišču Kincelj nad Trbincem (Dular et al. 1991, T. 37: 12). Gre za apliciran ročaj. Med držaji prevladujejo takšni, ki so v največji meri nalepke, nastale s ščipanjem (G65) in imajo delno dekorativni namen. Dna posod so večinoma ravna (G44, G45, G52, G54, G55, G58, G74, G111, G154-G157, G176, G222-G224), redkeje se pojavljajo tudi prstanasta dna (G51, G60, G63). Ohranjenih je nekaj odlomkov, ki jih pripisujemo posodam na nogi (G28, G30, G185). Zaradi fragmentarne ohranjenosti (ohranjeni so navadno le spodnji deli nog) je pri teh posodah težko določiti obliko, verjetno je, da gre za sklede. Noge so votle, večinoma s konkavno usločenim profilom (G28, G30), kakršen se pojavlja tudi na najdiščih Šafarsko (Šavel 1994, T. 13: 13-15), Hardek (Žižek 2006a, 132, sl. 10), Spodnji Porčič (Pahič 1976, T. 7: 15), Andrenci (Pahič 1976, T. 3: 14; T. 4: 4) in Bukovnica (Šavel 1994, Priloga 21: 11). Rob noge je lahko okrašen (G30), zastopana pa je tudi posoda na nogi s stožčastim profilom (G81). Okrasje na posodah Čeprav redko, se na lončenini pojavlja tudi okras. Okrašene posode so večinoma iz finejše mase. Najbolj pogost način okrasa so vrezi (G5, G27, G31, G^^, G66) in vbodi s šilom (G12, G30, G46). Kot motiv se pojavljajo snopi navpičnih (G27, G212), vodoravnih (G12, G46, G168), poševnih (G31, G57, G168, G170) ali lomljenih črt (G5) in mrežast ornament (G27). Snopi so pogosto oblikovani tako, da tvorijo motiv visečih trikotnikov (G168, G170). Okras je navadno na obodu, na najširšem delu - na ramenih ali na vratu posode. Tovrsten okras je pogost na najdiščih z lasinjsko kulturo. Podobnosti najdemo na najdiščih: Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 29: 21; T. 34: 10-12; T. 36: 12), Ptujski grad (Korošec 1965 T. 9: 1-8; T. 10: 2-3), Andrenci (Pahič 1976, T. 2: 3-4, 7), Spodnji Porčič (Pahič 1976, T. 7: 14), Ajdovska jama (Korošec 1953, T. 5: 1-8; T. 6: 4-7; T. 7: 1-8; T. 8: 1-6; T. 9: 1-4; T. 10: 1-3, 6; T. 11: 1), Drulovka (Korošec 1956, T. 1: 2-11; T. 2; 1-5; T. 3: 2-4; T. 4: 1-3, 5; T. 5: 1-6; T. 7: 4-6), Zreče (Pahič 1956, T. 1: 4), Zbelovo (Pahič 1983, T. 5: 5; T. 10: 6), Šafarsko (Šavel 2006, 27, 31, 32, 18), Zagonce (Kavur 2006, 5), Ivankovci (Tu-šek/Kavur/Tomaž 2006, 12-13), Sodolek (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 6), Ormož-Škoršićev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 38, 45-47), Drulovka (Korošec 1956, T. 1-5). Okraševanje posod z vrezi je še zlasti značilno za razvito fazo la-sinjske kulture. Pojav mrežastega ornamenta, ki je zastopan na Goricah, je značilnost pozne faze lasinjske kulture. Dimitrijević ga uvršča v fazo Lasinja III (Dimitrijević 1979, 159), Kalicz pa v svojo fazo Balaton II, ki predstavlja mešanico med lasinjsko in Retz-Gajary kulturo (Kalicz 1973, 140). V Sloveniji se pojavlja na najdiščih Turnišče (Tomaž 2006, 4), Bukovnica (Šavel 1996, T. 10: 2, 3) in Ajdovska jama (Korošec 1953, T. 10: 3). Na Goricah so bile najdene tudi posode, okrašene z brazdastim vrezom, ki je značilen za kulturo Retz-Gajary. Tudi pri tem se kot motiv pojavljajo vodoravne črte (G149), snopi črt, ki tvorijo trikotnike, zamejene s pasovoma vodoravnih črt (G61, G83), ter kombinacije vodoravnih in navpičnih črt (G160). Podoben okras poznamo z najdišč Turnišče (Tomaž 2006, 7), Ormož-Škoršićev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 48, 50), Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 29: 13-18; T. 32: 11-13; T. 34: 17-22; T. 36: 10), Bukovnica (Šavel 1996, T. 10: 5). Kot okras se pojavljajo tudi odtisi prstov. Navadno so na rebrih (G72, G78, G79, G150, G159, G169) ali na robu posode (G82). Tovrsten okras je na slovenskih najdiščih redek, pojavlja pa se na najdiščih Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 30: 1-5; T. 32: 1; T. 35: 11, 12), Andrenci (Pahič 1976, T. 1: 26; T. 6: 1), Ajdovska jama (Korošec 1953, T. 14: 3), Drulovka (Korošec 1956, T. 18: 5; T. 20: 8; T. 23: 15) in Maharski prekop (Bregant 1975, T. 14: 15; T. 21: 5; T. 22: 4; T. 24: 11). Na Goricah je pogost tudi bradavičasti okras na obodu posod (G59, G77, G148, G152, G153, G169, G208, G210), v enem primeru celo okras dvojne bradavice (G169). Tovrsten okras je pogost tudi na najdiščih Hočevarica (Velušček 2004, T. 4.1.9: 5), Blatna Brezovica (Velušček 2004, sl. 5.2.1: 1, 3), Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, T. 30: 7-12), Andrenci (Pahič 1976, T. 2: 8, 15, 20, 23; T. 6: 4, 5), Ajdovska jama (Korošec 1953, T. 8: 2), Drulovka (Korošec 1956, T. 16: 3; T. 21: 12), Maharski prekop 2 (Bregant 1975, T. 14: 4; T. 17: 2; T. 18: 2; T. 19: 3; T. 20: 5; T. 22: 12; T. 23: 1; T. 34: 12; T. 38: 2). Kamniti artefakti Kamniti artefakti so na Goricah maloštevilni. V bakrenodobnem kontekstu je bila odkrita glajena ploščata sekira trikotne oblike z ozkim čelom, zaokroženim rezilom in štirikotnim prečnim prerezom (G43). Izdelana je iz amfibolita. Ob rezilu so vidne sledi vrtanja, kar daje misliti, da je bil material sprva namenjen za kladiva-sto sekiro. Sledi obdelave so vidne tudi na spodnjem delu sekire (morda gre za vrez za lažjo nasaditev). Rezilo je zelo ostro in ni vidnih sledov uporabe. Podobne oblike sekir so bile najdene na najdiščih Bukovnica (Šavel 1994, T. 22) in Šafarsko (Šavel 1994, T. 9: 3). Poleg sekire je bila na Goricah najdena tudi klinica s strmo retušo (G146), ki pa se je nahajala v srednjeveškem kontekstu. Povzetek (glej str. 49) Na Goricah smo naleteli na severozahodni rob bakrenodobne naselbine, katere jedro leži zunaj izkopnega polja proti jugovzhodu. Ob robu osrednjega predela izkopnega polja so se ohranile sledi vsaj treh objektov, ki pričajo o leseni stanovanjski gradnji. Nosilni elementi objektov so bili koli, zabiti v zemljo, od katerih so se ohranile zgolj jame za stojke. Najbolje sta ohranjena objekta 1 in 3, ki sta podobnih velikosti. Velika sta 4,5 x 2,6 m. Struktura, ki smo jo poimenovali objekt 2, je obsegala površino 6,7 x 5,2 m. Zaradi nesimetrične razporeditve ni mogoče ugotoviti, ali gre za ostanke le enega ali morda več objektov. Znotraj objektov ni bilo ohranjenih hodnih površin. Vkopi so znotraj objektov redki in večinoma brez najdb. Tudi v jamah za stojke so najdeni odlomki lončenine redkost. Najdeni so bili le v dveh jamah v objektu 2. V obeh primerih gre za tipološko nedoločljiva odlomka. Gostota lončenine v ornici nad objekti pa priča o tem, da je bil velik del uničen z oranjem. Glavna dejavnost je potekala zunaj objektov. Tako v bližini objektov 1 in 3, še zlasti pa objekta 2 leži več bolj ali manj globokih jam, v katerih so bili najdeni odlomki lončenine. Zlasti zanimiva je večja podolgovata jama (SE 339), ki je ležala v manjši kotanji vzhodno od objekta 2. V njej je bil poleg lončenine najden tudi kup močno prežganih kamnov, za katere domnevamo, da so rabili za gretje hrane pri kuhi. Poleg te je bilo zahodno od objekta 2 odkritih še več bodisi odpadnih, bodisi shrambenih jam. Med lončenino, najdeno na območju objekta 2 in v bližnjih jamah, izstopa zlasti fino posodje - čaše, okrašene z brazdastim vrezom (G61, G83, G149, G160). Pojavljajo se tudi bikonične sklede z rahlo izvihnim ustjem (G147-G148), v manjši meri pa tudi bikonični lonci s koničnim vratom in ravnim ali rahlo izvihanim ustjem (G76, G200). Te posode so bile večinoma brez okrasa, nekatere pa so bile okrašene z bradavicami (G59, G77, G148, G152, G153, G169, G208, G210). Na severozahodnem delu izkopnega polja je bilo najdeno več globokih jam zvončastih oblik (SE 474, SE 480,SE 476). Segale so med 0,5 m in 1,1 m globoko. Stratigrafija polnil teh jam kaže izrazito lečast ustroj. Iz tega lahko sklepamo, da so bile jame dalj časa odprte in so jih postopoma zasipavali. V jamah so bile najdene večje količine lončenine. Med tipi so zastopani zlasti bi-konični lonci s koničnim vratom in ravnim ali rahlo izvihanim ustjem (G1-G4, G6, G8, G10, G13-G20, G39, G48), polkrožne sklede (G7, G9), bikonične sklede z uvihanim ali ravnim ustjem (G22, G24, G35, G36), vrčki z okasom na trebuhu (G5, G12, G27, G46) in zajemalke (G34, G40, G47). Med okrasnimi elementi se pojavljajo vrezi in vbodi s šilom. Pojavlja se mrežast ornament in ali preprostejši vodoravne ali navpične linije. Tipološka in tehnološka analiza lončenine gradivo iz Goric uvršča v klasično fazo lasinjske kulture. Bikonični lonci in sklede ter zajemalke predstavljajo tipičen zbir gradiva, ki se pojavlja na vseh lasinjskih najdiščih. Poleg tega se pojavljajo tudi vrči in lonci, okrašeni z vrezanim mrežastim ornamentom. Tovrstno gradivo Dimitrijević uvršča v fazo Lasinja III (Dimitrijević 1979, 159), torej v pozno fazo lasinjske kulture. Kalicz pojav mrežastega ornamenta pripisuje fazi Balaton II, ki predstavlja spoj med lasinjsko in Retz-Gajary kulturo (Kalicz 1973, 140). V ta čas Kalicz uvršča tudi nekatere druge elemente, ki so bili najdeni zlasti v osrednjem delu naselbine (okolica objekta 2). Gre za odlomke čaš, okrašenih z brazdastim vrezom, ki je značilen za Retz-Gajary kulturni krog. Začetek te zadnje Dimitrijević (1980, 80) vzporeja s fazo Lasinja IIa. Poleg tega se na Goricah pojavljajo tudi bikonične sklede z rahlo izvihnim ustjem, ki jih tehnološko lahko primerjamo z lončeni-no iz Maharskega prekopa (zlasti odlomki: G69, G147-G151, G153, G169-G171) (Horvat 2009, 2-3). Radiokarbonske analize oglja iz jam SE 474, 479 in 439 datirajo lasinjsko gradivo iz Goric 4325-4280 cal BC oz. 4270-4235 cal BC (1o -68,2% verjetnost) oz. 4340-4220 cal BC, 4200-4160 cal BC, 40904070 cal BC (2o - 95,4% verjetnost) (sl. 94), 4330-4255 cal BC (1o - 68,2% verjetnost) oz. 4350-4230 cal BC (2o - 95,4% verjetnost) (sl. 93) in 4335-4317 cal BC oz. 4300-4250 cal BC (1o - 68,3% verjetnost), 4347-4224 cal BC oz. 4182-4168 cal BC (2o - 95,4% verjetnost) (sl. 86). Te datacije so primerljive z datacijami nekaterih drugih sočasnih najdišč, npr. Sodolek 4446-4336 cal BC (1o verjetnost 63,8%) oz. 4454-4259 cal BC (2o verjetnost 95,4%) (Kavur/ Tomaž/Mileusnić 2006, 122), Hardek med 4920 cal BC in 4255 cal BC (Žižek 2006, 130) in Jakopovec-Blizina K4 (Bekić 2006, 150, T. 3: 2) cal. 4214±87, 4208±91 cal BC. Ujema se tudi s časovno opredelitvijo Ruttkayeve za avstrijska najdišča skupine Kanzianberg-Lasinja, ki jih datira med 4240-3950 cal BC (Ruttkay 1996). Nekoliko pa odstopa datacija z najdišča Čakovec - Gornji Pustakovec J2 3569±48 cal BC oz. 3461 ± 63 cal BC (Bekić 2006, 194). Na Goricah je bilo opravljenih še nekaj radiokarbonskih analiz oglja iz jam, ki so vsebovale tudi lasinjsko lončenino. Datacija oglja iz vkopa SE 343 (sl. 95; G74-G76) jamo datira v čas med 3500-3430 cal BC oz. 3380-3360 cal BC (1o - 68,2% verjetnost) oz. 3520-3350 cal BC (2o - 95,4% verjetnost). Jami SE 341 (sl. 89; G81-G83) (1o - 68,3% verjetnost) pomeni razpon med 502-400 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 517456 cal BC oz. 455-436 cal BC oz. 434-398 cal BC517-398 cal BC in SE 43 (390-358 cal BC oz. 285 cal BC, 282-258 cal BC, 240-234 cal BC (1o - 68,3% verjetnost), oz. 396-352 cal BC oz. 316-310 cal BC oz. 300-230 cal BC oz. 219-210 cal BC (2o - 45,8% verjetnost) sta zagotovo kasnejšega nastanka, kar vsaj pri prvem vkopu kaže tudi prisotnost novoveške lončenine3. Medtem ko pri stojki SE 267 (po 1945 AD) predvidevamo, da gre za infiltracijo oglja iz or-nice, saj smo pri pogovoru z lastnikom zemljišča izvedeli, da v zadnjih 60 letih na njivi ni bilo nikakršnega objekta. Gorice sodijo med najdišča, kjer se keramika z brazdastim vrezom pojavlja sočasno z značilno lasinjsko lončenino. Na slovenskih najdiščih je tovrstna sočasnost tako lasinjskih kot Retz-Gayari elementov sicer redka, ni pa neznana. Podobno zastopanost poznamo na najdiščih Andrenci (Pahič 1976) in Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006) ter Gradec pri Mirni, 3. faza (Dular et al. 1991, 89), Turnišče (Tomaž 2006). Drugod - Ajdovska jama, Moverna vas, Hočevarica, Pavlovski vrh pri Ormožu, Pod Kotom, Slivnica pri Mariboru (Velušček 2004, 260), pa brazdast vrez sledi lasinjski fazi. Na Madžarskem je sočasnost Lasinja - Balaton in kulture brazdastega vrezovanja pogostejša (Horváth/Simon 2003, 133). Pojavlja se zlasti v tretji zadnji fazi razvoja Retz-Křepice-Bajč (Avstrija, S Slovaška, Češka) skupine, ko se ta razširi na področje skupine Lasinja- Balaton (Horváth/Simon 2003, 135, 6). Vendar pa tako Leben (1973) kakor Marković (1990, 46; 1994, 100) menita, da je šlo za dve različni kulturni skupini, ki si kronološko sledita: lasinjski fazi sledi faza s keramiko z brazdastim vrezom. To stališče zavzema tudi Velušček, ki je na osnovi Hočevarice in drugih najdišč izločil horizont keramike z brazdastim vrezom (Velušček 2004). Kljub temu na Goricah ni mogoče potegniti jasne ločnice med lasinjsko kulturo in pojavom keramike z brazdastim vrezom. Zaradi pomanjkanja vertikalne stratigrafije so možne zgolj horizontalne stratigrafske korelacije. Nemara se zdi, da je lončenina iz zahodnega dela naselbine starejša in bolj tipično lasinjska, vendar prisotnost mrežastega okrasa in bikoničnih skled z rahlo izvihanim ustjem govorita o nasprotnem. Zato ni mogoče govoriti o delovanju naselbine v dveh fazah. 3 Kot zanimivost velja poudariti, da kljub absolutnim datacijam na Goricah nismo našlini bilo najdenega materiala, ki bi ga lahko opredelili kot železnodobnega! Pozna bronasta doba Drugo fazo poselitve na Goricah datiramo v čas pozne bronaste dobe. Na vzhodnem delu izkopnega polja je bilo odkrito manjše grobišče, ki ga pripisujemo kulturi žarnih grobišč. Na osre- 27 Razprostranjenost struktur iz II. faze - pozna bronasta doba; M 1:1500. SE 81 SE 86 bronastodobni objekti dnjem delu pa se je ohranilo nekaj jam, ki jim težko določimo namembnost (SE 137, SE 166, SE 164, SE 110). Največ materialnih ostankov bronaste dobe pa prihaja iz napla-vinskega sedimenta (SE 81), ki je zapolnil kotanjo na severnem delu najdišča. Žal nastanka tega zadnjega ni mogoče natančno datirati, zagotovo pa se je tam odložil pred srednjim vekom. V plasti je bilo več odlomkov bronastodobne lončenine (G191-G196), najdeni pa so bili tudi odlomki, ki jih lahko pripišemo la-sinjski kulturi (G187-G190). Nekaj bronastodobnih odlomkov lončenine je ležalo tudi v naplavinski plasti SE 3, ki je prekrila SE 81 (G223-G231). Odlomki lončenine iz obeh naplavinskih plasti so imeli robove rahlo zglajene, iz česar sklepamo, da voda naplavljenega materiala ni dolgo prenešala. Vendar pa izvora primarne lokacije najdb ni nujno iskati znotraj izkopnega polja na Goricah, temveč verjetneje nekje v bližnji okolici. Grobovi Na vzhodnem delu najdišča, na izravnavi pod rahlo vzpetinico, ki se je dvigala proti jugozahodu, se je v zaplatah (v kv. K-O/52-55) ohranila edina hodna površina najdena na najdišču (SE 86). Nalegla je na sterilno geološko osnovo (SE 2) in je prekrila tudi nekatere že omenjene bakrenodobne jame (SE 208, SE 210, SE 217 in SE 219). Plast je bila zelo podobna ornici (SE 1). Ločnico med plastema je večinoma predstavljala le bronastodobna lončenina, ki je ležala vrh SE 86. V kv. J 53 je bil v to plast vkopan tudi eden od štirih (in situ) odkritih grobov (grob 4 - SE 83). Ostali trije grobovi so ležali nekoliko bolj proti severu - v kv. F 53 grob 1 (SE 19), H/I 52 grob 2 (SE 51), H 53 grob 3 (SE 79). Hodna površina, s katere so bili vkopani, na tem delu ni bila ohranjena. Odkriti grobovi predstavljajo žgane žarne grobove s preprostimi grobnimi jamami; drug od drugega so bili oddaljeni 4-11 m. Grobovi 1, 3 in 4 so ležali v dokaj ravni vrsti v smeri S-J, grob 2 pa je ležal zahodno od groba 3. Ob tem ni bilo zaslediti znakov, ki bi kazali na morebitno označevanje grobov. Grobišče so poškodovali kasnejši posegi v prostor. Oranje je močno poškodovalo zgornje dele grobnih jam, z njimi pa tudi žare in njihovo vsebino. Izjema je le grobna jama groba 1, ki je bila zelo globoka in se je žara v njej v celoti ohranila. Poleg tega je območje grobišča presekal tudi novoveški jarek (SE 122). Ta jarek je skoraj popolnoma uničil jamo SE 39, ki je ležala vzhodno od groba 3. V preostanku vkopa so bili najdeni odlomki lončenine, vendar iz ostankov ni mogoče ugotoviti, ali gre tudi v tem primeru za žaro. Zagotovo pa je vsaj še en grob (5) nekoč ležal v kv. F/G51. Ta je bil uničen z recentno odpadno jamo (SE 17). Na srečo so kopači poleg svojih smeti v jamo odvrgli tudi ostanke najdene razbite žare in sežganih koščic, kar je omogočilo izvedbo nadaljnjih analiz. Ohranjeni ostanki omogočajo sklepe o nekaterih splošnih značilnostih pogrebnega obreda na Goricah. Žganina je bila skupaj z vsemi grobnimi pridatki dana v žaro. Ta je bila nato položena v jamo in zasuta. V zasutju drugih pridat-kov ni bilo. Le v grobovih 2 in 4 so bili najdeni odlomki lončenine, ki izkazuje značilnosti bakrenodobne faze. Ti odlomki so se verjetno že prej nahajali v izkopani zemlji (G109-G111, G113, G114). V grobu 1 sta bili v žari (G84) najdeni dve stekleni jagodi iz modre paste (G85, G86) in več odlomkov brona, ki so bili očitno sežgani skupaj s pokojnikom in posledično staljeni do neprepoznavne forme (G87-G95) (sl. 29). Očitno pa je, da predstavljajo odlomke obročastega nakita (morda zapestnic ali ovratnic). Osteološke analize so nakazale, da naj bi bil tu pokopan mlajši moški (20-25 let). Z radiokarbonsko metodo so bile koščice tudi 28 Pogled na grobišče (proti vzhodu). 29 Najdbe iz groba 1. datirane. Laboratorij Leibniz (Kiel) jih datira 3066±34 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 1395-1306 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1419-1260 cal BC (94,4% verjetnost) oz. 1227-1223 cal BC (1% verjetnost) (sl. 87). Laboratorij univerze Waikato pa je dal datacijo 2901±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 1130-1020 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1220-1000 cal BC (sl. 96). V grobu 2 je bila pokopana ženska, ki je umrla v starosti 25-45 let. V žaro (G99) je bila priložena manjša polkrožna skodelica (G106). V njej je ležala mala bikonična skodelica z dvema ročajema (G107), v njej pa še vijček (G108) in steklene jagode iz modre paste (G100-G105) (sl. 30). Jagode so se ob žganju deloma stalile in sprijele. Tudi keramične posodice so kazale sledi sekundarnega žganja. Kakor že omenjeno, je bilo v zasutju grobne jame tudi nekaj odlomkov lončenine, ki jih pripisujemo lasinjskemu kulturnemu krogu (G109-G111). V grobu 3 sta bila v žari (G97) najdena bronasta igla (G98) in zvit bronast predmet (G96). Verjetno gre za rezilo noža (sl. 31). Sežgane koščice so bile zelo zdrobljene, tako da je osteološka analiza lahko potrdila zgolj kosti jelena. V grobu 4 je bila pokopana ženska, stara med 25-45 let. Osteo-loške analize so pokazale sledi osteoartritisa. Žara (G112) je bila v grob položena postrani. V njej so ležali skodelica s trakastim ročajem (G115), bronasta igla (G118), bronasto šilo (G119) in pet steklenih jagod iz modre paste (G116, G117), ki so se v ognju deloma sprijele (sl. 32). V zasutju grobne jame sta bila tudi dva odlomka, ki ju pripisujemo lasinjski kulturi (G113, G114). V žari so bile poleg človeških tudi žgane in zdrobljene živalske kosti mladega sesalca, katerega vrste natančneje ni bilo mogoče določiti. V poškodovanem grobu 5 (SE 17) so v žari (G120) ležale kosti ženske, stare med 30-40 let. Morebitnih pridatkov nismo našli. Jame Poleg grobišča je bilo v osrednjem delu najdišča odkritih tudi nekaj jam, ki jih uvrščamo v čas pozne bronaste dobe. Gre za vkope, kjer so bili v polnilih skupaj s starejšimi najdbami najdeni tudi odlomki bronastodobne lončenine. Vkop SE 166, ki je ležal v kv. M 32, je imel dve polnili. V spodnjem je ležala lončenina z lasinjsko fakturo (G68, G69), v zgornjem polnilu pa je bila poleg te (G65-G67) tudi poznobronastodobna lončenina (G64). Drobci oglja iz zgornjega polnila so omogočili radiokarbonsko datacijo (2948±26 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 1194-1136 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1222-1048 cal BC (sl. 88). Tudi v vkopih SE 110 (G70), SE 137 in SE 164 je bil najden zgolj po en odlomek bronastodobne lončenine v kontekstih, kjer sicer prevladuje lasinjska lončenina. Enako velja tudi za vkop SE 343 (G74-G76). V tej jami so bili najdeni drobci oglja, ki jih radiokarbonska analiza datira v čas 4640±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 3500-3430 cal BC (57,3% verjetnost) oz. 3380-3360 cal BC (10,9% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 35203350 cal BC. To zadnje kaže, da so nekateri bronastodobni odlomki bodisi prišli v jame naknadno (spiranje) ali pa gre za jame s premešanim gradivom. Posamezni odlomki, ki jih glede na fakturo lahko pripisujemo bronasti dobi, vendar tipološko niso določljivi, so bili najdeni tudi v eni srednjeveški (SE 90) in v dveh novoveških jamah (SE 15, SE 93). Gradivo Med najdbami, ki jih pripisujemo II. fazi, je prevladovala keramika. Največji delež je predstavlja lončenina, najden je bil tudi en vijček (G108). Makroskopska analiza keramičnega gradiva je pokazala, da je bilo za izdelavo lončenine uporabljenih 18 lončarskih mas. Vse sodijo v skupino kremenovih lončarskih mas s primesmi slju-de (AC) in v manjšem deležu tudi železovih oksidov (ACE) (28%). Znotraj tega je bilo moč določiti skupne značilnosti 11 masam. Lete se pojavljajo zlasti v SE 81 in v 81 ter na osrednjem delu najdišča in za razliko od lončenine z grobišča ne vsebujejo železovih oksidov (Horvat 2009, 4-5). Mase so večinoma finozrnate (62%) in zelo finozrnate (25%), grobozrnate mase so redke. Površina posod je v večji meri obdelana z obojestranskim brisanjem (86%), obojestranskim glaje-njem (9%) in glajenjem na notranji in brisanjem na zunanji strani posode (5%). Najpogostejša oblika uporabljenega žganja je redukcijsko žganje, v končni fazi je pogosto oksidacijsko (53%) in nepopolno oksidacijsko (20%) in redukcijsko žganje (20%). Lončenina je večinoma trda (86%) ter izredno (14%) in zelo trda (5%). Med barvnimi odtenki prevladujejo posode, ki so na notranji strani svetlo, na zunanji pa temno rjave barve. Pogosti so tudi temno rdeči toni, znotraj sivi, zunaj pa svetlo rjavi odtenki (31%) ter posode z notranjostjo obarvano rdečkasto sivo in zunanjostjo temno rjave barve. Tipološko je določljivih 12 posod. Sklede S1 Za žare so bile večinoma uporabljene velike bikonične sklede. Pojavljajo se visoke bikonične sklede z ravno odrezanim ustjem (G97, G99, verjetno tudi G120). Bikonične sklede z ravno odrezanim ustjem se pojavljajo v Bd D, in sicer na Slovaškem, Češkem in v Avstriji, kjer so značilne za skupini Čaka in Velatice (Bd D- Ha A1)(Furmanek et al. 1991, 115117). Na Madžarskem so v času Bd D te posode redke. Poznamo jih na zahodno Madžarskih najdiščih Velem, Erdliget in na najdiščih na meji s Slovaško -Neszmely. Pogosteje se začnejo pojavljati na prehodu iz Ha A1 v A2. V Ha A2 se razvijejo tudi bogatejše, bolj or-namentirane oblike (Patek 1968, 91). V Sloveniji najdemo najbližje analogije v skledah z najdišča Do-bova. V grobu 36 je skleda, ki je močno podobna skledi iz groba 3 33 Tipološka tabela oblike posod iz II. faze - pozna bronasta doba. Sklede S1 (G99) _ \\ S2(G112) \ / Amfore A1 (G84) _ d A2 (G107) C Lonci L1 (G64) // U L2 (G192) aaaa^f^f^ . ..... \ Skodelice Sk1(G155) na Goricah (G99). Grobni pridatki iz dobovskega groba so: ovratnica in igla z jajčasto glavico (Stare 1975, T. 10: 7-11). Zaradi igle z jajčasto glavico Dular (1978, 38, T. 1) grob 36 datira v čas HaB1 oz. svojo 3. skupino. Teržanova ta grob uvršča med značilne moške grobove in ga pripisuje skupini Dobova I (Teržan 1995, Abb. 12). Žal določitev spola pokojnika iz groba 3 na Goricah zaradi fra-gmentiranosti koščic ni bila mogoča. Skledi iz groba 2 na Goricah (G99) je še najbolj podobna skledam iz dobovskih grobov 417, 361 in 363 (Stare 1975, T. 60: 3; T. 51: 2, 4, 7). S2 Poleg omenjenih se na Goricah pojavljajo tudi bikonične sklede z izvihanim, na notranji strani fasetiranim ustjem (G112, G180). Posode z izvihanim in fasetiranim ustjem se pojavljajo v enakem okviru kakor sklede z ravno odrezanim ustjem. V Sloveniji poznamo podobne sklede npr. iz najdišč Brinjeva gora (Oman 1981, T. 1: 1; T. 10: 3; T. 7: 15) in Dobova-grob 1 in 219 (Stare 1975, T. 3: 12; T. 30: 9). Vendar pa je treba poudariti, da je ustje pri skledi iz Goric (G112) nenavadno močno izvihano, kar pri teh posodah ni pogosto. Amfore A1 V grobu 1 je bila za žaro uporabljena amfora s kroglastim spodnjim delom, cilindričnim ravnim vratom in dvema trakastima ročajema (G84). Enake posode se pojavljajo na spodnjeavstrij-skih (Lochner 1991, Taf. IV: 4, 6; 132: 2), panonskih (Patek 1968, 90, T. 51: 1; T. 64: 5) in zahodnoslovaških najdiščih (Patek 1968, 92). M. Lochner ta tip posode uvršča med lonce s cilindričnim vratom - tip B, varianta A (Lochner 1991, 132). E. Patek (1968, 90) ugotavlja, da je za zgodnejše variante, kamor sodi tudi amfora z Goric, značilen visok in ozek vrat in ravno odrezano ustje. Kasneje je vrat širši, pogost je tudi okras na trebuhu posode. Na Madžarskem se zgodnje oblike pojavljajo v zahodni podonavski skupini in v skupini Val, mlajše pa v vzhodnem delu panonske kotline. Zgodnje oblike so datirane v Ha A (Patek 1968, 90-92). Kosze-gi (1988, 60) jih datira v čas II/III. faze v Podonavju, ki jo vzpore-ja s kulturo Čaka (Bd D/Ha A1) in Velatice na SV Slovaškem. Na Slovenskem je tem oblikam posod najbližje analogije mogoče najti v žarah iz grobov 348, 249, 387 v Dobovi (Stare 1975, T. 53: 1; T. 34: 9; T. 56: 6), ki jih je Dular (1978) glede na ostale grobne pridatke datiral pozno, v Ha B. Podobna amfora, ki pa ima širši in bolj lijakast vrat kakor amfora iz Goric, je najdena tudi v dobovskem grobu 14 (Stare 1975, T. 7: 11). Tu se pojavlja skupaj z iglo z uvihano glavico in nožem ter dvema skodelama. Glede na pridatke je Dular grob datiral v Ha B2 (Dular 1978, T. 1). Podobnih amfor je na dobovskem grobišču še več, venda imajo vse ostale širši vrat. Ne glede na analogije iz Dobove datiramo amforo iz Goric v starejšo KŽG (Bd D - Ha A). Za to ne nazadnje govorita tudi obe ra-diokarbonski dataciji: 3066±34 BP, kar ob standardni deviaci-ji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 1395-1306 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1419-1260 cal BC (94,4% verjetnost) oz. 1227-1223 cal BC (1% verjetnost) in 2901±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 1130-1020 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1220-1000 cal BC. V Goricah je ta tip žare prisoten v moškem grobu. Na dobovskem grobišču pa so tovrstne amfore rabile kot žare tako za ženske kakor za moške grobove. Teržanova glede na pridatke dobovski grob 348 umešča med ženske grobove, v skupino Dobova V, grob 249 v skupino IV (Teržan 1995, Abb. 13), grob 14 pa umešča v skupino moških grobov Dobova I (Teržan 1995, Abb. 12). A2 V grobu 2 je bila najdena miniaturna bikonična amforica z dvema ročajema (G107). Analogijo zanjo je mogoče najti na panonskih najdiščih Saghegy (Patek 1968, T. 13: 4) in Pecs - Makar (Patek 1968, T. 99: 6), kjer so tovrstne posode datirane v čas Ha A2 in Ha B (Patek 1968, 102). Lonci L1 Najden je bil lonec z izvihanim ustjem, ornamentiranim z odtisi prstov in trakastim ročajem (G64). Na ta način okrašena ustja so znana za vso kulturo žarnih grobišč. Med drugim so takšne posode najdene na najdiščih Oloris (Dular et al. 2002, T. 39: 7), Hajndl (Mele 2009, T. 7: 8; 11: 4; 30: 6; 42: 2; 103: 7, 9; 107: 7, 8; 117: 5; 122: 1) in Gornja Radgona (Šavel 1994, Pril. 48: 16, 17; Pril. 50: 3). Kombinacija takega ustja s trakastim ročajem je redkejša. Podobna posoda je znana z madžarskega najdišča Szen-tendre - Železniška postaja, kjer je datirana v čas zgodnje kulture žarnih grobišč, točneje v Bd D-Ha A1 (Patek 1968, 27). L2 Na Goricah se pojavljajo tudi lonci s stožčastim vratom in z ostro izvihanim ustjem (G178, G193). V enem primeru je na vratu posode ohranjen nastavek za ročaj (G193). Tovrstni lonci se pojavljajo na najdišču Oloris, kjer jih Dular uvršča v tip L8 (Dular et al. 2002, 147, T. 1: 4; T. 10: 13). Skodelice Sk1 V grobu 4 je bila najdena enostavna konična skodelica s trakastim ročajem, pritrjenim na ustje (G115). Sodi med konične skodelice, katerih trakasti ročaj ne presega roba ustja. Tipološko razdelitev teh skodelic je naredila M. Lochner. Obliko skodelice, kakršna je bila najdena v Goricah, uvršča v tip A, varianta 1 (Lochner 1991, 11: 4). Takšne skodelice se pojavljajo na vzhodnoalpskem področju, na Slovaškem, Češkem in Madžarskem, na Bavarskem pa so značilne zlasti za skupino Riegsee (Muller Karpe 1959, 150-154). Na Madžarskem je najbližje analogije skodelici mogoče najti na najdiščih Lengyel (Patek 1968, T. 76: 4) in Sagheghy (Patek 1968, T. 15: 1; T. 22: 8). V Spodnji Avstriji se take skodelice pojavljajo na najdiščih: Maiersch (Lochner 1991, Taf. 3: 9), Burgschleintz/2 (Lochner 1991, Taf. 36: 8), Maissau/3 (Lochner 1991, Taf. 66: 5), Straning (Lochner 1991, Taf. 99: 6), Burgschleinitz (Neugebauer 1994, Taf. 108), Obereching (Hoglinger 1993). Znane pa so tudi na južnem Bavarskem: Hanau (Muller Karpe 1948, Taf. 2: 3), Wissesheim (Muller Karpe 1948, Taf. 39: 5), GroBanheim (Muller Karpe 1948, Taf. 19: 2), Mit-telbuchen B1 (Muller Karpe 1948, Taf. 24), Langendiebach (Muller Karpe 1948, Taf. 31: C4), Kelheim (Eckes 1996, 196, Taf. 25; Taf. 29), Memmelsdorf (Muller Karpe 1959, Taf. 201: G7,12), Gernkinden (Muller Karpe 1959, Taf. 188: B5) in na najdišču Gladbeck (Wand Seyer 1985, Abb. 15: 186). Na najdišču Burgschleinitz se v grobu 11 taka skodelica pojavlja skupaj z modrimi steklenimi jagodami. Grob je datiran v mlajši KŽG (Neugebauer 1994, 204). Ta tip skodelice se pojavlja skozi ves KŽG. Pogostejši pa je v kontekstih, ki jih lahko datiramo v starejšo kulturo žarnih grobišč - Bd D do Ha A1 (Muller Karpe 1959, 150-154; Patek 1968, 105-108; Vrdo-ljak 1995, 32). Sk2 V grobu 2 je bila najdena tudi manjša bikonična skledica z dvema ročajema (G107). Analogijo zanjo je moč najti na panonskih najdiščih Saghegy (Patek 1968, T. 13: 4) in Pecs - Makar (Patek 1968, T. 99: 6), kjer so datirane v čas Ha A2 in Ha B (Patek 1968, 102). Kovinske najdbe Kovinske najdbe izvirajo izključno iz grobov. Ker so bili predmeti sežgani skupaj s pokojnikom, so se ohranili večinoma le stopljeni bronasti delčki (G87-G96). Najdeni sta bili tudi dve bronasti igli (G98, G118) in bronasto šilo (G119). Od prve igle (G98) se je ohranil le spodnji del, druga pa je imela sicer odlomljeno in zelo slabo ohranjeno okroglo vodoravno kanelirano glavico (G118). Podobne igle poznamo iz viroviti-ške skupine (Gabrovec 1983, sl. 2: 2; Vinski Gasparini 1983, sl. 34: 8; T. 86: 14), pogoste so tudi v Spodnji Avstriji, v Panoniji, v porečju Save in Drave in na področju Glasinca (Vinski Gasparini 1983, 562). Prvi pojav teh igel po kronološki shemi sodi v Bd D, pojavljajo pa se skozi ves Ha A. Steklo Kot zelo pogost grobni pridatek se na Goricah pojavljajo steklene jagode. Izdelane so iz modre paste in v premeru merijo med 0,3 in 0,4cm. Pridane so bile v grobove 1, 2 in 4. V grobu 1 sta bili najdeni dve jagodi (G85, G86), v grobu 2 - vsaj 23 (G100-G105), v grobu 4 pa 5 jagod (G116, G117). V grobih 2 in 4 so bile jagode žgane skupaj s pokojnikom in so se v ognju sprijele. Podobne jagode so znane iz spodnjeavstrijskega najdišča Burgsc-hleinitz (grob 11), kjer so datirane v mlajši KŽG (Neugebauer 1994, 204). V mlajšem KŽG se jagode pojavljajo tudi po slovenskih najdiščih. Znane so iz Novega mesta iz Mestnih njiv (Knez 1984, 121, T. 4: 1; Križ 1995, 38, kat. 37; 57, kat. 113) in Kapiteljskih njiv (Bricelj 2003, 60, T. 24: 2; T. 29: 5), Ljubljane (Puš 1971, T. 21: 6) in Tolmina (Svolj-šak/Pogačnik 2002, 66-67, T. 5: 4; T. 36: 11-14; T. 37: 12-14; T. 43: 4; T. 49: 2-3; T. 56: 3; T. 59: 10; T. 65: 1; T. 66: 12; T. 69: 18; T. 76: 18-20; T. 77: 9; T. 83: 8; T. 459: 16; T. 89: 2, 9). Povzetek (glej str. 62) Drugo fazo poselitve na Goricah beležimo na dveh delih najdišča. Strukture iz osrednjega dela Goric pričajo o skromni poselitvi. Odkritih je bilo nekaj jam (SE 110, SE 164, SE 166, SE 137), ki jih žal ni mogoče funkcionalno opredeliti. Poleg odlomkov poznobronasto-dobne lončenine se pogosto pojavlja tudi starejša, lasinjska lon-čenina. V jami SE 166 je analiza oglja omogočila radiokarbonsko datacijo: 2948±26 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 1194-1136 cal BC, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1222-1048 cal BC (sl. 88). Večina najdb izvira iz naplavinskega sedimenta SE 81, katerega nastanek domnevamo med bronasto dobo in srednjim vekom. Odlomki lončenine so na robovih zaobljeni, kar priča o premeščanju materiala iz bližnje okolice. Od gradiva tega dela najdišča je odkrita le lončenina, ki pa je večinoma atipična. Opazne so podobnosti z lončenino iz Olorisa pri Doljnem Lakošu. Ta lončenina ima več vzporednic s kulturama Predčaka in Čaka na jugovzhodnem Slovaškem in Madžarskem (Dular et al. 2002, sl. 48) in z virovitoško kulturo, ki se razprostira na medrečju Drave in Save in je okvirno datirana v čas konca Bd C in začetek BdD (Vinski Gasparini 1973, 57-63, sl. 7), njen konec pa sega do prehoda v Ha A (Turk 1996, 116-119). Grobišče, ki je ležalo na vzhodnem delu najdišča, s petimi grobovi predstavlja eno redkih KŽG grobišč v Prekmurju. Do sedaj je iz časa pozne bronaste dobe znano namreč le grobišče Za Raščico, ki pa je bilo žal močno uničeno. Ohranil se je le en žgan grob (Šavel 2003d). Tudi grobišče na Goricah ni veliko, vendar pa omogoča vpogled v značilnosti pogrebnih običajev, iz katerih lahko sklepamo na pogrebne običaje. Pokojnik je bil sežgan skupaj z nakitnimi pridatki in deli noše ter nekaterimi manjšimi posodicami. Osteološke analize so pokazale, da so bili v Goricah pokopani tri ženske, ki so preminile med 25. in 45. letom, in en moški, ki je dočakal starost med 2025 let. V grobu 3 so bile kosti pokojnika tako zdrobljene, da spola ni bilo mogoče določiti. Tudi sicer zdrobljenost kostnih ostankov ni omogočila določitve morebitnih bolezenskih znakov. Le pri ženski iz groba 4 so analize pokazale sledi osteoartritisa. Ena od značilnosti pokopov v Goricah je, da so med sežganimi kostmi pokojnika pogosto najdeni tudi sežgani ostanki živalskih kosti. Gre za jelenjad, ki so ji očitno pripisovali bodisi simbolni funkciji bodisi je predstavljala pomemben prehranjevalni člen takratnega prebivalstva. Za sežig so uporabili les hrasta (Quercus), jelše (Alnus) in jesna (Fraxinus), kar je očitno ustvarilo tako visoko temperaturo, da so se kovinske najdbe skoraj povsem stalile. Po sežigu so pokojnikove ostanke s pridatki položili v žaro, za katero so skopali manjšo grobno jamo krožne oblike. Za žare so bili večinoma uporabljeni veliki bikonični lonci, ki imajo bodisi ravno odrezano bodisi izvihano fasetirano ustje. V enem primeru (moški grob) je bila za žaro uporabljena amfora. V dva (ženska) groba so v žaro priložili tudi skodelice in miniaturno amforico, v kateri so dodali tudi vijček. Kakor smo že omenili, se od noše ni veliko ohranilo. Edini element, ki se je ohranil in se pojavlja v skoraj vseh goriških grobovih (izjema je le grob 3), so modre steklene jagode. Prisotne so tako v ženskih kakor tudi v moškem grobu. Tipološka primerjava lončenine iz Goric kaže največ sorodnosti z gradivom iz zahodne Madžarske, Avstrije in južne Slovaške, medtem ko je primerljivega gradiva iz slovenskega prostora le malo. Še največ podobnosti je z najdiščem Dobova, manj pa z bližnjimi dravskimi grobišči ruške skupine. Glede na analogije grobišče v Goricah datiramo v čas starejše KŽG, in sicer Bd D/Ha A. Dobovsko najdišče, s katerim je največ podobnosti v keramičnem gradivu (žare), je glede na ostale grobne pri-datke datirano v Ha A/B1 (Teržan 1995, 339). Vendar pa najdba igle z okroglo vodoravno kanelirano glavico (G118) iz groba 4 v Goricah govori v prid tezi, da so goriški grobovi starejši in se bolj vežejo na panonski prostor, kjer je enaka lončenina datirana zgodnejše. Za starejšo KŽG so značilna tudi manjša grobišča, kakršno je tudi naše, medtem ko se v pozni KŽG pojavljajo večja grobišča. Tudi radiokarbonske datacije bi potrjevale datacijo v zgodnjo kulturo žarnih grobišč. V analizo so bile poslane sežgane kosti, ki pa so problematičen element, ker lahko pri dataciji prihaja do razlik zaradi različnih temperatur žganja. Tako so kosti iz groba 1 po eni analizi datirane 3066±34 BP (1395-1306 cal BC -1o (68,3% verjetnost), 1419-1260 cal BC- 2o (95,4% verjetnost) (sl. 87), po drugi pa 2901±30 BP (1130-1020 cal BC - 1o (68,2% verjetnost), oz. 1220-1000 cal BC - 2o (95,4% verjetnost) (sl. 96). Glede na vzpostavljene kronološke sheme se zdi primernejša druga datacija. V vsakem primeru pa obe dataciji potrjujeta starejšo žarnogro-biščno starost nekropole. Srednji vek Po daljši časovni prekinitvi so sledovi človeške dejavnosti na Goricah ponovno ugotovljeni za čas srednjega veka. Arheološke strukture so se nizale ob občasno poplavljani kotanji. Slednjo je v tem obdobju zapolnjeval naplavinski sediment - SE 3, ki je na-legel na SE 81. V tej plasti se sicer pojavlja tako prazgodovinska kakor srednjeveška lončenina (G232-G242), pri čemer se zadnja nahaja zlasti na površini oz. v zgornjih delih sedimenta in leži vzporedno s podlago. To priča o tem, da je bil predel v srednjem veku večinoma suh. Arheološke ostaline iz srednjega veka so bile odkrite ob južnem robu naplavine (sl. 34). Gre za vkope, ki so sekali peščeno geološko osnovo (SE 2). Izjema je le ovalen vkop (SE 75), ki je presekal SE 81 in je ležal na predelu, kjer se je ta zadnja plast narinila globoko proti jugu. Vkop je rabil za kurišče. V zasutju so bili najdeni večje količine oglja in dve vretenci (G136, G137). Analiza oglja je pokazala, da so za kurjenje uporabili hrast (Quercus) (sl. 47). Z radiokarbonsko analizo oglja je kurišče datirano v čas 1012±24 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 1000-1024 cal AD, ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 981-1039 cal AD (93,5% verjetnost) oz. 1142-1150 cal AD (1,9% verjetnost) (sl. 91). V bližini sta bili jami okroglih oblik (SE 7 in SE 11). Obe sta vsebovali odlomke srednjeveške lončenine (G131, G132 oz. G121-G130), SE 11 pa še večje količine žlindre (SE 10). V obeh jamah so bili najdeni tudi drobci oglja. Tudi tu je prevladoval hrast (Quercus), zastopana je bila tudi breza (Betula), v vkopu SE 11 je bila odkrita še jelša 34 Razprostranjenost struktur iz III. faze - srednji vek; M 1:1500. SE 3 SE 81 (Alnus) (sl. 47). Poleg tega sta bili med ogljem v SE 11 odkriti tudi dve poogleneli zrni prosa (Panicum miliaceum). Vzhodno je bila najdena plitva jama nepravilne oblike (SE 70), na dnu katere sta bila odtisa dveh kolov - stojk (SE 77, SE 78) (sl. 35). Vsebovala je odlomke srednjeveške lončenine (G134, G135). V bližini omenjenih vkopov je ob naplavini SE 3 ležalo še več jam, ki pa niso vsebovale materialnih ostankov, zato jih le potencialno lahko uvrščamo v ta čas. Zlasti gre za vkopa, ki sta ležala med jamama SE 11 in SE 7 - SE 9 in SE 13, ter SE 319, SE 297, SE 24, SE 26, SE 28, SE 45, ki so ležali proti vzhodu. Poleg predela ob kotanji so bili sledovi srednjeveških dejavnosti zabeleženi tudi na višjih delih najdišča. V kv. K 41, je bila odkrita jama nepravilne oblike (SE 90). Na njenem zahodnem delu je ležala krožna zaplata ožgane gline (SE 91) (sl. 36). Vzhodni del jame je bil nekoliko poglobljen in zapolnjen s plastjo (SE 89), ki je vsebovala oglje. Prevladoval je hrast (Quercus), zastopana sta bila tudi breza (Betula) in bor (Pinus) (sl. 47). V zasutju so ležali tudi večja količina ožgane gline in več odlomkov srednjeveške lončenine (G133). Gre za ostanke kupolaste peči s predprostorom za čiščenje. Tako kupola kakor predprostor sta bila vkopana v tla. Pri tem je predprostor za ca. 0,2 m globlji. Kasnejše oranje je ostanke kupole skoraj popolnoma uničilo. Ostala so le tla kupole in ostanki čiščenja peči, ki so ležali v predprostoru. Podobno opredeljujemo tudi vkop SE 88, ki je ležal nekoliko vzhodneje. Tudi v tem primeru je šlo za vkop nepravilne oblike, ki pa ga je oranje precej bolj poškodovalo. Površina kurišča ni bila več ohranjena. Predvidevamo, da je ležalo na južnem delu jame, saj je bilo tu najdeno več ožgane gline kakor na preostalem delu. Takšna razgradnja morda nakazuje, da je kupola razpadla že ob žganju. V polnilu jame je bilo najdenih več odlomkov lončenine li Jama SE 70. (G138-G145) in drobcev oglja. Prevladoval je hrast (Quercus), pojavljala sta se tudi breza (Betula) in jesen (Fraxinus) (sl. 47). Poleg tega je bilo najdenih tudi več pooglenelih semen navadne pšenice (Triticum aestivum), pšenice sevke (Triticum spelta), ovsa (Avena sativa) in boba (Vicia faba ssp. minor). Na odlomkih lonca (G138) so bili najdeni tudi ostanki hrane. Radiokarbonska da-tacija jamo uvršča v čas 966±25 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 1022-1042 cal AD (27,3% verjetnost) oz. 1093-1118 cal AD (25,3% verjetnost) oz. 1140-1154 (15% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 1017-1070 cal AD (40,1% verjetnost) oz. 1080-1131 (35,3% verjetnost) oz. 11361158 (20% verjetnost) (sl. 92). Pečema podobno strukturo je bilo zaznati tudi pri vkopu (SE 202), ki je ležal na zahodnem delu najdišča, ob robu SE 3 (SE 202). Tudi ta zadnji je bil z oranjem močno poškodovan. Vendar pa v vkopu žal ni bilo najdenih materialnih ostankov, zato ga ni mogoče časovno opredeliti. Gradivo Med najdbami, ki jih pripisujemo III. fazi poselitve na Goricah, je prevladovala keramika. Od tega je največji delež predstavljala lončenina, omeniti pa velja tudi tri vijčke (G136, G137, G145). Glede na oblike je določljivih 13 posod, od tega 11 loncev (G121, G124, G125, G133, G138, G141, G143, G144, G232, G184, G234) in 2 skledi (G128, G130). Makroskopska analiza je pokazala, da je bilo za izdelavo posod uporabljenih 25 različnih lončarskih mas, ki vse sodijo v osnovno skupino mas s kremenom in vsebujejo sljudo. Prevladujejo mase s kremenom in sljudo (64%), sledijo mase s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (32%), pojavlja pa se tudi masa s kremenom, sljudo in organskimi primesmi (4%). Lončarska masa je dobro prečiščena, finozrnata (60%) ter zelo fino (24%) in drobnozrna-ta (16%). Največ podobnosti je najti med lončenino iz SE 10, SE 69 in SE 87. Odstopa pa lončenina iz SE 6, ki edina vsebuje železove okside (Horvat 2009, 9). Vsa najdena lončenina je bila izdelana na vretenu. Prevladuje uporaba vretena na ročni pogon, pri čemer je bil uporabljen t. i. kombinirani postopek - spodnji del je izdelan prostoročno s svaljki, zgornji del pa na vretenu (83%). Manjši delež posod je bil izdelan tudi na hitrem vretenu (17%), ki so zastopane v vkopih SE 11, SE 88, SE 90. Površina posod je bila v večji meri obdelana z obojestranskim brisanjem (47%), v več primerih je bila notranjost posode tudi glajena (40%). Najpogostejša oblika žganja je redukcijsko žganje, pri katerem je v končni fazi vzpostavljena oksidacijska atmosfera (45%). Pogosto se pojavlja tudi oksidacijsko žganje (32%). Barve površine, ki se pojavljajo, so: svetlo rjava, rdečkasto rjava in siva. Posode so dobro žgane, o čemer priča tudi trdota črepinj, saj je večina lončenine zelo (55%) oz. izredno trda (43%). Lonci Glede na oblikovanost ustij lonce uvrščamo v več različnih oblik. Poimenovanje tipov je prevzeto po klasifikaciji sorodnega bavarskega gradiva (Losert 1993, 39-49), ki jo je na najdišču Mali grad - Kamnik nadgradil Štular (2007). L1 Lonec z izvihanim, enostavno oglato ali ravno prirezanim ustjem (oblika 2G) (G124, G133). Značilen element je navpična orientacija roba ustja. Sorodne primerke poznamo iz gradiva na najdišču Zatak pri Lendavi (Guštin 2005, sl. 2: 4, 5; 2006, Fig. 3: 1), Mali grad - Kamnik (Štular 2007, T. 1: 14-16), Pohrebisko v Čakajovciach (Rejholcová 1995, T. 156: 3), Uherské Hradiště (Galuška 1994, Fig. 2/1), Ostrožská Nová Ves (Galuška 1994, Fig. 1: 6). Losert (1993) ta tip loncev datira v čas 9. in 10. stol., Galuška (1994, 236) v čas začetka 9. stol., Rejholcová (1995, T. 156: 3), Ha-nuliak (1993, T. 48: 3, 7; T. 133: 11) pa širše, v čas med 9. in 12. stoletjem. Na Pristavi pri Bledu naj bi se ti lonci pojavljali med 9. in 10. stol., a pred letom 973 (Štular 2007; Pleterski 2008). L2 Lonec z izvihanim ustjem s t.i. rogljema - rahlo razširjeno in zgoraj užlebljeno (oblika 4C) (G121, G141, G232) Podobne lonce najdemo na najdiščih Zatak pri Lendavi (Guštin 2005, sl. 2: 1; 2006, Fig. 3: 2, 3), Podbočje - Stari grad (Guštin et al. 1993, 18: 1), Mali grad - Kamnik (Štular 2007, T. 1: 1-2), Borjuállás-insel na Madžarskem (Muller 1994, T. 9: 2, 3), Leipzig - Matthai-kirchhof (Brachmann 1994, Abb. 1: 18), Naumburg (Brachmann 1994, Abb. 2: 6-8, 32). Losert (1993) ta tip loncev datira v čas med 9. in 12. stoletjem. Muller (1994, T. 9: 2) jih na najdišču Borjuállásinsel postavlja že v čas 9. in 10. stoletja. Na Starem gradu nad Podbočjem so datirani v čas 12. stoletja (Guštin et al. 1993, 57). Dannheimer (1973, T. 16: 7, 8) ta tip loncev uvršča v konec 10. in začetek 11. stoletja. Brachmann (1994) je mnenja, da so značilni za čas prehoda iz 10. v 11. stoletje in se pojavljajo pred l. 1042. Tudi Kurnatowska in Kara (1994, 129) ta tip uvrščata v drugo polovico 10. in v 11. stoletje. L3 Trebušast lonec z izvihanim in rahlo spodrezanim ustjem z navpično ali rahlo poševno prirezanim robom (oblika 5E) (G138). Podobne oblike se pojavljajo se na najdiščih Kamnik - Mali Grad (Štular 2007, T. 2: 5, 7), Motte Alt-Hollenegg (Gutjahr/Tiefengra-ber 2003). Losert (1993) ta tip loncev datira v čas 11., 12. in redko 13. stol., Dannheimer (1973, T.17/5) v drugo polovico 11. in prvo polovico 12. stol., Gutjahr in Tiefengraber (2003) pa v čas med 11. in 13. stol. L4 Lonec z odebeljenim, izvihanim in spodrezanim ustjem z navpično in spodaj vodoravno prirezanim robom (oblika 5H) (G144, G234) (Štular 2007, 388). Ta tip loncev se pojavlja na najdišču Mali grad - Kamnik (Štular 2007, T. 4: 8), Podbočje - Stari grad (Guštin et al. 1993, 18: 13, 14, 17), Přerov (Staňa 1994, Abb. 18: 11) in Turmbauerkogel (Gutjahr/Ti-efengraber 2004, sl. 7). Kaltenberger (2001, T. 7: 107(6), 108) te lonce datira v čas poznega 11., v 12. in v začetek 13. stoletja. Na Starem gradu nad Podbočjem in na najdišču Turmbauerkogel so datirani v čas 12. stoletja (Guštin et al. 1993, 57; Gutjahr/Tiefengraber 2004, 451), Staňa pa jih datira že v čas začetka 11. stol. (Staňa 1994, Abb. 18). Lonci so praviloma okrašeni. Najpogostejša oblika je okras z va-lovnico (G124, G133, G135, G138, G141, G142, G144, G233), pojavljajo se tudi snopi linij (G123, G126, G127, G131, G139, G140, G236, G237), vbodi nohtov (G121, G122) in odtisi šila (G124). Na dnu posod so bili lončarski znaki - sončno kolo (G134), motiv križa (G184) in nedoločljiv ornament (G125, G138). Sklede/krožniki 51 Polkrožna skleda z ravno odrezanim ustjem s t.i. rogljema, ki je rahlo razširjeno in zgoraj žlebljeno (G128). 52 Krožnik z ravno odrezanim ustjem s t.i. rogljema, ki je rahlo razširjeno in zgoraj žlebljeno (G130). Ostalo gradivo Med ostalimi glinenimi izdelki velja omeniti tri vijčke (G136, G137, G145). Izdelani so iz zelo porozne gline, ki ji je bilo primešano pleve. Kovinskih najdb, ki bi jih nesporno lahko uvrstili v ta čas, ni. Pogojno lahko v srednji vek datiramo železno sulično kopito iz or-nice (G243). Povzetek (glej str. 65) Srednjeveška poselitev na Goricah se razprostira na severnem in v osrednjem delu najdišča. Gorice v tem času ne predstavljajo značilnega stanovanjsko-naselbinskega predela. Ostanki dveh 37 Tipološka tabela: oblike posod iz III. faze - srednji vek. Lonci L1 (G133) Forma 2G L2 (G141) Forma 4C \J\ L3 (G144) Forma 5E L4 (G138) Forma 5H /T Vh.\ Sklede S1 (G128) peči (SE 88, SE 90) in jama z žlindro (SE 11) nakazujejo, da je bil prostor namenjen predvsem obrtniškim dejavnostim, ki so se koncentrirale ob rahlo zamočvirjenem prostoru. Verjetno lahko podobno namembnost pripišemo tudi kurišču, kjer sta bila najdena dva vijčka (SE 75). Rabo ostalih dveh jam (SE 70 in SE 7) je težko določiti. Njuna velikost in tlorisna zasnova ne dopuščata možnosti, da bi lahko govorili o ostankih bivalnih objektov. Prisotnost lončenine, žitnih zrn (SE 10) in drobci ožganih kosti (SE 7, SE 88 in SE91) ter najdeni ostanki hrane na posodah (G138) pa pričajo, da so na najdišču potekala nekatera osnovna življenjska opravila. Iz najdenih zrn žita - prosa, navadne pšenice in pšenice sivke in ovsa - ter boba (Vicia faba ssp. minor) sklepamo o prehrani in o gojenju kultur v tistem času. Lončenina, najdena na Goricah, je tipološko primerljiva s širšim prostorom od Bavarske (Wintergerst 1999; Losert 1993), Češke (Radomersky/Richter 1974), Avstrije (Kaltenberger 2001, Gutja-hr/Tiefengraber 2003), Madžarske (Muller 1994) do Slovenije, kjer so podobnosti v materialni kulturi vidne zlasti na najdiščih Za-tak (Guštin 2005; isti 2006), Kamnik - Mali grad (Štular 2007) in Na Bleku (Pleterski 2006). Glede na analogije najdišče datiramo v čas od 10. stol. (lonec tip G2) do 12. stol. (lonec tip C4, E5, H5). Radiokarbonske datacije oglja iz ohranjenih kontekstov najdišče natančneje časovno opredeljujejo v začetek 11. stoletja. To je obdobje po porazu Madžarov v bitki pri Augsburgu (l. 955) in čas po ustanovitvi kraljevine pod vodstvom Štefana I. iz dinastije Arpa-dov (l. 1000). To je čas, ko so se Madžari začeli ustaljevati in naseljevati tudi prekmurske ravnice. Območje Goric je pripadalo mej-noobrambnemu pasu madžarske države (Kerman 1996, 118). Novi vek oglja je pokazala, da je poleg hrasta v vkopu gorelo še nekaj drugih drevesnih vrst - jelša, jesen in gaber (sl. 46). Radiokarbonska datacija hrasta je jamo datirala v čas 4. stoletja pr.n.š. (2266±24 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) pomeni razpon med 390-350 cal BC (40,3% verjetnost) oz. 285 cal BC (0,7% verjetnost) oz. 282-258 cal BC (23,2% verjetnost) oz. 240-234 cal BC (4,1% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 396-352 cal BC (45,8% verjetnost) oz. 316-310 (1% verjetnost) oz. 300-230 cal BC (45,8% verjetnost) oz. 219-210 (2,9% verjetnost) (sl. 90). V vkopu SE 43 je bilo med ostanki oglja najdeno tudi ožgano seme prosa (Pa-nicum miliaceumali Setaria italica). Pojav prosa nakazuje na pozno datacijo, najverjetneje srednjeveško ali mlajšo, saj se proso v starejših kontekstih ne pojavlja. Poleg tega je bil v polnilu vkopa SE 43 najden tudi odlomek novoveške lončenine. Poleg jam je bil na vzhodnem delu parcele št. 5037 odkrit jarek, ki teče v smeri severovzhod-jugozahod. Jarek ni povsem raven in tudi ni povsem vzporeden z današnjo poljedeljsko mejo. Jarek je bil po zapolnitvi (SE 135) vsaj enkrat ponovno poglobljen (SE 221) in znova zapolnjen (SE 121). Prvo polnilo je vsebovalo odlomke prazgodovinske lončenine (ostenja posod, ki pripadajo tako la-sinjski kulturi kakor tudi kulturi žarnih grobišč), zgornje pa tudi novoveške odlomke (G244). Prazgodovinska lončenina ne pomeni nujno, da je jarek iz tistega časa, saj teče čez področje, ki je bilo v uporabi že prej. Zagotovo je najstarejši jarek (SE 122) mlajši od II. faze, saj je sekal SE 86 in je poškodoval tudi vkop SE 39. Jarek verjetno predstavlja ostanek kake starejše poljske razdelitve. Med najdbe iz tega časa sodi tudi železen nož, katerega ročaj je obložen s kostjo (G186). 38 Pogled na odpadke iz jame SE 105. Najbolj intenzivna raba prostora je na Goricah izpričana z novoveškimi in recentnimi posegi. Njive so prepredene z različnimi jamami (SE 15, SE 35, SE 57, SE 61, SE 63, SE 65, SE 68, SE 72, SE 93, SE 95, SE 106, SE 124, SE 126, SE 139, SE 154, SE 156, SE 158, SE 176, SE 257, SE 301, SE 305, SE 311, SE 313, SE 315, SE 323, SE 325, SE 327, SE 329, SE 331, SE 333, SE 335, SE 337, SE 365, SE 367, SE 369, SE 371, SE 380, SE 384, SE 394, SE 398, SE 400, SE 406, SE 408, SE 410, SE 412, SE 416, SE 418, SE 420, SE 422, SE 435, SE 437, SE 443, SE 445, SE 447, SE 449, SE 468, SE 478, SE 482, SE 484, SE 488, SE 490, SE 492, SE 494, SE 496). (glej str. 67) Nekatere od njih so bile odpadne jame - v njih so bile najdene lončenina, kovinske posode, konzerve, čevlji, usnje, plastični odpadki in ponekod celo organski ostanki. Spet druge jame pa so nastale zaradi drugih vzrokov - gre za peskokope. Nekatere jame so zelo globoke (do 2 m), druge so plitvejše (le nekaj cm). Razlikujejo se tudi po velikosti in obliki. Jame so razporejene po vseh parcelah. Nahajajo pa se zgolj na vzvišenih delih najdišča. Vsi recentni posegi so se izrazito umikali poplavljane-mu predelu. Omeniti velja tudi podolgovat vkop, dolg 4,6 m in širok 1,4 m (SE 43), ki je ležal v kv. C45. Imel je močno ožgane stene, na dnu pa so bili ostanki ožganega hrastovega debla. V zasutje tega vkopa je bil kasneje narejen še en manjši vkop (SE 30). Določitev lesa iz drobcev Katalog struktur Opisi jam, jarkov, peči in drugih struktur so urejeni kronološko in po zaporednih številkah stratigrafskih enot (SE). Vse risbe so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Navedena je številka vkopa, ki ji sledijo številke polnil, njihov opis in navedba najb, ki izhajajo iz polnil vkopa. Če je bil narejen izris najdb, je to navedeno v oklepaju. Če so bile narejene dodatne analize gradiva (radiokarbonske, osteološke, paleološke,^), so navedene tudi ključne ugotovitve. Sledijo mere v metrih. I oglje keramika Bakrena doba ]ama - SE 47 (vkop), SE 46 (polnilo) V kv. C48 je ležal ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 47), ki je sekal SE 2. Zapolnjen je bil s plastjo temno rjavega peščenega melja (SE 46). V njej lasinjska lončenina, semena, živalske kosti, oglje (Alnus 3, Quercus 9). Dl. 2,45 m, š. 1,22 m, gl. 0,23 m. \ \ / / B ]ama - SE 102 (vkop), SE 101 (polnilo) (M 1:20) V kv. K28 je ležal manjši ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 102). Zapolnjen je bil s plastjo zelo temno sivkasto rjavega meljastega peska s 5% organskih snovi (SE 101). Data-cija v bakreno dobo je potencialna, zgolj glede na bližino jame podobne oblike - SE 108. V njej ni bilo najdb. Dl. 0,44 m, š. 0,37 m, gl. 0,12 m. A A B ]ama - SE 108 (vkop), SE 107 (polnilo) (M 1:20) V kv. K28 je SE 2 presekal manjši ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 108). Zapolnjen je bil s plastjo zelo temno rjavega meljastega peska s 5% organskih snovi (SE 107). V njej lasinjska lončenina, semena (Equisetum 2). Dl. 0,48 m, š. 0,45 m, gl. 0,15 m. Jama - SE 130 (vkop), SE 129 (polnilo) V kv. L9 je ležal vkop krožne oblike z nepravilnim presekom (SE 130). Osrednji del vkopa je bil poglobljen (morda gre za jamo za kol). Zapolnjen je bil s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z 2% oglja (SE 129). V njej lasinjska lončenina, kosti, oglje, semena (Equisetum 1). Dl. 1,6 m, š. 1 m, gl. 0,52 m. // / Jama - SE 172 (vkop), SE 171 (polnilo) V kv. M30/31 je ležal vkop okrogle oblike s presekom v obliki črke U (SE 172). Zapolnjen je bil s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 171). V njej oglje, lasinjska lončenina, semena (Equisetum 1). Dl. 1,64 m, š. 1,64 m, gl. 0,7 m. Jama - SE 192 (vkop), SE 191 (polnilo) V kv. L18 je ležal vkop ovalne oblike s presekom v obliki črke U (SE 192). Zapolnjen je bil s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 191). V njej lasinjska lončenina (G57), oglje. Dl. 1,14 m, š. 0,94 m, gl. 0,23 m. Jama - SE 194 (vkop), SE 193 (polnilo) V kv. M19 je ležal manjši plitev vkop ovalne oblike (SE 194), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega peska (SE 193). V njej lasinjska lončenina. Dl. 0,88 m, š. 0,74 m, gl. 0,09 m. \ A B A A B B A A B A B B ' ^- A B Jama - SE 208 (vkop), SE 207 (polnilo) (M 1:20) V kv. M53 je ležal vkop krožne oblike s presekom v obliki črke U (SE 208), zapolnjen s plastjo rjavega melja-stega peska (SE 207). Sekal je SE 2, prekrila ga je SE 86. V njej oglje, kosti. Dl. 0,5 m, š. 0,5 m, gl. 0,15 m. b/ \ Jama - SE 210 (vkop), SE 209 (polnilo) V kv. M51 je ležal vkop ovalne oblike s presekom v obliki črke U (SE 210). Zapolnjen je bil s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 209). Sekal je SE 2, prekrila ga je SE 86. V njej oglje, lasinjska lončeni-na. Dl. 1,09 m, š. 0,84 m, gl. 0,28 m. A V'V Jama - SE 217 (vkop), SE 216 (polnilo) V kv. J52 je ležal nepravilen vkop s presekom v obliki črke U (SE 217). Zapolnjen je bil s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 216). V njej lasinjska lončenina. Dl. 1,16 m, š. 1,05 m, gl. 0,22 m. \ Jama - SE 253 (vkop), SE 252 (polnilo) V kv. M38 je ležal manjši vkop krožne oblike s presekom v obliki črke U (SE 253). Zapolnjen je bil s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska s 3% oglja (SE 252). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,28 m, š. 0,26 m, gl. 0,14 m. A B Jama - SE 219 (vkop), SE 218 (polnilo) V kv. J51 je ležal nepravilen vkop z nepravilnim presekom (SE 219), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 218). Sekal je SE 2, prekrila ga je SE 86. V njej ni bilo najdb. Dl. 1,26 m, š. 0,33 m, gl. 0,07 m. Jama - SE 343 (vkop), SE 342 (polnilo) V kv. N/030/31 je ležal plitev vkop ovalne oblike (SE 343), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 342). V njej lasinjska lončenina (G74-G76), oglje, kosti, lep, semena (Vicia sp. 1, Echi-nocloa 1, Chenopodiaceae 1). Absolutna datacija: 4640±30 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,2% verjetnost) pomeni razpon med 35003430 cal BC (57,3% verjetnost) oz. 3380-3360 cal BC (10,9% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 3520-3350 cal BC (sl. 95). Dl. 1,38 m, š. 1,19 m, gl. 0,19 m. A V Jama - SE 341 (vkop), SE 340 (polnilo) V kv. O31 je ležal vkop ovalne oblike s presekom v obliki črke U (SE 341), za- \ B polnjen s plastjo temno rumenkasto ^ A rjavega meljastega peska (SE 340). V njej lasinjska lončenina (G81, G82), / lončenina kulture Retz-Gajary (G83), oglje, ožgana glina. Absolutna da-tacija: 2390±22 BP, kar ob standardni deviaciji 1o (68,3% verjetnost) B pomeni razpon med 502-489 cal BC (9,6% verjetnost) oz. 484-463 cal BC (22,5 % verjetnost) oz. 450-440 cal BC (10,2% verjetnost ) oz. 427-422 cal BC (4,1% verjetnost) oz. 423-400 (21,9% verjetnost), ob 2o (95,4% verjetnost) pa med 517-456 cal BC (47,7% verjetnost) oz. 455-436 (14,3% verjetnost) oz. 434-398 cal BC (33,4% verjetnost) (sl. 89). Dl. 0,78 m, š. 0,7 m, gl. 0,18 m. A A B A B B (SE 344). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,76 m, š. 0,56 m, gl. 0,12 m. Jama - SE 363 (vkop), SE 362 (polnilo) (M 1:20) V kv. N29 je ležal vkop ovalne oblike s presekom v obliki črke U (SE 363), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 362). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,8 m, š. 0,5 m, gl. 0,15 m. Jama - SE 424 (vkop), SE 423 (polnilo) V kv. 010 je ležal vkop krožne oblike s presekom v obliki črke U (SE 424), zapolnjen s plastjo temno rjavega meljastega peska z 2% prodnikov (SE 423). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,88 m, š. 0,85 m, gl. 0,43 m. Jama - SE 392 (vkop), SE 391 (polnilo) V kv. O24 je ležal vkop nepravilne oblike s plitvim presekom v obliki črke U (SE 392), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z 2% prodnikov (SE 391). V njej ni bilo najdb. Dl. 1,2 m, š. 0,8 m, gl. 0,18 m. Jama - SE 382 (vkop), SE 381 (polnilo) (M 1:20) V kv. N25 je ležal plitev vkop nepravilne oblike (SE 382), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 381). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,59, š. 0,57, gl. 0,11. Jama - SE 426 (vkop), SE 425 (polnilo), SE 427 (polnilo) V kv. 010 je ležal ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 426). Zapolnjen je bil z več polnili. Spodnjo predstavlja plast temno rumenkasto rjavega meljastega peska z lečami temno rjavega meljastega peska (SE 427), na njo pa je nalegla plast temno rjavega meljastega peska (SE 425). V njej semena (Polygo- A num pers. 3, Echinochloa cru- sgalli 2). Dl. 2,8 m, š. 1,6 m, gl. 0,9 m. \ 425 427 A , B A B A B A A B B B A A B A B A B B Jama - SE 429 (vkop), SE 428 (polnilo) (M 1:20) V kv. X2 je ležal vkop ovalne oblike s presekom v obliki črke U (SE 429), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 428). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,55 m, š. 0,46 m, gl. 0,16 m. Jama - SE 431 (vkop), SE 430 (polnilo) (M 1:20) V kv. X3 plitev vkop ovalne oblike (SE 431), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska (SE 430). V njej ni bilo najdb. Dl. 0,95 m, š. 0,35 m, gl. 0,05 m. Jama - SE 462 (vkop), SE 461 (polnilo) V kv. P7 je ležal ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 462), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z železovimi oksidi (SE 461). V njej ni bilo najdb. Dl. 2,8 m, š. 0,8 m, gl. 0,34 m. Jama - SE 464 (vkop), SE 463 (polnilo) V kv. R7 je ležal podoben vkop, prav tako ovalne oblike s presekom v obliki črke U (SE 464), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z železovimi oksidi (SE 463). V njej ni bilo najdb. Dl. 2,56 m, š. 0,6 m, gl. 0,38 m. A ! Jama - SE 466 (vkop), SE 465 (polnilo) V kv. R8 ležal še en ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 466), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z železovimi oksidi (SE 465). V njej ni bilo najdb. Dl. 2,8 m, š. 0,95 m, gl. 0,24 m. Jama - SE 498 (vkop), SE 497 (polnilo) V kv. S6 je ležal ovalen vkop s presekom v obliki črke U (SE 498), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z železovimi oksidi (SE 497). V njej ni bilo najdb. Dl. 3,15 m, š. 1,03 m, gl. 0,38 m. Jama - SE 472 (vkop), SE 471 (polnilo) V kv. P8 je ležal krožen vkop s presekom v obliki črke U (SE 472), zapolnjen s plastjo temno rumenkasto rjavega meljastega peska z železovimi oksidi (SE 471). V njej ni bilo najdb. Dl. 1,2 m, š. 0,96 m, gl. 0,14 m. B A A B A A B A B A B A B B A B A B A B Katalog gradiva Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. Opis najdb je izveden po Horvat (1989, 29; 1999, 145). Kriteriji: Zrnatost 1 2 3 4 5 6 Trdota 1 2 3 4 zelo fino - zrna velikosti pod 0,2 mm v glineni masi fino - zrna velikosti od 0,2 do 0,5 mm v glineni masi drobno - zrna velikosti od 0,5 do 1,0 mm v glineni masi srednje - zrna velikosti od 1,0 - 2,0 mm v glineni masi zrnata - zrna velikosti od 2,0 - 3,0 mm v glineni masi grobo - zrna v glineni masi so večja od 3 mm mehka (1. in 2. stopnja po Mohsu) trda (3. in 4. stopnja po Mohsu) zelo trda(5. in 6. stopnja po Mohsu) izredno trda (7., 8. in 9. stopnja po Mohsu) Obdelava površine 1 glajenje (groba površina izdelka) 2 brisanje (gladka površina izdelka) 3 poliranje (spolirana površina izdelka) Notranja površina/zunanja površina NP notranja površina ZP zunanja površina ZNP zunanja in notranja površina Kratice d. dolžina š. širina pr. premer db. debelina d. dno roč. ročaj dr. držaj PN posebna najdba SE stratigrafska enota kv. kvadrant inv. št. inventarna številka Jama SE 474 1 SE 473, kv. R10, inv. št. 171. Odlomek ravno odrezanega ustja in ostenja lonca izdelanega prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani polirana, na zunanji strani brisana in je bledo rjave barve. Na notranji strani je rdečkasto siva lisa. Pr. u. 14 cm; v. 10,6 cm; db. 0,6 cm. 2 SE 473, kv. S10, inv. št. 169. Odlomek rahlo izvihanega ustja in ostenja lonca izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je bledo rjave barve. Na zunanji strani je siva lisa. Pr. u. 10 cm; v. 4 cm; db. 0,6 cm. 3 SE 473, kv. S10, inv. št. 167. Odlomek ravnega ustja lonca izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je na notranji strani bledo rjava, na zunanji strani pa rdečkasto siva. Pr. u. 12 cm; v. 2,7 cm; db. 0,7 cm. 4 SE 473, kv. R10, inv. št. 170. Odlomek ravno odrezanega ustja lonca izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani polirana in rdečkasto siva, na zunanji pa brisana in svetlo rdeče barve. Na notranji strani so temno rjave lise. Pr. u. 14 cm; v. 5,4 cm; db. 0,6 cm. 5 SE 473, kv. R10, inv. št. 161. Odlomek ostenja vrča s trakastim ročajem izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji polirana in je sive barve. Ramena in spodnji del vratu posode so okrašena z vrezi - snopi poševnih črt. Pr. 21 cm; v. 5,6 cm; š. roč. 2 cm; db. roč. 0,8 cm; db. 0,4-1 cm. 6 SE 473, kv. R10, inv. št. 166. Odlomek ustja in ostenja lonca izdelanega prostoročno iz finozrnate mase. Površina je glajena in je na notranji strani svetlo rjave, na zunanji pa bledo rjave barve. Pr. u. 16 cm; viš. 3,9 cm; db. 0,6cm. 7 SE 473, kv. R10, inv. št. 163. Ustje in ostenje polkrožne sklede, ki je izdelana prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je glajena in je svetlo rjave barve. Pr. u. 11 cm; v. 3,2 cm; db. 0, 6 cm. 8 SE 473, kv. S10, inv. št. 165. 2 odlomka rahlo izvihanega, ravnega ustja z ostenjem lonca izdelanega prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana in temno rjave barve, na zunanji pa glajena in bledo rjave barve. Pr. u. 16 cm; v. 3,2 cm; db. 0, 3 cm. 9 SE 473, kv. S10, inv. št. 168. Odlomek ustja sklede izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je polirana in je rdeče barve. Na notranji strani so temno rjave lise. Pr. u. 16 cm; v. 4,4 cm; db. 0,7 cm. 10 SE 473, kv. S10, inv. št. 164. Odlomek noge posode na nogi je izdelan prostoročno iz finozrnate mase. Površina je glajena in svetlo rdeče barve. Pr. d. 21,8 cm; v. 3,4 cm; db. 0,6 cm. 11 SE 473, kv. R10, inv. št.162. 2 odlomka ostenja posode z vodoravnim paličastim ročajem, izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je polirana in je na notranji strani rdečkasto sive, na zunanji svetlo rjave barve. Na zunanji stani je temno rjava lisa. Ročaj leži na prehodu iz ramena v trebuh. Pr. 20 cm; v. 10,6 cm; db. 0,7 cm. / / / I / / 4 6 12 SE 501, kv. R10, inv. št. 144. Vrč s presegajočim trakastim ročajem je izdelan prostoročno iz fino-zrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je rdečkasto sive barve. Ramena posode so okrašena z vbodi s šilom, ki so nanizani v treh vodoravnih črtah. Pr. u. 9,6 cm; pr. 12 cm; š. roč. 2,1 cm; v. 9,1 cm; db. 0,4 cm. 13 SE 501, kv. R10, inv. št. 138. Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostoročno iz zelo finozr-nate mase. Površina je brisana in je svetlo rdeče barve. Pr. u. 11 cm; viš. 6 cm; db. 0,4 cm. 14 SE 501, kv. R10, inv. št. 155. Odlomek vertikalnega ustja posode, ki je izdelana prostoročno iz zelo fi-nozrnate mase. Površina je brisana in je svetlo rjave barve. Na zunanji površini je temno rjava lisa. Pr. u. 13 cm; v. 3,9 cm; db. 0,6 cm. 15 SE 501, kv. R10, inv. št. 142, 143. 2 odlomka vertikalnega, rahlo izvi-hanega ustja bikoničnega lonca izdelanega prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je rdeče barve. Na zunanji strani so temno rjave lise. Pr. u. 12,3 cm; pr. 22,4 cm; v. 15,3 cm; db. 0,6 cm. 16 SE 501, kv. S10, inv. št. 156. Odlomek vertikalnega, rahlo izviha-nega ustja posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa rjave barve. Na zunanji površini je temno rjava lisa. Pr. u. 12 cm; v. 3,2 cm; db. 0,2 cm. 17 SE 501, kv. R10, inv. št. 147. Odlomek ravnega ustja posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa bledo rjave barve. Pr. u. 14 cm; v. 2,5 cm; db. 0,4 cm. 18 SE 501, kv. R10, inv. št. 148. Odlomek ravnega ustja posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena in temno rjave barve, na zunanji pa brisana in rdeče barve. Pr. ustja 14 cm; v. 2,9 cm; db. 0,5 cm. 19 SE 501, kv. R10, inv. št. 157. Odlomek ravnega ustja posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa rjave barve. Pr. u. 14 cm; v. 2,6 cm; db. 0,2-0,5 cm. 20 SE 501, kv. R10, inv. št. 159. Odlomek stožčasto oblikovanega vratu posode z rahlo izvihanim ustjem posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je svetlo rjave barve. Na notranji površini je temno rjava lisa. Pr. u. 14 cm; v. 2,7 cm; db. 0,4 cm. 21 SE 501, kv. S10, inv. št. 158. Odlomek ravnega ustja posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je svetlo rjave barve. V. 2,5 cm; db. 0,7 cm. 22 SE 501, kv. R10, inv. št. 146. Odlomek rahlo vbočenega ustja sklede izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je glajena in je svetlo rjave barve. V. 3,2 cm; db. 0,7 cm. 23 SE 501, kv. S10, inv. št. 152. Odlomek vertikalnega, rahlo izviha-nega ustja posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in svetlo rjava. Na notranji strani je temno rjava lisa. V. 2,9 cm; db. 0,4 cm. 24 SE 501, kv. R10, inv. št. 153, 154. 2 odlomka ravnega ustja posode (verjetno sklede) izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je bledo rjave barve. V. 3 cm; db. 0,6 cm. UJ / / 1/ / / J 25 SE 501, kv. R10, inv. št. 145. Odlomek trakastega ročaja vrča, izdelanega prostoročno iz zelo fino-zrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. V. 6,2 cm; š. 2,3 cm; db. 1 cm. 26 SE 501, kv. R10, inv. št. 160. Odlomek ostenja posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je rdeče barve. Na površini je temno rjava lisa. Pr. 20 cm; v. 5,4 cm; db. 0,6 cm. 27 SE 501, kv. R10, inv. št. 149, 150. Odlomek ostenja in dna bikoničnega vrča izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in je sive barve. Trebuh vrča je okrašen z vrezanim mrežastim vzorcem. Pr. 14 cm; pr. d. 7,5 cm; v. 10,6 cm; db. 0,1-0,5 cm. 28 SE 501, kv. R10, inv. št. 136. Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana in je svetlo rjave barve, na zunanji strani pa polirana in rdečkasto siva. Na zunanji strani je svetlo rjava lisa. Pr. d. 17,8 cm; v. 6,6 cm; db. 0,6 cm. 29 SE 501, kv. R10, inv. št. 141. Odlomek dna lonca izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in je svetlo rjave barve. Pr. d. 13 cm; v. 3,5 cm; db. 0,8 cm. 30 SE 501, kv. R10, inv. št. 139. Odlomek noge posode na nogi izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana in svetlo rjave barve, na zunanji strani pa polirana in rdečkasto sive barve. Rob noge je okrašen z vbodi, ki so nanizani v vodoravni črti. Pr. noge 16 cm; v. 3,2 cm; db. 0,7 cm. 31 SE 501, kv. R10, inv. št. 129. Odlomek ustja z ostenjem posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani polirana, na zunanji brisana in je rdečkasto sive barve. Vidne so sive lise. Ostenje je okrašeno s trakom navpičnih vrezov in trakom izmenja-jočih se snopov poševnih vrezov. Pr. u. 11,9 cm; v. 5,7 cm; db. 0,3-0,6 cm. 32 SE 501, kv. R10, inv. št. 140. Odlomek dna lonca izdelanega prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani polirana in sive barve, na zunanji pa glajena in rdečkasto siva. Pr. d. 14 cm; v. 4,7 cm; db. 0,5 cm. 33 SE 501, kv. R10, inv. št. 137, 151. Odlomek dna in ostenja lonca izdelanega prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa svetlo sive barve. Pr. 16 cm; pr. d. 11 cm; v. 10 cm; db. 0,5 cm; db. d. 0,7. 34 SE 501, kv. S11, inv. št. 54. Zajemalka s tunelastim ročajem je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je svetlo rjave barve. Na površini je siva lisa. Pr. 11,5 cm; pr. roč. zunaj 4 cm, znotraj 1,8 cm; v. 5 cm; db. 0,4 cm. w 35 SE 502, kv. R11, inv. št. 134. Odlomek ustja sklede konkavne oblike, izdelane prostoročno iz fino-zrnate mase. Površina je brisana in je bledo rjave barve. Pr. u. 22 cm; v. 4,5 cm; db. 0,5 cm. 36 SE 502, kv. R11, inv. št. 135. Odlomek ravnega ustja lonca izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je rdečkasto sive barve. Na zunanji strani je temno rjava lisa. V. 5 cm; db. 0,6 cm. 37 SE 502, kv. R11, inv. št. 132. Ročaj posode je izdelan prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. V. 4,1 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm. 38 SE 502, kv. R11, inv. št. 131. Trakast ročaj z ostenjem posode (verjetno vrča) izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko polirana in je na notranji strani sive, na zunanji bledo rjave barve. Na zunanji strani je siva lisa. V. 5,3 cm; š. roč. 2,1 cm; db. 0,4-0,6 cm. 39 SE 502, kv. R11, inv. št. 133. Odlomek ravnega ustja lonca izdelanega prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani polirana, na zunanji brisana in je rdečkasto sive barve. Na površini so temno rjave lise. Pr. u. 13,9 cm; v. 6,5 cm; db. 0,5 cm. 40 SE 502, kv. R11, inv. št. 130. Zajemalka s tulastim držajem je izdelana prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je temno rjave barve. V. 3,8 cm; db. 0,3 cm; pr. roč. zunaj 2 cm, znotraj 0,9 cm. Jama 486 41 SE 485, kv. X09, inv. št. 233. Lonec z rahlo izvihanim ustjem in ravnim dnom (34 odlomkov) je izdelan prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je brisana in je temno rjave barve. Na površini so sive lise. Ramena lonca so okrašena s plitvim vodoravnim žlebom. Pr. u. 16 cm; pr. 18,8 cm; pr. d. 7,6 cm; v. 16 cm, db. 0,5 cm, db. d. 1,1 cm. Jamav 433 42 SE 432, kv. X4, inv. št. 53. Zajemalka s tulastim držajem je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in rjave barve. Na površini so temno rjave lise. V. 2,9 cm; db. 0,4 cm; pr. roč. zunaj 2,8 cm, znotraj 1,1 cm. 43 SE 432, kv. X4, inv. št. 21. Kamnita sekira je izdelana iz zelenkastega amfibolita. Rob uporabe je zelo oster; ob rezilu sledi vrtanja in obdelave. D. 8,1 cm; š. 4,1 cm; db. 1,7 cm. \ \ ^cz:) Jama SE 480 44 SE 479, kv. T10, inv. št. 174. Odlomek ravnega dna in ostenja sklede je izdelan prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in svetlo rjave barve. Na notranji strani je temno rjava lisa. Pr. d. 15,7 cm; v. 4,7 cm; db. 0,7 cm; db. d. 1 cm. 45 SE 479, kv. T10, inv. št. 173. Odlomek ravnega dna posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je rdečkasto sive barve. Na površini so sive in temno rjave lise. Pr. d. 15,2 cm; db. 1 cm. 46 SE 506, kv. S10, inv. št. 175. Odlomek ustja, ostenja in trakaste-ga ročaja skodelice vrča izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je rdeče barve. Na notranji strani je temno rjava lisa, na zunanji pa bledo rjava lisa. Rame je okrašeno z vbodi s šilom v obliki vodoravnih črt. V. 8,2 cm; š. roč. 2,7 cm; db. roč. 1,3 cm; db. 0,6 cm. 47 SE 479, kv. T10, inv. št. 172. Zajemalka s tulastim ročajem je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in je bledo rjave barve. Na notranji strani je siva lisa. V. 2,8 cm; db. 0,6 cm; pr. roč. zunaj 2,5 cm, znotraj 1,1 cm. 48 SE 506, kv. S10, inv. št. 176. Odlomek rahlo izvihanega ustja lonca izdelanega prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani temno rjave, na zunanji pa rjave barve. Na notranji strani je siva lisa. Pr. u. 16 cm; v. 4,6 cm; db. 0,6 cm. Jama SE 439 49 SE 438, kv. V1, inv. št. 122. Odlomek rahlo uvihanega ustja sklede izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani rdečkasto sive, na zunanji pa rdeče barve. Pr. u. 32,7 cm; v. 5,4 cm; db. 1,2 cm. 50 SE 438, kv. V1, inv. št. 125. Odlomek rahlo uvihanega ustja sklede izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je svetlo rjave barve. Na zunanji strani je siva lisa. Pr. u. 24,5 cm; v. 4,2 cm; db. 0,8 cm. 51 SE 438, kv. V1, inv. št. 121. Odlomek prstanastega dna posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je temno rjave barve. Pr. d. 9,2 cm; v. 3,1 cm; db. 0,4 cm; db. d. 0,9 cm. 52 SE 438, kv. V1, inv. št. 124. Odlomek ravnega dna posode izdelane prostoročno iz zelo grobozr-nate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in je svetlo rjave barve. Na površini je siva lisa. Pr. d. 13 cm; v. 3,2 cm; db. 0,9 cm. 53 SE 438, kv. V1, inv. št. 120. Trakast ročaj posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. Na površini so temno rjave lise. D. 5,4 cm; š. 2,6 cm; db. 1 cm. 54 SE 438, kv. V1, inv. št. 119. Odlomek ravnega dna lonca izdelanega prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani temno rjave, na zunanji strani pa rdeče barve. Na zunanji strani so svetlo in temno rjave lise. Pr. d. 13 cm; v. 3,4 cm; db. 0,5 cm. \ \ / / \ \ Jama SE 404 55 SE 403, kv. 0, P22 , inv. št. 123. Odlomek dna posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. V. 1 cm; db. 0,4 cm. Jama SE 443 56 SE 442, kv. U4, inv. št. 183. Odlomek trakastega ročaja posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je glajena in je svetlo rjave barve. D. 3,7 cm; š. 2,4 cm; db. 0,9 cm. Jama SE 192 57 SE 191, kv. L18, inv. št. 108. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. Ostenje je okrašeno s plitvimi vrezi z motivom snopov vzporednih poševnih črt, ki tvorijo trikotnik. V. 2,1 cm; db. 0,1 cm. 4 Jama SE 476 58 SE 500, kv. S10, inv. št. 128. Odlomek ravnega dna posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je svetlo rdeče barve. Na notrani strani je svetlo siva lisa. Pr. d. 12 cm; v. 3,1 cm; db. 0,4 cm; db. d. 0,7 cm. Jama SE 339 59 SE 338, kv. N34, inv. št. 111. Odlomek ostenja posode z nastavkom za ročaj izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji bledo rjave barve. V. 4,6 cm; db. 0,4 cm. 60 SE 338, kv. N34, inv. št. 109. Odlomek prstanastega dna posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je temno rjave barve. Pr. d. 7,1 cm; v. 2,3 cm; db. 0,6 cm. 61 SE 338, kv. N34, inv. št. 110. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. Ostenje je okrašeno z brazda-stim vrezom z motivom pokončnih izpolnjenih trikotnikov, pod katerimi je niz poševnih črtic. V. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 62 SE 458, kv. N34, inv. št. 127. Odlomek izvihanega ravno odrezanega ustja posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani temno rjave, na zunanji rjave barve. V. 3,5 cm; db. 1 cm. Jama SE 402 63 SE 401, kv. O22, inv. št. 118. Odlomek prstanastega dna posode na nogi izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je hrapava in glajena in je na notranji strani sive barve, na zunanji svetlo sive barve. Pr. d. 10 cm; db. 0,8 cm. Jama SE 166 64 SE 165, kv. M32, inv. št. 52. 8 odlomkov izvihanega ustja in trakast ročaj lonca, ki je izdelan prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je rdeče barve. Rob ustja je okrašen z odtisi prstov. Pr. u. 23,2 cm; v. 14,5 cm; db. 0,85 cm. 65 SE 165, kv. M32, inv. št. 107. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je bledo rjave barve. Na ostenju je nalepka. V. 2,9 cm; db. 0,4 cm, db. aplike 0,8 cm. 66 SE 165, kv. M32, inv. št.106. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji temno rjave barve. Ostenje je okrašeno s plitvim vrezom v obliki dveh vodoravnih črt. V. 2,8 cm; db. 0,5 cm. 67 SE 165, kv. M32, inv. št. 105. Odlomek ravnega ustja posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je na notranji strani polirana, na zunanji brisana in je svetlo rdeče barve. Na zunanji strani je svetlo siva lisa. Pr. u. 14,3 cm; v. 4,8 cm; db. 0,3 cm. 68 SE 195, kv. M32, inv. št. 214, 215. Odlomek ostenja, dna in vratu skodelice, ki je izdelana prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji polirana in je rjave barve. Na zunanji strani so bledo rjave lise. V. 6 cm; pr. 12 cm; db. 0,2-0,5 cm. pr. d. 3 cm; db. d. 0,6 cm. 69 SE 195, kv. M32, inv. št. 213. Trakast ročaj posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je glajena in je rdeče barve. Na zunanji strani so bledo rjave lise. D. 5,1 cm; š. 2,2 cm; db. 0,8 cm. s \ \ czi:)- 68 Jama SE 110 70 SE 109, kv. J19, inv. št. 101. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je svetlo rjave barve. Okrašena je z barbotinom. V. 6 cm; db. 1 cm. 71 SE 109, kv. J19, inv. št. 102. Odlomek izvihanega ustja posode izdelane prostoročno iz zelo finozr-nate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je sive barve. Pr. u. 37 cm; v. 3,7 cm, db. 0,3 cm. Jama SE 162 72 SE 161, kv. M34, inv. št. 104. Ostenje posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je sive barve. Ostenje je okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov. V. 4,1 cm; db. 0,9 cm. 73 SE 161, kv. M34, inv. št. 103. Odlomek ravnega ustja sklede izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je sive barve. V. 2,2 cm; db. 0,4 cm. Jama SE 343 74 SE 342, kv. N30, inv. št. 115. Odlomek ravnega dna posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana in bledo rjave barve, na zunanji pa glajena in svetlo rjave barve. Na notranji strani je temno rjava lisa. Pr. d. 10 cm; v. 2,4 cm; db. 0,5 cm. 75 SE 342, kv. O31, inv. št. 116. Odlomek ravnega ustja posode izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je svetlo rjave barve. Pr. u. 11 cm; v. 3 cm; db. 0,6 cm. 76 SE 342, kv. N30, inv. št. 117. Odlomek ravnega, rahlo izvihanega ustja posode (verjetno lonca) izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je sive barve. V. 5 cm; db. 0,8 cm. Jama SE 371 77 SE 370, kv. P28, inv. št. 177. Aplika posode je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je bledo rjave barve. D. 3,6 cm; š. 3 cm; db. 0,8 cm. 78 SE 370, kv. O28, inv. št. 178. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji svetlo sive barve. Prehod iz ramen v trebuh je okrašen z vodoravnim rebrom, ki je razčlenjeno z odtisi prstov. V. 4,9 cm; db. 0,6 cm. Jama SE 386 79 SE 385, kv. O24, inv. št. 179. Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa rdeče barve. Ostenje je okrašeno z vodoravnim rebrom, ki je razčlenjeno z odtisi prstov. V. 2,6 cm; db. 0,6 cm. 80 SE 385, kv. O24, inv. št. 180. Odlomek trakastega ročaja posode izdelane prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa temno rjave barve. Db. 0,9 cm. Jama SE 341 81 SE 340, kv. O31, inv. št. 114. 10 odlomkov noge posode na nogi, ki je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. Na zunanji strani je rdečkasto siva lisa. Pr. noge 14,9 cm; v. 14 cm; db. 0,8 cm. 82 SE 340, kv. O31, inv. št. 112. Odlomek ravnega ustja posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je bledo rjave barve. Rob ustja je okrašen z odtisi nohtov. Pr. u. 14 cm; v. 2,6 cm; db. 0,4 cm. 83 SE 340, kv. O31, inv. št. 113. 2 odlomka ostenja čaše izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani brisana, na zunanji glajena in je bledo rjave barve. Ramena so okrašena z brazdastim vrezom z motivom vodoravnih črt, med katerimi so izpolnjeni trikotniki in sledi inkrustracije. Ustje je okrašeno z dvema črtama z brazdastim vrezom. Pr.u. 4,6 cm; v. 3 cm; db. 0,3 cm. \ \ Grob 1 - jama SE 19 84 SE 18, kv. F52, inv. št. 36. Amfora (žara) z valjastim vratom in ravno odrezanim ustjem in dvema polkrožnima trakastima ročajema okrašenima z dvema rebroma in ravnim dnom je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana, na notranji strani je temno rjave, na zunanji rjave barve. Na zunanji površini sta temno rjava in rdeča lisa. Pr. u. 11,5 cm; pr. 21 cm; pr. d. 9 cm; v. 21 cm; db. 0,5 cm; db. d. 0,6 cm. 85 SE 18, kv. F52, inv. št. 22. Steklena koleščkasta jagoda modre barve. Pr. 0,4 cm; db. 0,13 cm. 86 SE 18, kv. F52, inv. št. 23. Steklena koleščkasta jagoda; barva - modra masa. Pr. 0,4 cm; db. 0,11 cm. 87 SE 18, kv. F52, inv. št. 8. Odlomek brona. D. 2,6 cm; š. 0,7 cm; v. 0,6 cm. 88 SE 18, kv. F52, inv. št. 9. Odlomek brona. D. 2,2 cm; š. 1 cm; v. 0,5 cm. 89 SE 18, kv. F52, inv. št.7. Odlomek brona. D. 1 cm; š. 1 cm; v. 0,6 cm. 90 SE 18, kv. F52, inv. št. 6. Odlomek brona. D. 1,8 cm; š. 1,6 cm; v. 1 cm. 91 SE 18, kv. F52, inv. št. 10. Odlomek brona. D. 1,8 cm; š. 1,2 cm; v. 0,45 cm. 92 SE 18, kv. F52, inv. št. 5. Odlomek brona. Db. 0,4 cm. 97 SE 78, kv. H53, inv. št. 35. Skodela (žara) je izdelana prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani rjave, na zunanji rdečkasto sive barve. Na zunanji površini je temno siva lisa. Pr. u. 18,8 cm; pr. oboda 24 cm; pr. d. 8 cm; v. 13,9 cm; db. 0,6 cm. 98 SE 78, kv. H53, inv. št. 15. Fragmentirana bronasta igla. D. 11,2 cm; db. 0,6 cm. 93 SE 8, kv. F52, inv. št. 12. Odlomek brona. Db. 0,4 cm. 94 SE 18, kv. F52, inv. št. 4, 13. 2 odlomka brona. D. 1,4 cm in 0,9 cm; š. 0,8 cm in 0,4 cm. 95 SE 18, kv. F52, inv. št. 11. 9 odlomkov brona. Pr. 0,4-0,5 cm. Grob 3 - jama SE 79 96 SE 78, kv. H53, inv. št. 14. Odlomek bronastega predmeta. D. 7,1 cm; v. 2 cm; db. 0,1-0,3 cm. M 1:1 85-96, 98 Grob 1 84 O- Grob 2 - jama SE 51 99 SE 59, kv. I50, inv. št. 37. Skleda (žara) izdelana prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani rjave, na zunanji pa rdečkasto sive barve. Pr. u. 25 cm; pr. oboda 32 cm; pr. d. 10 cm; v. 24 cm; db. 0,8 cm. 100 SE 59, kv. I52, inv. št. 29. 6 sprijetih koleščkastih steklenih jagod modre barve. D. 1,8 cm; š. 0,5 cm; pr. ene jagode 0,4 cm. m 101 SE 50, kv. I52, inv. št. 24. Steklena koleščkasta jagoda modre barve. Pr. 0,4 cm. 102 SE 50, kv. I52, inv. št. 25. Steklena koleščkasta jagoda modre barve. Pr. 0,4 cm. 103 SE 50, kv. I52, inv. št. 26. 5 sprijetih koleščkastih steklenih jagod modro zelene barve. D. 0,7 cm; pr. ene jagode 0,4 cm. 104 SE 50, kv. I52, inv. št. 27. 9 sprijetih koleščkastih steklenih jagod modro zelene barve. D. 1,3 cm; pr. ene jagode 0,4 cm. 105 SE 50, kv. I-52, inv. št. 28. Steklena masa modro zelene barve. D. 2,2 cm; v. 0,4 cm. 107 SE 50, kv. I52, inv. št. 33. Bikonična amforica z dvema ročajema je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je svetlo rdeča. Amforica je bila ponovno prežgana. Pr. u. 5,3 cm; pr. oboda 7 cm; pr. d. 2,2 cm; v. 5 cm; db. 0,2 cm. 108 SE 50, kv. I52, inv. št. 42. Vijček je izdelan prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. V. 2 cm; pr. zunanji 4 cm; pr. notranji 0,6 cm. 109 SE 50, kv. I52, inv. št. 95. Odlomek ustja posode izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je brisana in je sive barve. V. 1,8 cm; db. 0,9 cm. 110 SE 50, kv. I52, inv. št. 94. Odlomek ostenja posode z ročajem izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani siva, na zunanji svetlo rjava. V. 3 cm; db. 0,5 cm. 111 SE 50, kv. I52, inv. št. 93. Odlomek dna posode izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Površina je brisana in je rdečkasto sive barve, na zunanji strani je temno rjava lisa. Na notranji strani so vidni ostanki hrane. Pr. d. 12 cm; v. 2,8 cm; db. 0,5 cm. 106 SE 50, kv. I52, inv. št. 32. Skodelica s konveksnim dnom je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana. Na notranji strani je sive, na zunanji svetlo rjave barve. Pr. u. 6,3 cm; pr. oboda 11 cm; v. 6 cm; db. 0,4 cm. M 1:1 100-105 99 0"® m \ \ \ \ Grob 4 - jama SE 83 112 SE 82, kv. J53, inv. št. 39. Skleda s fasetiranim ustjem (žara) je izdelana prostoročno iz zelo finozr-nate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji strani pa rdečkasto sive barve. Pr. u. 24,9 cm; pr. d. 8,9 cm; v. 27 cm; db. 0,5 cm. 113 SE 82, kv J53, inv. št. 100. Odlomek ustja posode z ostenjem izdelane prostoročno iz zelo finozrna-te mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji rdeče barve. V. 0,7 cm; db. 0,3 cm. 114 SE 82, kv. J53, inv. št. 99. Odlomek dna in ostenja sklede izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana in je na notranji strani sive, na zunanji pa svetlo rjave barve. Pr. d. 10 cm; v. 3 cm; db. 0,5 cm. 115 SE 82, kv. J53, inv. št. 34. Skodelica s trakastim ročajem je izdelana prostoročno iz finozrnate mase. Površina je brisana in je rdeče barve. Pr. u. 11,5 cm; pr. d. 6 cm; v. 7 cm; š. roč. 2,2 cm; db. 0,6 cm. 116 SE 82, kv. J53, inv. št. 30. 2 sprijeti koleščkasti stekleni jagodi modre barve. D. 0,5 cm; š. 0,4 cm; v. 0,3 cm; pr. ene jagode 0,4 cm; db. ene jagode 0,1 cm. O 117 SE 82, kv. J53, inv. št. 31. 3 sprijete koleščkaste steklene jagode modre barve. D. 0,5 cm; š. 0,4 cm; pr. ene jagode 0,3 cm; db. ene jagode 0,1 cm. 118 SE 82, kv. J53, inv. št. 16. 2 odlomka bronaste igle z okroglo glavico, okrašeno z vodoravnimi vrezi; d. 3,3 cm; pr. glavice 0,7 cm; pr. igle 0,25 cm. 119 SE 82, kv. J53, inv. št. 17. Odlomek bronastega šila s pravokotnim presekom. D. 6,2 cm; pr. 0,25 cm x 0,15 cm. Grob 5 - jama SE 17 120 SE 16, kv. I52, inv. št. 38. Odlomki dna in ostenja lonca (žara) izdelanega prostoročno iz zelo fino zrnate mase. Površina je brisana in je temno rjave barve. Na zunanji strani so lise sive barve. Pr. d. 8,7 cm; v. 15 cm; db. 0,5 cm. M 1:3 112,120 M 1:2 113-115 M 1:1 116-119 Grob 4 0)-a V ^t \ \ , o- a- Grob 5 Jama SE 11 121 SE 10, kv. G33, inv. št. 70. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca izdelanega na vretenu iz drob-nozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena in siva, na zunanji pa brisana in rdeča. Na ramenih je okras iz odtisov nohtov v štirih vodoravnih vrstah. Pr. u. 19 cm; v. 9 cm; db. 0,4 cm. 122 SE 10, kv. G33, inv. št. 66. Odlomek ostenja lonca izdelanega na vretenu iz drobnozrnate mase. Površina je brisana svetlo rdeče barve. Na ramenu je okras iz odtisov nohtov v dveh vodoravnih vrstah. V. 3,1 cm; db. 0,4 cm. 123 SE 10, kv. G33, inv. št. 71. Odlomek ustja in ostenja lonca izdelanega na vretenu iz finozrna-te mase. Površina je obojestransko brisana, na notranji strani je sive, na zunanji svetlo rjave barve s sivo liso. Rame je okrašeno z žlebljenjem v obliki enojne valovnice, pod katero ležijo 3 vodoravne črte. V. 3,7 cm; db. 0,4 cm. 124 SE 10, kv. G33, inv. št. 69. Odlomek izvihanega ustja lonca izdelanega na vretenu iz drobnozrnate mase. Površina je brisana svetlo rjave barve. Na vratu je okras vti-skovanja - odtisi šila s trikotno konico v vodoravni liniji. Pr. u. 17 cm; v. 3,2 cm. 130 SE 10, kv. G33, inv. št. 63, 64, 65. 2 odlomka ustja in dna sklede, ki je izdelana na vretenu iz drobnozrnate mase. Površina je glajena svetlo rjave barve. Pr. u. 22cm; pr. d. 10,4cm; v. 3,2 cm; db. 0,6 cm. 125 SE 10, kv. G33, inv. št. 57. Odlomek dna lonca izdelanega na vretenu iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana, na notranji strani je svetlo rjave, na zunanji rdeče barve. Na dnu je lončarski znak v obliki križa. Pr. d. 11,2 cm; v. 7,4 cm; db. 0,8 cm. 126 SE 10, kv. G33, inv. št. 61. Odlomek ostenja lonca izdelanega na vretenu iz drobnozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in je rjave barve. Ostenje je okrašeno z žlebljenjem s štirimi vzporednimi vodoravnimi črtami. V. 2,7 cm; db. 0,4 cm. 127 SE 10, kv. G33, inv. št. 58,59,60. Odlomek ostenja lonca izdelanega na vretenu iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in svetlo rjave barve. Na zunanji strani je svetlo siva lisa. Ostenje je okrašeno z žlebljenjem z vzporednimi vodoravnimi črtami. V. 3 cm; db. 0,3 cm. 128 SE 10, kv. G33, inv. št. 67, 68. Odlomek ustja in ostenja sklede, ki je izdelana na vretenu iz drobnozrnate mase. Površina je glajena rdečkasto sive barve. V. 2,6; pr. u. 16,1 cm; db. 0,65 cm. 129 SE 10, kv. G33, inv. št. 62. Odlomek dna lonca izdelanega na vretenu iz finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji brisana in svetlo rjave barve. Pr. d. 9,8 cm; db. 1,1 cm. x: Jama SE 11 Jama SE 75 Jama SE 88 131 SE 10, kv. G33, inv. št. 56. Odlomek ostenja posode izdelane na vretenu iz zelo finozrnate mase. Površina je glajena rdečkasto sive barve, na notranji strani so sive lise. Ostenje je okrašeno z žlebljenjem z dvema vzporednima vodoravnima črtama. V. 5,2 cm; db. 0,5 cm. Jama SE 7 132 SE 6, kv. G30/31, inv. št. 55. Odlomek dna lonca izdelanega na vretenu iz finozrnate mase. Površina je brisana sive barve. Pr. d. 12 cm; v. 34,4 cm; db. 0,8 cm; db. d. 1,3 cm. Jama SE 91 133 SE 89, kv. K41, inv. št. 91, 92. 5 odlomkov ustja in ostenja lonca izdelanega na vretenu iz finozrnate mase. Površina je obojestransko brisana, na notranji strani temno rjave, na zunanji rjave barve. Na zunanji površini je siva lisa. Ostenje je okrašeno z žlebljenjem z enojno valovni-co. V. 5 cm; db. 0,6 cm. Jama SE 70 134 SE 69, kv. F37, inv. št. 72. Odlomek dna posode izdelane na vretenu iz zelo finozrnate mase. Površina je na notranji strani glajena, na zunanji pa brisana in Je sive barve. Na dnuJeznai iS ^ ii e ek )e ae vk ekv ■O ^o o <^.0 iT ^^^ ■î^ = E j; U a er aav rts ÎÏ SE 010, kv. G 33 - - - - - - - - - x SE 013 fragment - - - - 1 - - - - SE 014, kv. G 48 - - - - - - 1 - - x SE 023, kv. B 42 - - - - - - - - - x SE 034, kv. I 54 - - - - - - - 4 - - SE 037, kv. K/L 44, 45 1 3 - 1 - 2 - - - x SE 038, kv. H 53 - - - 1 - - - - 1 x SE 046, kv. G 47/48 - - - - - - - - - x SE 058, kv. - - - - - - - - - x SE 069, kv. - 1 1 1 - - 1 - - x SE 073, kv. G 49 - - - - - - - - - x SE 074, kv. I 25 fragment 1 2 - - 1 - - - x SE 078, kv. I 53, 54 - - - 3 - - - - - - SE 082, J 53 - - - - - - - - - x SE 087, kv. K, L 44/45 - 3 14 67 1 1 3 6 - x SE 089, J 40, 41 fragment - 1 75 - - 1 1 - - SE 107, kv, K 28 - - - - - - - - - x SE 109, kv. I, J 19 - - - - - - - - 2 x SE 129, kv. L, M 49 - - - - - - - - - x SE 135, kv. L 54 - - - 2 - - - - - - SE 146, kv. M 39 - - 1 - - - - - - - SE 155, kv. L, M 35 - - - - - - - - - x SE 165, M 32 - - - - - - 1 - 4 x SE 167, kv. M, N 36 1 - - - - - - - - - SE 171, kv. M 30, 31 - 2 - - - - - - - x SE 177, L 27 - 2 - 1 - - - 1 - - SE 185, kv. L, M/ 13, 14 - - - 1 - - - - - - SE 189, kv. L 20 - - 1 - - - 46 - - - SE 196, kv. L 12 - 2 2 - - - - - - - SE 197, kv. L, M 26 - - 2 - - - 16 - - - SE 198, kv. L 11 - - 2 33 - - 3 3 2 x SE 200, kv. L 10 - - - - - - - - - x SE 222, kv. O 41 - - - 3 - - - - - - SE 228, kv. O 40 - - - - - - 2 - - - Semena C eu se S aj = i; s 3 î^ C P <3 .i^ iï " ) )a .) .p .p )k s ci s in ss lsi •J != ik( 'Š= s <5 o: ea ekv )ek ace vok kvo ica liko do d lt o oeb ■î^ = E fu a er 1= iï SE 254, kv. O 39 - - - - - - - . - - x SE 270, kv. O 33 - 2 - - - - - . - - - SE 280, kv. O 33 - - - - - - - . - 1 - SE 294, kv. O 41 - - - - - - - . - - x SE 300, kv. P 42 - - - 2 - - - . - - - SE 304, kv. F 42 - - - 1 - - 1- - - - SE 316, kv. D, E 49 - - - - - - - . - - x SE 338, kv. N 34/35 - - - - - - - . - 1 - SE 342, Kv. N, O/ 30, 31 - 1 - 18 - - 1 ■ - 1 - SE 348, kv. O 30 - - - - - - 2 ■ - - - SE 403, kv. O 22 - 1 - - - - - . - - x SE 425, kv. O 9 - - - 3 - - - . - 2 - SE 428, kv. X 2 - - - - - 1 - ■ - - - SE 438, kv. U/V 42 - - - - - - - . - - x SE 479, kv. T 10 2 5 2 1 P.S.: Med vzorci je bilo tudi večje število takšnih z oznako luske. Preiskava je pokazala, da rumene in srebrne luske niso organskega izvora, ampak pripadajo muskovitu, mineralu, ki izvira iz magmatskih in metamorfnih kamnin. Je plastovite zgradbe, rahle vezi med plastmi pa omogočajo lističasto cepljenje minerala. Zato so ploščice muskovita pogoste v erodiranih in transportiranih peščenih sedimentih. 2. Oglje. Iz šestnajstih vzorcev z različno količino oglja in različne arheološke starosti je bilo skupno pregledanih 1201 naključno izbranih in primerno velikih koščkov oglja. Za zanesljivo determinacijo drevesne vrste je bilo pri vsakem primerku potrebno pod mikroskopom pogledati anatomske značilnosti v treh prelomnih ravninah (prečni, radialni in tangencialni). Ker je bilo oglje krhko je bilo tudi precej zdrobljene vsebine, v kateri smo naključno opazili pooglenelo žitno zrno. Zato smo pod lupo pregledali celotno vsebino vsakega vzorca in našli še nekaj pooglenelih žitnih zrn, ki pa so zagotovo arheološke starosti (sl. 47). Oglje iz arheoloških najdišč je zanesljiv pokazatelj drevesne vegetacije, kakršna je uspevala v okolici prav v tistem času, ko je živela naselbina. Vendar je tako dobljena slika gozdne vegetacije gotovo nepopolna, kajti človek je verjetno, zlasti za gradnjo bivališč izbiral le kakovostnejši les. Bolj pestro sestavo drevesnih vrst ugotavljamo večinoma v oglju iz ognjišč, ker je za kurjavo uporaben ves les, ki pride pod roke. Popolnejšo sliko vegetacije, ki pa zajema mnogo širše območje, dobimo s pelodno analizo. Poleg tega lahko v pelodnem diagramu spremljamo razvoj vegetacije skozi krajše ali daljše obdobje, in zaznamo tudi spremembe, ki jih je posredno ali neposredno povzročil človek, ko je posegel v njen naravni sukcesivni razvoj. Žal je v severovzhodnem delu Slovenije le malo primernih sedi-mentov iz katerih bi lahko s palinološkimi raziskavami ugotavljali razvoj gozdne vegetacije skozi različna obdobja holocena. Prevladujejo namreč erodirani prodnati in peščeno-ilovnati na-plavinski sedimenti, redko pa najdemo glino, ki se je odlagala v stoječi vodi in je primerna za pelodno analizo. Enega redkih takih profilov, v katerem smo s pelodno analizo ugotovili razvoj vegetacije od okoli pet tisoč let pred sedanjostjo pa do danes, smo izvrtali blizu bronastodobne naselbine pri Dolnjem Lako-šu (Culiberg/Šercelj 1989). Iz pelodnega diagrama je razvidno, da so bili gozdovi v Prekmurju že od neolitika naprej pod močnim človekovim vplivom. Poleg jelše (Alnus), ki povsod na vlažnih in 47 Rezultati analize oglja in pooglenelih semen. Oglje (Gorice 06) .S; JZ, ,ir ^ g Pooglenela semena SE 006, kv. G 30/31 srednji vek 12 - - - - 2 - SE 010, kv. G 33 (2 vzorca) srednji vek 128 1 - - - 1 - Panicum miliaceum (proso) 2 SE 074, kv. I 25/26 (2 vzorca) srednji vek 302 - - - - - - SE 087, kv. K,L 44/45 (2 vzorca) srednji vek 67 1 4 - Triticum aestivum (navadna pšenica) Triticum spelta (pšenica sevka, pi ra) Avena sativa (oves) Vicia faba ssp. minor (bob) stročnica (?) SE 089, kv. J/40, 41 srednji vek 66 - - - - 1 1 SE 018, kv. F 52 KŽG 32 8 2 - - - - SE 046, kv. C 47/48 eneolitik 9 3 - - - - - SE 073, kv. G 49 eneolitik 1 142 - 2 - - SE 280, kv. N 40 eneolitik - x? - - x? - - SE 438, kv. U,V 42 eneolitik 12 - 3 - - - - SE 058, kv. C 45/46 (3 vzorci) ? 314 62 21 - 3 - - Panicum miliaceum (proso) ali Setaria italica Skupaj 943 216 27 2 4 8 1 = 1201 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 128 zamočvirjenih tleh prevladuje skozi ves čas, je bila v neolitiku tu najbolj razširjena leska (Corylus), kar verjetno kaže na pašništvo z govejo živino. Iglastega drevja je bilo malo, bili pa so še listavci hrast (Quercus), bukev (Fagus) in brest (Ulmus). O poljedelstvu tedaj še ni bilo sledu. Pelod žit se pojavi šele v bronasti dobi. V železni dobi se je za krajši čas nekoliko bolj razširil gaber (Carpi-nus), vendar ga je kmalu izrinil bor (Pinus). Borovi gozdiči so verjetno močno degradirana tla poraščali vse do pred nekaj stoletij, ko so jih pričeli ponovno krčiti za pridobivanje polj in pašnikov, kar se tudi kaže v visokem porastu peloda žit. Arheološko najdišče Gorice leži sredi Prekmurske ravnine med rekama Muro in Lendavo. Danes prevladujejo tu polja in travniki, gozdnih površin je le malo. Najpogostejše drevesne vrste, ki uspevajo v manjših gozdnih sestojih, so hrast dob (Quercus ro-bur), gaber (Carpinus betulus), na bolj vlažnih ali zamočvirjenih površinah pa prevladuje črna jelša (Alnus glutinosa). Antrakotomska analiza je pokazala, da na najdišču, ki zajema arheološka obdobja od eneolitika do srednjega veka, skoraj izključno prevladuje oglje hrasta in jelše. Seveda to še ne pomeni, da so v bližini uspevale le te vrste drevja, saj so ugotovljeni še posamezni primerki oglja jesena (Fraxinus), predvsem v starejšem obdobju, javorja (Acer), gabra (Carpinus) in breze (Betula). Od iglavcev je bil ugotovljen en sam, zelo majhen primerek oglja bora (Pinus). Zato sklepamo, da bor morda tu le ni bil tako razširjen kot v okolici Dolnjega Lakoša. Zanimivo je tudi, da tu skozi ves čas ni niti sledu o bukvi (Fagus), medtem ko je bilo v arheološkem najdišču Nova tabla pri Murski Soboti, od koder je bilo analiziranih prav tako okoli 2000 primerkov oglja iz rimskega in zgodnjesrednje-veškega obdobja, ugotovljeno poleg prav tako močno prevladujočega oglja hrasta, tudi kar nekaj oglja bukve (Fagus), jesena (Fraxinus), gabra (Carpinus), topola (Populus), bresta (Ulmus) idr. (Culiberg, neobjavljeno). Danes bukovi gozdovi uspevajo le še v Ledavskih Goricah in na Goričkem (Čarni et al. 2002). Najdbe z arheološkega najdišča Gorice ne kažejo tolikšne pestrosti v drevesni vegetaciji. Morda sta v bližnji okolici tudi v preteklosti prevladovala res le hrast in jelša. Zagotovo je bil hrast v Prekmurju že od začetka srednjega veka ali še prej poleg jelše najbolj pogosta drevesna vrsta. Neposredni dokaz so tudi najdbe številnih fosilnih debel hrasta, po radiokarbonskih datiranjih starih od 1000 do 1500 let, na primer v gramoznici Petišovci ali v strugi reke Krke pri Hodošu (Culiberg/Šercelj 1989). Med lesnim ogljem je bilo tudi nekaj pooglenelih žitnih zrn: proso (Panicum miliaceum), navadna pšenica (Triticum aestivum) in pšenica sevka (Triticum spelta) ter oves (Avena sativa), vendar je to premalo, da bi lahko govorili o obsežnosti poljedelstva. Zrnje izvira iz plasti, datiranih v srednji vek, kar se ujema s prisotnostjo sicer enega samega zrna ovsa. Oves se namreč uvršča med mlajša žita. V Evropo naj bi s pšenico in ječmenom prišel kot žitni plevel in se tu kultiviral, kot samostojno kulturo pa naj bi ga začeli gojiti šele v rimskem času ali celo zgodnjem srednjem veku in to verjetno bolj za živalsko (konjsko) krmo kot za človekovo prehrano (Hopf 1991). Medtem, ko sta bili pšenica in ječmen (Hordeum) v Evropi in tudi pri nas že v neolitiku splošno razširjeni žitarici, se je od bronaste dobe naprej močno razširilo tudi proso, ki je zapolnjevalo precejšen del človekove prehrane, vse dokler ni prišel v Evropo krompir. Pogoste so tudi najdbe zrn stročnic, leče in boba. Tudi tu smo našli eno zrno boba (Vicia faba ssp. minor). Makroskopska analiza keramičnega zbira z Goric Milena Horvat Med gradivom keramičnega zbira najdišča Gorice so bile v raziskavo vključene le najdbe iz natančno opredeljenih kontekstov iz izkopavanj leta 2006 (1469 frg. keramike). Keramika izvira iz vseh štirih poselitvenih faz in plasti z oznako SE 81 in SE 3. Keramični zbir stratigrafske enote SE 1 je analiziran le delno in sicer posebne najdbe in keramično gradivo, ki je po tehnoloških značilnostih primerljivo s keramiko faze Retz-Gajary. Pri makroskopski analizi keramičnega zbira je potekala raziskava na ravni fragmenta posod oz. predmeta glede na posamezne stratigrafske enote z namenom, da bi zabeležili osnovne značilnosti keramične produkcije po posameznih fazah in na ravni keramičnega zbira kot celote, da bi ugotovili osnovne lastnosti keramičnega spektra na najdišču. Parametri uporabljeni pri makroskopski analizi so povzeti po M. Horvat (1999). Izdelan je bil keramični arhiv najdišča in računalniška baza tehnoloških podatkov v programu Excel. Pridobljeni podatki so statistično obdelani in prikazani v tabelarni in grafični obliki. Zaradi majhne količinske zastopanosti posod pri nekaterih stratigrafskih enotah (SE 89) je izračun odstotkovnih deležev nesmiselen, zato smo se pri razlagi izračunov omejili zgolj na količinske deleže. Na primeru makroskopske analize keramičnega zbira najdišča Gorice smo opazili spremembe v tehnologiji izdelave lončarskih izdelkov štirih faz, pri čemer so tri faze (faza I, II, III) dobro časovno opredeljene, medtem ko je makroskopska analiza keramičnega zbira faze IV (stratigrafska enota SE 1) pokazala časovno neenotnost gradiva, zato so rezultati analiz le-te predstavljeni le v poročilu, ki je predano vodji raziskav. Splošno o lončarskih masah keramičnega zbira iz Goric. Opozoriti moramo, da je v nekaterih primerih dobila lončarska masa z isto razširjeno kodo (npr. A21;A13;C22;E31), dve različni oznaki npr. LM19 (iz faze I) oz LM152 (iz faze V). Ker izhajata lončarski masi iz različnih časovnih obdobij, je nemogoče, da bi bila za izdelavo lončarskega izdelka uporabljena ista lončarska masa, zato dvojna oznaka lončarske mase. Potrebna bi bila kemijska analiza teh lončarskih mas (sl. 48). Poleg uvrščanja lončarskih mas v tri glavne skupine, pri čemer upoštevamo prisotnost oz. odsotnost kremena in kalcijevega karbonata in sicer v lončarske mase s kremenom (koda A), lončarske mase s kremenom in kalcijevim karbonatom (koda AB) in lončarske mase s kalcijevim karbonatom (koda B), se je izkazala za izpovedno tudi delitev glede na lončarske mase s povišano vsebnostjo sljude (koda C), lončarske mase s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov (koda CE), lončarske mase s povišano vsebnostjo železovih oksidov (koda E) in t.i. »običajne« lončarske mase. Termin »običajne« lončarske mase je uporabljen za lončarske mase, pri katerih sljuda oz. železovi oksidi niso zabeleženi v povišani vrednosti oz. je pogostnost obeh sestavin zmerna, močno pa prevladuje sestavina kremena. Dejstvo je, da vse lončarske mase najdišča Gorice sodijo v osnovno lončarske mase s sestavinami kremena in sljude AC (kremen - A, skupino kremenovih lončarskih mas. Lončarskih mas z vsebno- sljuda - C). Največja pojavnost lončarskih mas s povišano vsebno- stjo kalcijevega karbonata ni. Največja raznolikost glede osnovnih stjo sljude je zabeležena v fazi I (35 LM od skupno 70) in fazi III (19 sestavin je značilna za fazo I, v kateri je ugotovljenih sedem sku- LM od 33). Med lončarskimi masami faze III izstopajo mase z vseb- pin lončarskih mas z različnimi osnovnimi sestavinami (sl. 49). Iz- nostjo sljude dveh velikosti (glej fazo III; sl. 55). T.i. »običajne« stopajo lončarske mase z vsebnostjo sestavine z oznako M, ki je na lončarske mase prevladujejo v fazi I (19 LM od 69), fazi IIa (6 LM od makroskopski ravni ni mogoče podrobneje opredeliti. V ostalih fa- 11). Z vidika zrnavosti se je pokazalo, da prevladujejo v keramičnem zah oz. stratigrafskih enotah keramičnega zbira z Goric pa so sku- zbiru z Goric fino zrnate lončarske mase (zr.sk.2). Visok delež zelo pine lončarskih mas z različnimi osnovnimi sestavinami zastopane fino zrnatih lončarskih mas (zr.sk.1) je izjemoma zabeležen v fazi I. različno (sl. 49, 51, 55). V fazi I izstopajo lončarske mase z vseb- Pojav grobozrnatih lončarskih mas je z minimalnim deležem za- nostjo organskih sestavin (koda D). Faze IIa, IIb in III zaznamujejo stopan v fazah I, IIb in III (sl. 49, 51, 55). 48 Gorice - Seznam lončarskih mas keramičnega zbira z Goric faze I, II III. LM koda LM št. LM lonč. recept opis LM LM01 - faza I A13;C21 1 3 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3) in sljude (1) LM02 - faza I A13;C21;E31;E21 1 1 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (1) in železovih oksidov (1,1) LM03 - faza I A13;C21;E32 1 1 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (1) in železovih oksidov (2) LM04 - faza I A13;C22 1 3 zelo fino zranata LM s sestavinami kremena (3) IN SLJUDE (2) LM05 - faza I A13;C22;E32 7 1 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM06 - faza I A13;C23 4 5 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3) in sljude (3) LM07 - faza I A13;C23;D31 3 4 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (3) in organskih sestavin (1) LM08 - faza I A13;C23;D31;E32 4 1 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (3), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (2) LM09 - faza I A13;C23;D32;E31 3 1 zelo fino zranata LM s sestavinami kremena (3), sljude (3), organskih sestavin (h oksidov (2) in železovih oksidov (1) LM10 - faza I A13;C23;E31 11 1 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM11 - faza I A13;C23;M51 1 5 zelo fino zrnata lM s sestavinami kremena (3), sljude (3) in sestavine M (1) LM12 faza I A21;A13;C21 2 3 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3) in sljude (1) LM13 - faza I A21;A13;C21;D22;E32 1 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (1), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) LM14 - faza I A21;A13;C21;D31 1 4 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (1) in organskih sestavin (1) LM15 - faza I A21;A13;C21;D32 2 4 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (1) in organskih sestavin (2) LM16 - faza I A21;A13;C21;E32 4 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (1) in železovih oksidov (2) LM17 - faza I A21;A13;C22;D21;E31 2 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (2), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM18 - faza I A21;A13;C22;D31;E32 3 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (2), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (2) LM19 - faza I A21;A13;C22;E31 8 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (2) in železovih oksidov (1) LM20 - faza I A21;A13;C22;E32 6 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (2) in železovih oksidov (2) LM21 - faza I A21;A13;C23 6 3 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3) in sljude (3) LM22 - faza I A21;A13;C23;D31 1 4 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3) sljude (3) in organskih sestavin (1) LM23 - faza I A21;A13;C23;E31 4 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1, 3), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM24 - faza I (Retz-Gajary) A22;A13;C21;D32 4 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1), sljude (1) in organskih sestavin (2) LM25 - faza I A22;A13;C22 3 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1) in sljude (2) LM26 - faza I A22;A13;C22;D32 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in organskih sestavin (2) LM27 - faza I A22;A13;C22;E31 1 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM28 - faza I A22;A13;C23 2 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1) in sljude (3) LM29 - faza I A22;A13;C23;D31 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1), sljude (3) in organskih sestavin (1) LM30 - faza I A22;A13;C23;D31;E31 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1) sljude (3), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM31 - faza I A22;A13;C23;E32 4 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,1), sljude (3) in železovih oksidov (2) LM32 - faza I A22;C21;D32 2 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2), sljude (1) in organskih sestavin (2) LM33 - faza I A23;A13;C21;D31 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (1) in organskih sestavin (1) LM34 - faza I A23;A13;C21;D31;M52 1 5 fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (1), organskih sestavin (1) in sestavine M (2) LM35 - faza I A23;A13;D21;E31 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM36 - faza I A23;C21;D31 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (3) in organskih sestavin (1) LM37 - faza I A23;C21;M41 1 5 fino zrnata LM s sestavinami kremena (3), sljude (1) in sestavine M (1) LM39 - faza I A31;A21;A13;C21;E31 1 6 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3), sljude (1) in železovih oksidov (1) Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 130 LM koda LM št. LM lonč. recept opis LM LM40 - faza I A31;A21;A13;C22;D31;E31 1 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3), sljude (2), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM41 - faza I A31;A21;A13;C23 3 3 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3) in sljude (3) LM42 - faza I A31;A21;A13;C23;D31;E31 2 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3), sljude (3), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM43 - faza I A31;A21;A13;C23;D31;E32 2 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3), sljude (3), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (2) LM44 - faza I A31;A22;A13;C21 2 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (1) LM45 faza I A31;A22;A13;C21;E31 4 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (1) in železovih oksidov (1) LM46 - faza I A31;A22;A13;C21;E32 2 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (1) in železovih oksidov (2) LM47 faza I A31;A22;A13;C22 1 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (2) LM48 - faza I A31;A22;A13;C22;E31 1 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM49 faza I A31;A22;A13;C22;E32 1 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM50 faza I A31;A22;A13;C23 7 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (3) LM51 - faza I A31;A22;A13;C23;D31;E31 14 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (3), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM52 faza I A31;A22;A13;C23;E31 1 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM53 - faza I A31;A22;C23;E31 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM54 - faza I A31;A23;A13;C21;E31 2 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3,3), sljude (1) in železovih oksidov (1) LM55 - faza I A31;A23;A13;C22;E32 1 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3,3), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM56 - faza I A31;A23;C22;E31 4 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM57 - faza I A32;A22;A13,C23;E31 4 5 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM58 - faza I A32;A22;A13;C21 2 3 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3) in sljude (1) LM59 - faza I A32;A22;A13;C21;D31 4 3 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3), sljude (1) in organskih sestavin (1) LM60 - faza I A32;A22;A13;C21;E31 2 6 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3), sljude (1) in železovih oksidov (1) LM61 - faza I A32;A22;A13;C22 3 3 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3) in sljude (2) LM62 - faza I A32;A22;A13;C23;E31 4 6 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM63 - faza I A32;A23;C22;E31 1 6 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (2,3), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM64 - faza I A41;A31;A22;A13;C23;E31 1 6 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,2,3), sljude (3) in železovih oksidov (1) LM65 faza I A41;A32;A21;C21 4 3 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,1) in sljude (1) LM66 - faza I A41;A32;A22;C22;E31 3 6 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,2), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM67 - faza I A51;A31;A22;A13;C21;D31;E32 2 6 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,2,3), sljude (1), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM68 - faza I A51;A42;A31;A13;C22;D51;D32 1 4 grobo zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,1,3), sljude (2) in organskih sestavin (1,2) LM69 - faza I A52;A22;A13;C22 1 3 zelo grobo zrnata LM s sestavinami kremena (2,2) in sljude (2) LM70 - faza I A52;A31;C21 1 3 zelo grobo zrnata LM s sestavinami kremena (2,1) in sljude (1) LM71 - faza Iia A21;A13;C21;E31 2 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3), sljude (1) in železovih oksidov (1) LM72 - faza Iia A22;A13;C21 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,3) in sljude (1) LM73 - faza Iia A22;A13;C21;D32 2 1 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,3), sljude (1) in organskih sestavin (2) LM74 - faza Iia A22;A13;C21;E32 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,3), sljude (1) in železovih oksidov (2) LM75 - faza Iia A22;A13;C22 2 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,3) in sljude (2) LM76 - faza Iia A22;A13;C22;D22 1 1 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,3), sljude (2) in organskih sestavin (2) LM77 - faza Iia A31;A22;A13;C21 3 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (1) LM78 - faza Iia A31;A23;C22 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (2) LM79 - faza Iia A51;A22;A13;C21 1 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (1) LM80 - faza Iia A51;A22;A13;C22;E32 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM81 - faza Iia A52;A31;A22;C21 1 3 zelo grobo zrnata LM s sestavinami kremena (2,1,3) in sljude (1) LM82 - faza II (tudi faza I - LM21) A21;A13;C23 (vr.obroček) 1 4 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3) in slude (3) LM83 - faza II b A22;A13;C21 1 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (2,3) in sljude (1) LM84 - faza II b A31;A21;A13;C22 8 3 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3) in sljude (2) LM85 - faza II b A31;A22;A13;C21;D32 1 1 fino zrnata LM s sestavnami kremena (1,2,3), sljude (1) in organskih sestavin (2) LM86 - faza II b A31;A22;A13;C21;E31 4 2 fino zrnata LM s sestavnami kremena (1,2,3), sljude (1) in železovih oksidov (1) LM87 - faza II b A31;A22;A13;C22;D31;E31 1 2 fino zrnata LM s sestavnami kremena (1,2,3), sljude (2), organskih sestavin (1) in železovih oksidov (1) LM88 - faza II b A32;A22;A13;C22;E32 1 2 drobno zrnata LM s sestavnami kremena (2,2,3), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM89 - faza II b A51;A22;C21 1 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2) in sljude (1) LM90 - faza III A21;A13;C22;D31 1 1 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3), sljude (2) in organskih sestavin (1) Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 131 LM koda LM št. LM lonč. opis LM LM91 - faza III A21;A13;C22;E31 2 2 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM92 - faza III A23;A13;C21 2 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (3,3) in sljude (1) LM93 - faza III A31;A21;A13;C31;C22 3 3 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3) in sljude (1,2) LM94 - faza III A31;A22;A13;C31;C22 2 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (1,2) LM95 - faza III A31;A22;C21 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2) in sljude (1) LM96 - faza III A31;A22;C22;E31 2 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM97 - faza III A31;A23;C31;C22 1 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3) in sljude (1,2) LM98 - faza III A33;A13;C22 2 4 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (3,3) in sljude (2) LM99 - faza III A33;A13;C31;C22;E31 2 2 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (3,3), sljude (1,2) in železovih oksidov (1) LM100 - faza III A41;A13;C22 1 4 zelo fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3) in sljude (2) LM101 - faza III A41;A22;A13;C31;C21;E32 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), sljude (1,1) in železovih oksidov (2) LM102 - faza III A41;A22;A13;C22 2 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3) in sljude (2) LM103 - faza III A41;A22;C21 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2) in sljude (1) LM104 - faza III A41;A22;C22 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2) in sljude (2) LM105 - faza III A41;A22;C31;C22;E31 2 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2), sljude (1,2) in železovih oksidov (1) LM106 - faza III A41;A22;C31;C22;E32 1 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2), sljude (1,2) in železovih oksidov (2) LM107 - faza III A41;A23;C31;C22 5 3 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3) in sljude (1,2) LM108 - faza III A41;A23;C31;C22;E32 4 2 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,3), sljude (1,2) in železovih oksidov (2) LM109 - faza III A41;A31;A13;C22 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3) in sljude (2) LM110 - faza III A41;A32;C22 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,2) in sljude (2) LM111 - faza III A42;A22;A13;C22 2 4 grobo zrnata LM s sestavinami kremena (2,2,3) in sljude (2) LM112 - faza III A42;A32;C22 5 4 grobo zrnata LM s sestavinami kremena (2,2) in sljude (2) LM113 - faza III A51;A31;A22;A13;C22;E41 1 1 drobno zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,2,3), sljude (2) in železovih oksidov (1) LM114 - faza III A51;A31;A23;C22 1 4 fino zrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3) in sljude (2) Makroskopska analiza keramičnih zbirov z najdišča Gorice Lončenina vsake obravnavane faze ima svoje značilnosti in karakteristike, ki se odražajo predvsem v izboru in raznovrstnosti lončarskih mas (v pojavnosti sestavin, zlasti sljude in železovih oksidov), v načinu oblikovanja, dodelavi površine, žganju in trdoti posod. Keramični zbir faze I Keramični zbir (št. frg. 320) najstarejše faze (faze I) zaznamuje velika raznolikost lončarskih mas. Prepoznanih je 69 lončarskih mas, od katerih so najpogostejše tiste lončarske mase z oznako LM51 (8%) in lončarske mase z oznako LM10 (6%) (sl. 48). Vse lončarske mase sodijo v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas. Z vidika osnovnih sestavin (sl. 49) izstopajo lončarske mase s povišano vsebnostjo sljude (koda C) (51%) in »običajne« lončarske mase s 27% deležem. Občutno manjši delež pripada lončarskim masam s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov (koda CE - 11%), ter tistim s povišano vsebnostjo železovih oksidov (koda E - 7%). Prevladujejo fino zrnate (31 LM oz. 45%) in zelo fino zrnate lončarske mase (28 LM oz. 40%), bolj redke so drobnozrnate (9 LM oz. 13%) in grobo oz. zelo grobo zrnate lončarske mase (le 2 LM - sl. 49). Posodje je oblikovano prostoročno. Njena površina je največkrat brisana, torej gladka (68% oz. 196 frg.), izjemoma glajena oz. groba (3% oz. 10 frg.). Redko je uporabljena tehnika poliranja, toda vedno v kombinaciji z brisanjem (9% oz. 25 frg.) ali gla-jenjem (0,4 % oz. 1 frg. - sl. 50). V postopku žganja je bil izredno pogosto uporabljen redukcijski način žganja (16% oz. 46 frg.) oz. žganje z redukcijsko atmosfero v končni fazi (oksidacijsko žganje v končni fazi redukcijska atmosfera 6% oz. 17 frg. in redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi 23% oz. 67 frg.), kar je značilnost lasinjske kulture, kateri je pripisano gradivo faze I. Vendar še vedno ostajata nepopolni oksidacijski (31% oz. 89 frg.) in oksidacijski (20% oz. 60 frg.) način žganja najpogostejša. Posebnost med načini žganja, ne le faze I, temveč tudi celotnega prazgodovinskega keramičnega zbira z najdišča Gorice, predstavlja žganje (značilnega bolj za mlajša arheološka obdobja) z 49 Gorice - faza I: osnovne značilnosti lončarskih mas (okr. LM) keramičnega zbira (osnovne sestavine LM, LM s povišano vsebnostjo E, CE, C, zrnavostne skupine) osn. ses. LM št. LM %d. LM z vsebnostjo AC 17 24 LM z vsebnostjo ACD 12 17 LM z vsebnostjo ACDE 11 16 LM z vsebnostjo ACDM 1 1 LM z vsebnostjo ACE 26 38 LM z vsebnostjo ACM 2 3 LM z vsebnostjo ADE 1 1 vsebnost LM št. LM % d. LM LM s povišano vsebnostjo E 5 7 LM s povišano vsebnostjo CE 8 11 LM s povišano vsebnostjo C 35 51 običajne LM 19 27 LM z vsebnostjo sestavine M 3 4 zrnavost LM št. LM % d. LM zr. sk. 1 28 40 zr. sk. 2 31 45 zr. sk. 3 9 13 zr. sk. 4 1 1 zr. sk. 5 1 1 132 50 Gorice - faza I: obdelava površine, načini žganja ke obdelava površine iramičnegi št. frg. a zbira. % d. obojestransko glajenje (A3) 10 3 glajenje/brisanje (A/B) 27 9 obojestransko brisanje (B3) 196 68 brisanje/glajenje (BA) 7 1,6 brisanje/poliranje (BC) 17 6 obojestrasko poliranje (C3) 10 3 poliranje/glajenje (CA) 1 0,4 poliranje/brisanje (CB) 25 9 oznaka žganja št. frg. % d. 1 - oksidacijsko žganje 60 20 2 - redukcijsko žganje 46 16 4 - oks. žg. v končni fazi red. žg. 17 6 5 - red. žg. v končni fazi oks. žg. 67 23 6 - nep. oks. žg.v končni fazi dimljene 4 1 7 - nepopolno oksidacijsko žg. 89 31 9 - zap. menjavanje atm. v končni fazi red. žg. 10 zaporednim menjavanjem atmosfere v končni fazi z redukcijsko atmosfero, ki je ugotovljena na 10 fragmentih keramike faze I (sl. 50). Večina keramičnih izdelkov sodi med trdo keramiko (37% oz. 167 frg.- 3. in 4. stopnja po Mohsu). Enakomerno je zastopana zelo trda (18% oz. 53 frg. - 5. in 6. stopnja po Mohsu) in izredno trda keramika (25% oz. 73 frg. - 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu) . Površina izdelkov je tako na zunanji kot notranji površini svetlejših tonov - svetlo rjavih (17% oz 52 frg.), rdečkasto sivih (10% oz. 28 frg.), svetlo rdečih (7% oz. 20 frg.) tonov. Temnejši t.j. temno rjavi, sivi odtenki predstavljajo skupaj 23% delež. Keramični zbir faze II V fazi II je združeno gradivo keramičnih zbirov pod oznako IIa in IIb. V okviru faze IIa je analizirano gradivo stratigrafske enote SE 81 (plast - naplavina?), v okviru faze IIb, pa vsebina petih grobov (SE 18 - gr. 1, SE 50 - gr. 2, SE 80 - gr. 3, SE 82 - gr. 4, SE 86 - gr. 5) in dveh stratigrafskih enot - SE 38 (vkop za grob, uničen z jarkom SE 122), ter plasti SE 3 (naplavinski sediment). Za makroskopsko analizo keramičnega zbira SE 81 (plast) oz. faze IIa je bilo na razpolago vsega 22 keramičnih fragmentov. Posode 51 Gorice - faza IIa: osnovne značilnosti lončarskih mas keramičnega zbira (osnovne sestavine LM, LM s povišano vsebnostjo CE, E, C, zrna-vostne skupine). osn. ses. LM št. LM % d.LM LM z vsebnostjo AC 7 43 LM z vsebnostjo ACD 2 24 LM z vsebnostjo ACE 2 18 vsebnost LM ozn.LM % d. LM LM s povišano vsebnostjo C in E 1 9 LM s povišano vsebnostjo E 1 9 LM s povišano vsebnostjo C 3 27 običajne LM 6 55 zrnavost LM št. LM % d.LM zr. sk. 1 2 20 zr. sk. 2 8 70 so izdelane prostoročno iz enajstih (sl. 48) kremenovih, večinoma fino zrnatih lončarskih mas (8 LM - sl. 51), med katerimi prevladujejo »običajne« lončarske mase (6 LM - sl. 51). Manjši je delež tistih mas s povišano vsebnostjo sljude (3 LM), po enkrat pa so zastopane še mase s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov oz. s povišano vsebnostjo železovih oksidov. Pri postopku obdelave prostoročno izdelanih posod prevladuje tehnika obojestranskega brisanja (19 frg. oz 86%) površine, minimalno sta zastopani tehnika glajenja površine - (2 frg. - 9%) in kombinacija glajenje/brisanje (1 frg. - 5% - sl. 52). Tehnike poliranja posod nismo zasledili. Prevladuje keramika žgana v redukcijskih pogojih z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (11 frg. oz. 50%), kot drugi najpogostejši način žganja je nepopolno oksidacijsko (6 frg. oz. 27%). Ostali načini žganja so redki (sl. 52). Večina keramike sodi med trdo keramiko (18 frg. - 81% - 3. in 4. stopnja po Mohsu). Trdotno stopnjo 4 (izredno trdo - 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu) izkazujejo le trije fragmenti posod (oz 14%). Barva zunanje površine keramičnih izdelkov je svetlejših (bledo rjavih, svetlo rjavih, rdečkasto sivih) tonov, notranje pa so sive barve. 52 Gorice - faza IIa: obdelava površine, način žganja > obdelava površine eramične št.frg. ga zbira % d. obojestransko glajenje (A3) 2 9 glajenje/brisanje (A/B) 1 5 obojestransko brisanje (B3) 19 86 oznaka žganja št.frg. % d. 1 - oksidacijsko žganje 2 10 2 - redukcijsko žg. 3 14 5 - red. žg. v končni fazi oks. žg. 11 50 7- nepopolno oksidacijsko žg. 27 Keramični zbir faze IIb združuje dvanajst posod in predilno vretence, ki predstavljajo inventar štirih grobov (sl. 54), ter tri posode iz stratigrafskih enot SE 38 (2 posodi) in SE 86 (1 posoda). V gr. 2 (SE 50) je bila poleg vretenca najdena tudi posoda (G107 - Dodatek 4 - z. št. 551), ki zaradi ponovnega prežganja v ognju ni makroskopsko analizirana. 53 Gorice - faza IIb: osnove značilnosti lončarskih mas keramičnega zbira (osnovne sestavine LM, LM s povišano vsebnostjo C; CE) osn. ses. LM št. LM % d.LM LM z vsebnostjo AC 4 49 LM z vsebnostjo ACD 1 13 LM z vsebnostjo ACDE 1 13 LM z vsebnostjo ACE 2 25 vsebnost LM št. LM LM s povišano vsebnostjo C 3 LM s povišano vsebnostjo CE 1 zr. sk. 5 10 običajne mase LM 4 Makroskopska analiza posod faze IIb (sl. 54) je pokazala, da so lončarji za izdelavo določenih zvrsti posodja že namensko izbirali kakovost prvotne gline. Tako je lončar uporabil fino zrnate kre-menove lončarske mase z vsebnostjo železovih oksidov (LM86, LM87 in LM88 ) le pri izdelavi skodel (G106, G97), skodelic (G115) in še ene posode, od katere je ohranjeno le dno z ostenjem (G111), medtem ko je za izdelavo večine loncev oz. posod, uporabil zelo 3 6 1 fino zrnato kremenovo lončarsko maso s povišano vsebnostjo sljude (LM84) - posode G99, G109 (gr. 2), G113, G112, G114 (gr. 4) in PN 10, PN 1259 (Dodatek 4 - neobjavljeno) iz SE 38 (sl. 53, 54). Glede na sestavo lončarske mase izstopa le lonec s fasetiranim robom ustja (G120), ki je izdelan iz »običajne« fino zrnate kreme-nove lončarske mase (LM89). Fino zrnata kremenova lončarska masa (LM85), iz katere je izdelana amfora (G84), izstopa po večjem deležu organskih sestavin. V postopkih obdelave površine vseh posod je bila dosledno uporabljena tehnika brisanja kot osnovna način obdelave površine, zato je površina posod gladka. Analiza žganja je pokazala, da so posode dobro žgane in sicer redukcijsko (koda žg. 2) oz. redukcijsko v končni fazi v oksidacij-ski atmosferi (koda žg. 5). Le v treh primerih (G84, G111, G115) so bile posode žgane nepopolno oksidacijsko (koda žg. 7). Trinajst od petnajstih posod sodi med trdo keramiko (tr. sk. 2 - 3. in 4. stopnja po Mohsu). Izjemo predstavlja posoda iz gr. 3, ki je uvrščena v trdotno skupino 3 (5. in 6. stopnja po Mohsu). Na podlagi makroskopske analize bi lahko sklepali, da je sedem posod (posode z oznako G99, G109, G113, G112, G114, PN 10 - Dodatek 4 - zap. št. 255; PN 1259 - Dodatek 4 - zap.št. 254) izdelal lončar iz enake lončarske mase (LM84), žgane so bile v istih pogojih (razen G110 - vendar bi bila tudi ta posoda lahko žgana v istih pogojih, če upoštevamo dejstvo, da je ohranjen le fragment posode), pa tudi trdota posod je enaka. Delo istega lončarja bi lahko bili tudi posodi z oznako G106 in G115 (sl. 54). Keramični zbir faze III V fazi III (datiranem v 11. st.n.št. - analiziranih je bilo 132 keramičnih fragmentov) se pokaže več kot očitna sprememba v tehnologiji izdelave keramičnih izdelkov. Novosti so se pokazale v sestavi lončarskih mas, osnovnih načinih oblikovanja, obdelavi površine in trdoti izdelkov. Na podlagi tipoloških karakteristik lahko določimo osnovno obliko enajstim posodam (8 loncev, 2 skledi, 1 skodela). Pri petih posodah pa lahko z večjo ali manjšo verjetnostjo predvidevamo, da gre za lonce. V keramičnem zbiru je bilo zabeleženih še štiriinpetdeset fragmentov ostenji posod, tretjina jih je okrašenih. Razlika med prazgodovinskimi fazami in fazo III se dobro izraža v lončarskih masah. Zabeležen je pojav lončarskih mas s povišano vsebnostjo sljude, v katerih se pojavlja le-ta v dveh različnih velikostih, in sicer z delci velikosti od 0,51 do 2 mm in velikosti od 0,26 do 0,51 mm (npr. LM93 ima kodo lončarske mase A31;A21;A13;C31;C22). Lončarske mase so značilnost keramičnega zbira 11. stoletja in jih v drugih fazah oz. stratigrafskih enotah nismo zasledili (sl. 48, sl. 55). Razširjena koda lončarske mase (sl. 55) pokaže največjo sorodnost mas v stratigrafskih enotah SE 10, SE 69 in SE 87. Izpostaviti moramo tiste iz stratigrafske enote SE 6, v kateri so zastopane lončarske mase, ki jih v ostalih stratigrafskih enotah faze III nismo zasledili (izjemo predstavlja LM93). Posebnost keramičnega zbira SE 6 je lončarska masa z oznako LM90 z vsebnostjo organskih sestavin (koda D), ki je edina v keramičnem zbiru te faze. Med šestimi različnimi lončarskimi masami iz te stratigrafske enote SE 6 sta ugotovljeni kar dve (LM101 in LM106) s povišano vsebnostjo železovih oksidov, ki se pojavljajo le še v SE 10 in SE 87. Vsa lončenina keramičnega zbira je izdelana na lončarskem vretenu. Uporabljena sta bila dva osnovna tipa lončarskega vretena: lončarsko vreteno na ročni in na nožni pogon. Pri lončarskem vretenu na ročni pogon je bil uporabljen t.i. kombiniran postopek izdelave posode. Spodnji del posode (trebuh) je izdelan prostoročno in sicer tehniki oblikovanja s svaljki (na notranji površini posode so vidni sledovi nadgradnje svaljkov), zgornji del posode (rame,vrat) pa je bil izdelan na lončarskem vretenu na ročni pogon (v notranjosti posode na vratu, so ohranjene sledi vodoravnih žlebov in grebenov kot dokaz oblikovanja na vretenu). Na spojih spodnjega dela posode z zgornjim, so ohranjene sledi dodelave s prsti (sl. 56). Prevladuje tehnika oblikovanja na ročnem vretenu. Na ta način je izdelanih 39 posod (od skupno 47), iz stratigrafske enote SE 6 vseh 9 posod, iz stratigrafske enote SE 10 štirinajst posod (od 19), vse posode iz stratigrafske enote SE 69 (7 posod) in SE 87 (9 posod). Posode oblikovane na vretenu na nožni pogon so bile zabeležene v treh stratigrafskih enotah in sicer pet (od skupno 19) v strati-grafski enoti SE 10 in dve v stratigrafski enoti SE 87 in ena iz SE 89. Dokaz izdelave posod na lončarskem vretenu je tudi spiralna sled na dnu (t i. polž), ki se je ohranil pri zaprtem tipu posod, na fragmentu dna z ostenjem pod oznako PN 1008 (Dodatek 4 - zap. št. 17 iz SE 10). Z nak lončarja v obliki »grškega« križa, kot dokaz 54 Gorice - faza Ilb: osnovne značilnosti LM, lončarski recepti, oblikovnje, žganje, trdota gradivo SE/gr ime pred. ozn.LM skupina zr. obl. žg. tr. 84 SE18-gr.1 lonec - žara LM85 1 2 1 7 2 108 predilno vretence LM82 4 1 1 2 2 110 frg. ročaja LM83 3 1 1 2 2 99 lonec LM84 3 1 1 5 2 109 SE50-gr.2 frg.ustja z ostenjem LM84 3 1 1 2 2 z ostenjem 106 skodela LM86 2 2 1 5 2 111 frg.dna z ostenjem LM88 2 3 1 7 2 107 lonec (ponovno prežgan) / / / / / 97 SE80 - gr.3 frg.ostenja LM87 2 2 1 5 3 113 frg.ustja z ostenjem LM84 3 1 1 5 2 112 SE82-gr.4 skodela (lonec ?) - fasetiran rob ustja LM84 3 1 1 5 2 114 frg. dna z ostenjem LM84 3 1 1 5 2 115 skodelica LM86 2 2 1 7 2 120 SE86-gr.5 žara - fasetiran rob ustja LM89 3 2 1 2 2 PN10 SE38 lonec - ustje,ostenje,dno LM84 3 1 1 5 2 PN1259 posoda s fasetiranim ustjem LM84 3 1 1 5 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 134 55 Gorice - faza III: osnovne sestavine LM, LM s povišano vsebnostjo E, CE, C, zrnavostne skupine, zastopanost LM po posameznih SE faza III vsebn. LM št. LM % d.LM LM z vsebnostjo AC 16 64 LM z vsebnostjo ACD 1 4 LM z vsebnostjo ACE 8 32 sest. LM št. LM % d.LM LM s povišano vsebnostjo C 19 76 LM s povišano vsebnostjo CE 2 8 LM s povišano vsebnostjo E 1 4 običajne LM 3 12 zrnavost LM št. LM % d.LM zr. sk. 1 6 24 zr. sk. 2 15 60 zr. sk. 3 4 16 je značilna bolj groba površina. Glajenje nastopa kot samostojna oblika obdelave (5 posod) ali v kombinaciji z brisanjem (19 posod na notranji površini in 1 posoda na zunanji površini - sl. 56). Tudi pri žganju je opazen napredek (sl. 56). Keramično produkcijo faze III označujeta dva načina žganja, oksidacijsko (15 posod) in redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (21 posod). Trdota keramičnih izdelkov (sl. 56) je praviloma zelo visoka (sl. 56), namreč večina posod pripada trdotni stopnji 3 (25 posod - 5. in 6. stopnja po Mohsu) oz. 4 (20 posod - 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu), le ena pa trdotni stopnji 2 (3. in 4. stopnja po Mohsu). 56 Gorice - faza III: oblikovanje, obdelava površine; način žganja, trdota (splošno in po posameznih SE). osn. teh. oblikovanja št. frg. vreteno na ročni pog. 39 vrteteno na nožni pog. obdelava površine št.frg. obojestransko glajenje (A3) izdelave posod na lončarskem vretenu, se je ohranil na dnu dveh loncev pod oznako G125 (PN 1001; Dodatek 4 - zap. št. 1 iz SE 10) in G144 (Dodatek 4 - zap. št. 6 iz SE 87) in G184 (Dodatek 4 - zap. št.). Znak lončarja (centralni del je poškodovan) je bil prepoznan tudi na dnu lonca z oznako G138 (PN 1022; Dodatek 4 - zap. št. 2 iz SE 87). Na fragmentu dna z oznako G134 (Dodatek 4 - zap. št. 30 iz SE 69) pa je znak lončarja v »obliki sončnega kolesa«. Pri postopkih obdelave površine (sl. 56) se poleg tehnike brisanja (površina predmeta je gladka) kot najpogostejšega načina obdelave površine (22 posod), pojavlja še tehnika glajenja, za katero %d. 83 17 % d. oznaka a ni koda LM doso o .grf 6 0 0 1 9 6 7 78E tO 9 8 glajenje/brisanje (A/B) 19 40 LM ip k f ES obojestransko brisanje (B3) 22 47 s .tš brisanje/glajenje (BA) 1 11 LM090 1 A21 A13;C22;D31 1 1 1 LM091 2 A21 A13;C22;E31 2 2 1 1 oznaka žganja št.frg. % d. LM092 4 A23 A13;C21 2 2 2 1 - oksidacijsko žganje 15 32 LM093 3 A31 A21;A13;C31;C22 3 4 2 1 2 - redukcijsko žg. 2 4 LM094 3 A31 A22;A13;C31;C22 2 7 1 1 5 - red. žg. v končni fazi oks. žg. 21 45 LM095 4 A31 A22;C21 1 1 1 7- nepopolno oksidacijsko žg. 9 19 LM096 2 A31 A22;C22;E31 2 5 1 1 LM097 3 A31 A23;C31;C22 1 2 1 oznaka trdotne skupine št.frg. % d. LM098 4 A33 A13;C22 2 2 1 1 2 - trda keramika (3,4 po Mohsu) 1 2 LM099 2 A33 A13;C31;C22;E31 2 8 2 3 - zelo trda keramika (5,6 po Mohsu) 20 43 LM100 4 A41 A13;C22 1 2 1 4 - izredno trda keramika (7-9 po Mohsu 25 55 LM101 2 A41 A22;A13;C31;C21;E32 1 1 1 LM102 4 A41 A22;A13;C22 2 5 1 1 osn. teh. olikovanja SE06 SE10 SE69 SE87 SE89 LM103 4 A41 A22;C21 1 15 1 vreteno na ročni pogon (2) 9 14 7 9 LM104 4 A41 A22;C22 1 30 1 vreteno na nožni pogon (3) 5 2 1 LM105 2 A41 A22;C31;C22;E31 2 2 1 1 LM106 2 A41 A22;C31;C22;E32 2 1 2 dodelave površine SE06 SE10 SE69 SE87 SE89 LM107 3 A41 A23;C31;C22 5 5 3 1 1 obojestransko brisanje (B3) 3 10 2 6 1 LM108 2 A41 A23;C31;C22;E32 3 4 1 2 brisanje-glajenje (B/A) 1 LM109 4 A41 A31;A13;C22 1 1 1 obojestransko glajenje (A3) 1 2 1 1 LM110 4 A41 A32;C22 1 4 1 glajenje-brisanje (A/B) 5 6 4 4 LM111 4 A42 A22;A13;C22 2 3 1 1 9 19 7 11 1 LM112 4 A42 A32;C22 5 22 1 2 2 LM113 1 A51 A31;A22;A13;C22;E41 1 2 1 žganje/atmosfera SE06 SE10 SE69 SE87 SE89 LM114 4 A51 A31;A23;C22 1 1 1 oksidacijsko (1) 2 7 3 3 47 132 9 19 7 11 1 redukcijsko (2) 1 1 redukcijsko v končno fazi oksicacijsko (5) 3 8 2 8 nepopolno oksidacijsko (7) 4 4 1 9 19 7 11 1 oznaka trdotne skupine SE06 SE10 SE69 SE87 SE89 trda keramika (3,4 po Mohsu) - 2 1 zelo trda keramika (5,6 po Mohsu) - 3 6 8 2 4 izredno trda keramika (7-9 po Mohsu) - 4 3 11 5 6 1 9 19 7 11 1 135 8 5 2 Raziskava arheološke keramike Dimitrij Mlekuž, Milena Horvat Kljub napredku mikroskopskih in naravoslovnih metod pri raziskavah keramike so makroskopske analize keramike temelj vseh tehnoloških analiz lončenine, predvsem zato, ker so relativno poceni in je z njimi moč pregledati veliko število vzorcev (kar je pri mikroskopskih in naravoslovnih metodah zaradi zahtevnosti priprave vzorcev in cene analiz veliko težje). Zato bi morali biti izsledki makroskopskih preiskav osnova za izvedbo mikroskopskih preiskav, saj je le tako moč izločiti primerne in statistično reprezentativne vzorce za mikroskopske in naravoslovne raziskave. Prav multivariantne statistične metode predstavljajo nujen vmesni korak med makroskopskimi, mikroskopskimi in naravoslovnimi raziskavami lončenine. Cilj raziskave je: - s pomočjo makroskopske analize keramičnega zbira določiti lončarske mase oz. fakturne tipe, - izpeljati s pomočjo multuvariantnih statističnih metod poizkus združevanja lončarskih mas oz. fakturnih tipov v lončarske recepte, - predvideti izvor prvotne gline oz. glin, ki bi lahko predstavljale izvorno surovino za izdelavo keramike, - izbrati reprezentativne vzorce za kemijske in mineraloške analize, s katerimi bi lahko preverili relevantnost z makroskopsko metodo določenih lončarskih receptov in potrdili oz ovrgli hipotezo izvora prvotne gline oz. glin uporabljenih pri izdelavi keramičnih izdelkov. Metodologija 1. Priprava lončarskih mas za keramične izdelke Večina glin je v naravnem stanju, torej takšna, ki jo lončar izkoplje, preveč plastična in zato neprimerna za izdelavo keramičnih izdelkov. Lončar izkopano glino različno obdela. Glino čisti, ji dodaja razne dodatke - pustila in topitelje. Govorimo o plemenitenju gline. S pustili lahko zmanjša posledice prevelike plastičnosti, zato doda glini kremen, šamot in grog. S topitelji (glinenec, kalcijev karbonat) povečuje čvrstost in trdoto. Razlikovati moramo torej med naravno glino (komaj izkopano glino) in oplemeniteno glino (lončarsko maso). Zato govorimo odslej o lončarskih masah (oz. obdelani glini) in ne več o glinah. Med seboj lahko mešamo tudi različne lončarske mase. Delimo jih glede na: barvo, najprimernejšo temperaturo žganja,način oblikovanja, način obdelave (mase za kiparjenje, ročno oblikovanje, vlivanje) itd. Najbolj uveljavljena je delitev lončarskih mas na lončevino (nem.: Topferware, angl.: Pottery), fajanso , belo prst (nem.: Steingut, angl.: Eartherware, White body), kamenino (nem.: Steinzeug, angl.: Stone ware, Vitrified clay), raku, porcelan (trdi, mehki) itd. Procesu oblikovanja, krašenja in sušenja keramičnega izdelka, sledi žganje. Žganje predstavlja najvažnejši keramični proces. Šele z žganjem pri visoki temperaturi dobijo keramični izdelki potrebno čvrstost, barvo in kvaliteto. 2 Analiza »arheološke« keramike 2a Makroskopska analiza keramičnih izdelkov Pri makroskopski analizi keramičnih izdelkov določamo značilnosti lončarske, mase kot so osnovne sestavine, velikost in pogostnost vključkov in zrnavost. Rezultat makroskopske analize je kodiran opis lončarske mase. Osnovne sestavine lončarske mase Vsaka posamezna sestavina dobi ustrezno kodo (veliko tiskano črko - npr. kremen - koda A) Na tej stopnji raziskav ne moremo ločevati med naravnimi in umetno dodanimi sestavinami v lončarski masi, zato opredeljujemo prisotnost in odsotnost kremena (koda A), kalcijevega karbonata (koda B), sljude (koda C), organskih sestavin (koda D), železovih oksidov (koda E)/glinenih jeder (koda F), groga (koda G), grafita (koda H), neopredeljenih sestavin (npr. koda J - »bela preperina«- luknjica zapolnjena, ali le na steni luknjic nabran bel prah). Velikost vključkov, ki jo opredeljujemo s petimi različnimi kategorijami (pri kodiranju uporabimo numerično vrednost npr. 1 - ). Velikost vključkov je pomembna pri opredelitvi zrnavosti. Razdelili smo jih v naslednje kategorije: koda 1 - zrnca velikosti do 0,25 mm, koda 2 - zrnaca velikosti od 0,26 do 0,50 mm, koda 3 - zrnca velikosti od 0,51 do 2 mm koda 4 - zrnca velikosti od 2,01 do 3 mm koda 5 - zrnca veliskosti nad 3,01 mm Pogostnost vključkov je kategorija, s katero opisujemo gostoto vseh vrst vključkov, ki smo jih prepoznali. Pogostnost označujemo s tremi kategorijami: koda 1 - redka (do 5 zrnc na 1 cm2), koda 2 - zmerna (od 5 do 10 zrnc na 1 cm2) , koda 3 - obilna (nad 10 zrnc na 1 cm2). Lončarskim masam določamo tudi zrnavost. Pri tem upoštevamo velikost in pogostnost vključkov (opazujemo kremen in kalcijev karbonat) v lončarski masi. Namreč z zrnavostjo lončarske mase so povezane različne lastnosti mas: linearni skrček, občutljivost pri sušenju, trdnost, odpornost proti zmrzovanju itd. Zrnavost razvrščamo v 5 različnih skupin: skupina 1 - zelo fina zrnavta LM skupina 2 - fina zrnata LM skupina 3 - drobna zrnata LM skupina 4 - groba zrnata LM skupina 5 - zelo grobo zrnata LM Za prehod iz nižje v višjo skupino zrnavosti upoštevamo poleg velikosti zrnc tudi njihovo pogostnost, npr. lončarska masa z razširjeno kodo A21;A13;C22, D31 sodi v skupino 1, torej je zelo fino zrnata in ne fino zrnata. V višjo skupino bi recimo sodila lončarska masa, ki ima razširjeno kodo npr. A22;A13;C22;D31, ki jo označuje višja zrnavost in večja pogostnost kremena, v našem primeru A22, zato uvrstimo lončarsko maso v 2. skupino, torej fino zrnato. Primer kodiranja lončarske mase z razširjeno kodo A21;A13;C21;D31, predstavlja maso, v kateri so redka zrnca kremena, velikosti med 0,26 do 0,5 mm, obilna zrnca kremena, velikosti do 0,25 mm, redka zrnca sljude, velikosti do 0,25 mm, in redke organske sestavine, velikosti med 0,5 in 2 mm. Vsaki različni razširjeni kodi določimo tudi indeks oz. skrajšano kodo npr. LM01. 2b Analiza s pomočjo multivariantnih statističnih metod Šele na tej stopnji raziskav gre za združevanje lončarskih mas v skupine - recepte. Združujemo LM s podobnimi značilnostmi. V našem primeru smo skupine določili s pomočjo metode voditeljev, ki smo jih dodatno testirali oz. primerjali s hierarhično metodo in rezultati analize glavnih komponent. Prvi korak je prevedba kod lončarskih mas v zapis, ki ga je moč statistično obdelati. Kodo prevedemo v urejeno n-terico ali točko v n-dimenzionalnem prostoru (k1,k2,..,kn), kjer vsaka komponenta predstavlja sestavino mase, njena vrednost pa količino sestavine, ki jo izračunamo kot vsoto kod velikosti in pogostosti vključkov. Tako ima sestavina z majhnimi a pogostimi vključki enako vrednost kot sestavina z redkimi a velikimi vključki. Vrednosti nato uredimo. Primer: kodo lončarske mase LM13 oblike A21;A13;C21;D22;E32 prevedemo v urejeno peterico (0.36, 0.15, 0.21, 0.26, 0). Z razvrščanjem v skupine, združujemo lončarske mase tako, da so si lončarske mase znotraj skupin kar čim bolj podobne med seboj in mase v različnih skupinah kar seda čim bolj različne med seboj. Statistika nam ponuja množico orodij za razvrščanje v skupine. Hierarhične metode (hierarhical clustering) so največkrat uporabljene metode za razvrščanje v skupine. So zelo priljubljene predvsem zato, ker ne zahtevajo, da vnaprej določimo število skupin iskane razvrstitve. Drugi razlog pa je, da je rezultat postopnega združevanja ali cepitve možno zelo nazorno grafično predstaviti, na primer z dendrogramom (Ferligoj 1989). Hierarhično metodo smo v naši nalogi uporabili prav za intuitivno razumevanje notranje strukture podatkov. Tako smo v skupine razvrstili lončarske mase in sestavine, kjer so nas zanimale korelacije med posameznimi sestavinami, oz. katere sestavine se pojavljajo skupaj v receptih. Uporabili smo Wardovo metodo v statističnem programu R (http://CRAN.R-project.org). Nehierarhične metode se od hierarhičnih ločijo predvsem v tem, da je število skupin potrebno določiti vnaprej. Poglavitni problem je izbira najbolj smiselnega števila skupin, ki kar najbolje odražajo strukturo podatkov. Tu smo uporabili metodo voditeljev (k-means clustering) v statističnem programu R. Optimalno število skupin običajno določimo tako, da za vsako število skupin izračunamo kriterijsko funkcijo (običajno je to Wardova kriterijska funkcija, ki je vsota kvadratov razdalj točk od središča vsake skupine). Vsota kvadratov razlik narašča, ko povečujemo število skupin; »koleno«, oz. število, kjer vsota razlik ne rase več tako hitro, pa je običajno optimalno število skupin. Rezultate k-means analize smo vizualizirali in nadzorovali s pomočjo analize glavnih komponent (principal component analysis), ki omogoča povzeti podatke s čim manjšo izgubo informacij tako, da zmanjša razsežnost podatkov. Nove spremenljivke (dimenzije, komponente) so urejene od najpomembnejše do najmanj pomembne, kjer glavna komponenta pojasnjuje kar največ variabilnosti podatkov. Z grafično ponazoritvijo prvih dveh komponent običajno zajamemo večji del variabilnosti podatkov. 2c Interpretacija lončarskih receptov oz. skupin Pri pripravi primernih receptur za svoje izdelke so si lončarji pomagali na različne načine. Vsak lončar je poznal kakovost in značaj gline v svoji bližnji okolici ter jo prilagajal različnim oblikam posodja. Vendar moramo pri razlagi lončarskih receptov upoštevati po mnenju Ricove tudi dejstvo, da lahko pridemo zlasti pri (makroskopskih kot tudi kemijskih) raziskavah grobozrnate prazgodovinske keramike do različnih podatkov oz. rezultatov celo znotraj ene posode. Na podoben problem lahko naletimo tudi pri analizi glin nekega glinokopa, kajti do večjih razlik v kemijski in mineraloški sestavi lahko pride tudi med vzorci glin, ki smo jih vzeli v istem glinokopu (Rice 1987, 391, 418, 419). Prav tako ni nujno, da je lončar dodajal posamezne sestavine »predelani glini«, ampak je lahko mešal različne vrste glin med seboj. Tako Vilko Novak pri pregledu Prekmurskega lončarstva (Novak 1951, 115) navaja, da so prekmurski lončarji mešali različne gline med seboj in niso dodajali posameznih sestavin, kot je to značilno za lončarje s področja Komende, Bele Krajine in Šentjerneja. 3 Laboratorijske analize Osnovo laboratorijskim raziskavam (v našem primeru kemijskim in mineraloško-petrografskim) predstavlja izbor lončarskih mas iz skupin oz. »receptov«, določenih na podlagi multivariantnih statističnih metod Laboratorijske analize nam dajejo največ podatkov o keramiki, razdelimo jih lahko v dve večji skupini: na kemijske in mineraloško-petrografske. Kemijska analiza (pokaže, kateri kemični elementi so prisotni v predmetu/glini in kakšen je njihov delež) vzorcev keramike in glin pomaga določiti, ali izvirajo vsi primerki keramike in gline iz istega, lokalnega izvornega področja. Na ta način poizkušamo določiti izvor gline. Mineraloške in petrografske analize (povedo nam, iz katerih mineralov je analiziran izdelek sestavljen) naj bi pomagale opredeliti način priprave gline pred žganjem ter temperaturo in atmosfero žganja. 4. Primerjava z etnološkimi in drugimi viri Podatke o glini iz širše okolice najdišča, iz katerega izhajajo vzorci, pogosto dobimo tudi iz etnoloških ali drugih virov. Analiza lončarskih receptov na najdišču Gorice 1 Statistična analiza lončarskih mas Faza I Fazo I zastopa 69 lončarskih mas. S hierarhičnio metodo smo izdelali dendrogram lončarskih mas, kjer se mase združujejo (oz. cepijo) v hierarhične skupine. V najbolj grobi razdelitvi so mase razdeljene v skupino, ki jo sestavlja le LM57 in drugo, v kateri so vse ostale. Ko se spuščamo po dendrogramu, mase hitro razpadejo na večje število skupin. Zdi se, da je smiselna razdelitev na 4 do 8 skupin, saj so le tako skupine dovolj velike (sl. 57). Dendrogram sestavin pokaže, da se pojavnost kremena (A) močno razlikuje od vseh ostalih. Med ostalimi sestavinami se v skupine združujejo organske sestavine (D) in nedefinirana sestavina (M) ter sljuda (C) in železovi oksidi (E). Dendrogram sestavin kaže, da je prisotnost kremena (A) ključna spremenljivka, ki ločuje lončarske mase med seboj. Lahko sklepamo, da je kremen (A) sestavina, ki so jo lončarji/lončarke dodajali glini, in tako glavna sestavina receptov. Ostale sestavine so lahko bodisi namensko dodane v manjši količini ali pa so del gline in tako določajo »podpis« posameznega glinokopa (v našem primeru najbrž dva; prvi, kjer prevladujejo organske (D) in nedefinirane sestavine (M) in drugi, s sljudo (C) in železovimi oksidi (E) (sl. 58). Poglavitna metoda, ki smo jo uporabili za določanje skupin ali receptov, je metoda voditeljev. Število skupin smo določili s pomočjo grafa vsote kvadratov razdalj med skupinami za različno 57 Gorice - faza I: dendrogram lončarskih mas Gorice faza I S - tCkil^liii ïfi iiil liliji: hclust C, "complete") 58 Gorice - faza I: dendrogram sestavin Gorice faza I 9v1d hclust C, "complete") število skupin. »Koleno« grafa je med 4 in 8 skupinami, zato smo se odločili lončarske mase razdelili na 6 skupin. (sl. 59) Skupine so prikazane grafično v dveh dimenzijah, kjer predstavljata obe dimenziji prva in druga glavno komponento lončarskih mas. Osnovni komponenti vsebujeta le okoli 54% variabilnosti podatkov, kar je zelo malo in pomeni, da je skoraj 46% variabilnosti skritih v drugih dimenzijah. Če primerjamo posamezne spremenljivke je očitno, da je kremen (A) zastopan precej drugače od ostalih sestavin, kjer se organske sestavine (D), sljuda (C) in neznana sestavina (M ) obnašajo precej podobno, a različno od železovih oksidov (E). Tako lahko prvo glavno komponento (x os) grobo razložimo kot delež kremena (A) v razmerju z ostalimi sestavinami, drugo glavno komponento (y os) pa kot razmerje med sljudo (C) in ostalimi sestavinami. Distribucija skupin kaže podoben vzorec. Skupini 1 in 4 na levi strani grafa, določa odsotnost kremena (A); gledano od leve proti desni, mase razpadejo na skupine, ki jih določajo razmerja ostalih sestavin do kremena (A). V sredini grafa je več bolje opredeljivih skupin; zdi se da skupini 2 in 6 določa večji delež železovih oksidov (E), medtem ko skupine 4, 3 in 5 določa predvsem prisotnost sestavin sljude (C), organskih sestavin (D) in neznane sestavine (M) v razmerju do kremena (A). Najbolj razpršena je skupina 5, ki jo je težko razložiti. 60 Gorice - faza I: skupine, določene s metodo voditeljev prikazane v prostoru prvih dveh glavnih komponent E S 4 6 66 6 4 4 M 59 Gorice - faza I: uspešnost razdelitve na skupine (merjena z vsota kvadratov razdalj med skupinami) glede na njihovo število. -1-1-1-1-1-1— -0.3 -0.2 -0.1 0.0 0.1 0.2 0.3 Comp.1 E 1 S s - / "T" -I-1-1-1-1— 6 8 10 12 14 Number of CI iislers Analiza glavnih komponent, kljub nizki variabilnosti prvih dveh komponent, kaže, da je tako število skupin kot tudi razdelitev na skupine smiselna. Očitno je, da ni zelo dobro opredeljivih in strnjenih skupin, kar pomeni, da obstaja precejšnja variabilnost v pripravi lončarskih mas. Dokaj strjene skupine, ki bi lahko bile rezultat enotnih receptov, so skupine 2, 6, 4 in morda tudi skupina 3. Faza II Fazo II zastopa 18 lončarskih mas. Na podlagi dendro-grama se zdi smiselna razdelitev na do 4, saj so le te dovolj velike (sl. 61). Dendrogram sestavin kaže, da je kremen (A) ključna spremenljivka, ki ločuje lončarske mase med seboj in predstavlja glavno sestavino receptov. Ostale sestavine tj. sljuda (c), organske sestavine (D) in železovi oksidi (E) so lahko bodisi namensko do- Î33 33 5 5 61 Gorice - faza II: dendrogram lončarskih mas. Gorice faza II q J m i i I ! I i M i I § I gm ficlust [*, "complete"; 62 Gorice - faza II: dendrogram sestavin. Gorice faza II avid ficlust [*, "complete") 63 Gorice - faza II: uspešnost razdelitve na skupine (merjena z vsota kvadratov razdalj med skupinami) glede na njihovo število. •B E dane v manjši količini ali pa so del prvotne gline. Sestavina M (neznan sestavina) v fazi II ni zastopana (sl. 62). Graf vsote kvadratov razdalj med skupinami lončarskih mas faze II kaže, da je koleno grafa med 3. in 5. skupino. Zato smo se odločili lončarske mase razdeliti na 4 skupine (sl. 63). Razvrstitev na skupine je prikazana grafično v dveh dimenzijah, kjer sta obe dimenziji (prva in druga) glavni komponenti lončarskih mas in predstavljata okoli 72% variabilnost podatkov. Tako lahko prvo glavno komponento (x os) razložimo kot delež kremena (A) in sljude (C) v razmerju z železovimi oksidi (E), drugo glavno komponento pa kot razmerje med organskimi sestavinami (D) in ostalimi sestavinami. Distribucija skupin kaže vzorec, ki zelo dobro odraža obnašanje spremenljivk, kar pomeni, da so recepti relativno enostavni. Skupine so zelo dobro opredeljive in strnjene, le skupini 4 in 3 sta si zelo podobni in ju lahko razumemo tudi kod podskupini večje skupine. Skupino 1 tako določa relativno večji delež organskih sestavin (D), večji delež železovih 64 Gorice - faza II: skupine, določene s metodo voditeljev prikazane v prostoru prvih dveh glavnih komponent. -4-2 0 2 I I I I E o O Number of Clusters Comp.1 oksidov (E) določa skupino 2, skupini 4 in 3 sta določeni s razmerjem med sljudo (C) in kremenom(A) (sl. 64). Analiza glavnih komponent obravnavane faze kaže, da imamo opravka vsaj s tremi dobro opredeljenimi in relativno enostavnimi recepti priprave lončarskih mas, le razlika med skupinama 4 in 3 je lahko rezultat uporabe glin iz različnih glinokopov pri enakem receptu ali dveh zelo podobnih receptov. Faza III Iz faze III je znanih 24 lončarskih mas. Na podlagi den-drograma se zdi smiselna razdelitev na 4 do 5 skupin (sl. 65). Dendrogram sestavin pokaže, da se sestavina kremen (A) močno razlikuje od vseh ostalih. Od ostalih sestavin so prisotne še sljuda (C), organske sestavine (D) in železovi oksidi (E). Nedefinirana sestavina (M) v fazi II ni zastopana. Podobno kot pri fazah I in II je sestavina kremen (A) ključna spremenljivka, ki ločuje lončarske mase med seboj (sl. 66). Združevanje lončarskih mas v skupine oz. recepte s pomočjo metode voditeljev dopušča združevanje lončarskih mas faze III v 4 skupine, namreč »koleno« grafa se pokaže med 3. in 5. skupino (sl. 67). Razdelitev na skupine prikažemo grafično v dveh dimenzijah. Obe dimenziji, prva in druga, sta glavni komponenti lončarskih 65 Gorice - faza III: dendrogram lončarskih mas. 66 Gorice - faza III: dendrogram sestavin. Gorice faza III gv1d hclust (*, "complete") 67 Gorice - faza III: uspešnost razdelitve na skupine (merjena z vsota kvadratov razdalj med skupinami) glede na njihovo število. o^o — o -1-1-1-T" 6 8 10 12 14 Number of Clusters mas in vsebujeta okoli 70% variabilnosti podatkov. Primerjava posameznih spremenljivk kaže, da v fazi III (v nasprotju s fazo II) pojavnost kremena (A) negativno korelira s prisotnostjo sljude (C) in železovimi oksidi (E). Organske sestavine (D) se vedejo drugače kot vse ostale spremenljivke. Prvo glavno komponento (x os) lahko razložimo kot delež kremena v razmerju z sljudo in železovimi oksidi (E), drugo pa kot razmerje med organskimi (D) in ostalimi sestavinami. Distribucija skupin kaže na relativno enostavnost receptov, kar se dobro odraža tudi v spremenljivkah. Očitno je, da je lončarska masa LM90 tujek, saj zelo izstopa. Vse skupine so zelo strjene in dobro opredeljene. Skupino 4 označuje velik delež kremena (A) skoraj brez ostalih sestavin, skupino 2 večjo prisotnost sljude in železovih oksidov (E), skupino 3 večja prisotnost sljude (C), obe s prisotnostjo kremena. Le skupino 1, v kateri je tudi tujek LM90, je težko razložiti (sl. 68). 68 Gorice - faza III: skupine, določene s metodo voditeljev prikazane v prostoru prvih dveh glavnih komponent. - -0.4 -0.2 Comp.1 Raziskava glavnih komponent kaže, da imamo v fazi III opravka z vsaj tremi dobro razpoznavnimi recepti priprave lončarskih mas, težko je razložiti le skupino 1, ki jo sestavljata lončarski masi LM90 in LM 113. 2. Interpretacija lončarskih receptov oz. skupin V primeru Goric se zdi, da je ključna sestavina, ki definira recepte v vseh fazah, količina kremena. Pojavljajo se tudi druge sestavine, a so manj pomembne. Zanimivo je, da ko primerjamo sestavine med seboj po fazah, nikoli ne opazimo, da bi se dve sestavini kazali enako. To lahko morda razumemo kot posledico dodajanja sestavin v recepte ali uporabo različnih glinokopov v različnih fazah. V prvi fazi so lončarske mase razpršene precej široko in ne tvorijo dobro opredeljenih in strnjenih skupin. To pomeni, da obstaja precejšnja variabilnost v pripravi lončarskih mas. To lahko pripišemo večjemu kronološkemu razponu. V drugi in tretji fazi so skupine precej dobro določljive in strjene. Očitno imamo opravka z dobro opredeljenimi recepti priprave lončarskih mas. Če grafično predstavimo lončarske mase iz vseh faz skupaj, se jasno pokaže, da so mase iz prve faze daleč najbolj razpršene, mase iz faz II in III pa se bistveno bolje razvrščajo v skupine. Zanimiva je strjena skupina na desni strani diagrama, ki jo sestavljajo mase iz vseh treh faz, opredeljena z razmerjem med kremenom (koda A) in sljudo (koda C) in kaže na tip lončarskih mas, ki ostane nespremenjen skozi vse tri faze (sl. 69). 69 Gorice - vse faze: lončarske mase po fazah prikazane v prostoru prvih dveh glavnih komponent. 1 1 1 1 M 1 D 1 ^ 1 1 1 3 \ \ J 2 1 1 1 \ 1 111112 --^ cp " 1 1 / 3 /33 1 1 111 1 1 y12 2112ři113 A .2 cp " 1 E -0.2 -0.1 0.0 0.1 Comp.1 0.2 0.3 Faza I V fazi I je bilo ugotovljenih z makroskopsko analizo 69 različnih lončarskih mas (sl. 48), ki so na podlagi multivariantne statistične metode združene v 6 skupin oz. receptur (sl. 60). Lončarske mase so opredeljene s pomočjo makroskopske analize keramičnih zbirov iz različnih stratigrafskih enot, uvrščenih v fazo I najdišča Gorice in fragmentov keramike, ki so zašli v stratigrafske enote SE 1, SE 3 (Dodatek 4). Recept 1 Značilnost recepta 1 je vsebnost kremena zelo fine zr-navosti. Glina je obogatena s sestavinami sljude in železovih oksidov. Obe sestavini sta zastopani v povišani vrednosti. V bistvu lončar tej recepturi ni dodal nobene sestavine. Prvotno glino je le očistil organskih sestavin in grobih delcev. Iz recepta 1 je izdelanih 35 posod. Iz fragmentov keramike smo uspeli določiti oblike trem skodelam (G13, G9, G24), enemu loncu (G20) in dvema vrčema (G24, G5). Recept 2 Recept 2 združuje lončarske mase (petnajstih LM), za katere je značilen kremen kot prevladujoča komponenta. Od re-cepture 1 se razlikuje po večji zrnavosti. Še vedno prevladuje zelo fina zrnavost kremena, vendar so prisotna tudi fina in drobna zrna kremena. Od ostalih sestavin prevladuje po pogostnosti sljuda (zmerna in obilna), železovi oksidi so redki. V osmih (od 15 LM) lončarskih masah se zelo redko pojavljajo tudi organske sestavine, katerih prisotnost pa je, po vsej verjetnosti, v veliki meri posledica nepopolnega oksidacijskega žganja (Dodatek 4 - faza I rubrika žganje). Glede na osnovne sestavine, ki so zabeležene v receptu 1 in 2, smemo predvideti isto izvorno glino za oba recepta, s to razliko, da je lončar pri recepturi 2 dodal kremen fine in drobne zrnavosti. Iz recepture 2 je izdelanih 68 posod. Zanimivo je, da je največji delež lončarskih izdelkov izdelanih iz lončarske mase LM51, kar šestnajst, med drugim dve skledi (G35, G50), lonec (G1), tri zajemalke (G34, G42, G47), noga (G30), fragment ostenja s horizontalnim ročajem (GII). Po pogostnosti ji sledijo lončarski izdelki iz lončarske mase LM19 (12 posod - skodela G163, dva lonca G17 in G161, skodelica G68) in LM16 (ohranjenih je osem ostenji posod in dvoje dna posod - G155, G166). Recept 3 Prevladujoča sestavina recepta 3 je kremen, ki predstavlja najštevilnejši vključek. Prevladuje zelo fino zrnata do drobnozrnata velikost zrnc kremena. Kremen zelo grobe zrnavosti je manj pogost (LM69 in LM70). Drugo sestavino recepta predstavlja sljuda, ki se pojavlja v vseh treh kategorijah pogostnosti: redki, zmerni in obilni. Sljudo moramo po vsej verjetnosti smatrati kot sestavino prvotne gline, medtem ko za kremen obstaja večja verjetnost, da ga je lončar namensko dodal. Za razliko od prvih dveh receptov, je za recept 3 značilna popolna odsotnost železovih oksidov, kar govori za to, da smemo z veliko verjetnostjo predvideti uporabo drugega glinokopa. Iz te recepture je izdelanih 69 različnih izdelkov faze I, od tega lahko z zanesljivostjo določimo obliko le šestim posodam (dva lonca - G44, G26; ena skodela - G82; ena skodelica - G83; dva vrča - G27, G12), pri ostalih pa lahko opredelimo le enega od odsekov posode npr. ustje z ostenjem, dno z ostenjem, ostenje (Dodatek 4). Recept 4 Lončarski recept 4 je na prvi pogled zelo podoben receptu 3. Za recepturo je značilno razmerje komponent kremen, sljuda in organske sestavine - torej poleg standardnih sestavin kremena (A) in sljude (C) še pojav organskih sestavin (D). Slednje so prisotne v vseh lončarskih masah, ki so uvrščene v to recepturo. Organske sestavine so bodisi sestavina prvotne gline ali pa so umetno dodane lončarski masi kot pustilo. Pri žganju organske sestavine (v lončarskih pečeh) zgorijo oz. zoglenijo v oksida-cijskih pogojih v temperaturnem intervalu med 500°do 700°C. Za odstranitev organskih sestavin je torej potrebna oksidacijska atmosfera (kisik iz atmosfere tvori z ogljikom v notranjosti črepi-nje ogljikov dioksid, ki kot plin izgine). Za kar polovico izdelkov recepture 4 pa je ugotovljeno nepopolno oksidacijsko žganje oz. nepopolno oksidacijsko žganje z dimljenjem v končni fazi (Dodatek 4- faza I - žganje). Torej bi lahko prisotnost organskih sestavin v recepturi 4 povezali prav z načinom žganja. Tudi za recepturo 4 je značilna popolna odsotnost železovih oksidov. Zdi se, da je lončar za izdelke, izdelane iz recepta 3 in 4, uporabil surovino (prvotno glino) iz istega glinokopa. Iz recepta 4 je izdelanih 31 izdelkov. Razpoznati nam je uspelo le po eno skledo (G36), skodelo (G38) in zajemalko (G40). Recept 5 Skupino je težko razložiti (sl. 60) predvsem zaradi raznolikosti sestavin. Zdi se, da moramo v tej recepturi, glede na prisotnost sestavin sljude (C), organskih sestavin (D), železovih oksidov (E) in neznane sestavine (M) v razmerju do kremena (A), predvideti vsaj tri različna izvorna področja gline. Obstaja pa tudi velika verjetnost, da so lončarski izdelki prineseni v naselbino, zato tudi takšna raznolikost v sestavinah. Na nov izvor surovine oz. priprave gline za izdelavo posod, kažejo posode, pri katerih je makroskopska analiza pokazala poleg kremena (kot osnovne sestavine) še prisotnost sestavine z oznako M (nedoločljiva sestavina). Dokler ne bodo opravljene laboratorijske analize, ki bodo pokazale, za katero sestavino gre, lahko le ugibamo, ali je bila za izdelavo posod uporabljena prvotna glina iz nekega povsem drugega glinokopa oz. so bile posode prinesene od drugod. Na žalost razpolagamo le s fragmenti posod (Dodatek 4 -zap. št. 385, 411, 248, 316), tako da je tipološka primerjava z lon- 5 0 5 10 čarskimi izdelki drugih najdišč ni mogoča. Na drugo izvorno glino recepta 5 opozarjajo lončarski izdelki, izdelani iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM06) z zelo visoko vsebnostjo sljude. Fragmenta posode G19 (frg. ustja z ostenjem lonca) in G60 (frg. dna z ostenjem posode na nogi) izstopata v lončenin-skem zbiru faze I ne le po recepturi ampak tudi oblikovno. Zato je velika verjetnost, da gre za importirani posodi. Tretje izvorno področje gline v okviru recepta 5 določa predvsem prisotnost sljude (C) in železovih oksidov (E) v lončarski masi LM57 v razmerju do kremena (A). Glina je obogatena predvsem s sljudo, železovi oksidi so prisotni v osiromašeni količini. Za obe sestavini smemo predvidevati, da sta bili prisotni v omenjenih količinah že v prvotni glini. Kremen drobne in fine zrnavosti pa je lončar po vsej verjetnosti namensko dodal. Po vrsti sestavin, njihovi velikosti in pogostnosti kaže ta podskupina recepta 5 na precejšnjo sorodnost s skupino receptov 6. Recept 6 Sestava recepta 6 je po sestavinah podobna receptu 2, nekoliko manj receptu 1. Prisotne so iste sestavine: kremen (A), sljuda (C) in železovi oksidi (E). Razlike se pokažejo le v zrnavosti kremena, kot ključne sestavine recepta, katero je lončar v fini in drobni, redkeje grobi in zelo grobi zrnavosti dodajal že predelani glini, da bi izboljšal kakovost prvotne gline in pridobil primerno lončarsko maso za svoje izdelke. Oba recepta - 2 in 6, morda še 1 - odstopata od ostalih receptov faze I po vsebnosti železovih oksidov, tj. sestavini, za katero lahko z veliko verjetnostjo predvidevamo, da je bila prisotna že v prvotni glini in ni dodatek lončarja. Odstopanja so opazna tudi v pogostnosti sljude (C), ki je v receptu 6 redka, medtem ko v receptu 1 in 2 prevladuje. Kljub tem odstopanjem lahko z veliko verjetnostjo predpostavljamo, da je lončar za pripravo receptov 1, 2 in 6 uporabljal isti lokalni izvor gline. Iz recepta 6 je izdelanih 38 različnih posod. Od tega lahko z zanesljivostjo govorimo le o eni skledi (G49), eni skode-li (G67), dveh loncih (G41, G33) in fragmentu ene zajemalke (G22), na podlagi ohranjenih ustij z ostenjem pa lahko sklepamo še na najmanj šest loncev (G6, G8, G16, G62, G48). Tako lahko predvidevamo, da je za keramične izdelke izdelane iz recepta 1, 2 in 6, uporabljen isti lokalni izvor gline, za katerega je značilen večji delež železovih oksidov (E) in sorazmerno redka ali zmerna pogostnost sljude. Drug lokalni izvor nakazujeta recepta 3, 4, v katerih je kremen ključna spremenljivka, razlike so le v velikosti in pogostnosti kremenovih drobcev in v receptu 4 tudi pri atmosferi žganja keramike. Najbolj nehomogena je skupina receptov 5, za katero smo predvideli tri različna izvorna področja gline, pri drugi podskupini naj bi šlo celo (glede na oblikovanost posod) za importirane keramične izdelke. Faza II S pomočjo multivariantne statistične metode, ki združuje lončarske mase s podobnimi karakteristikami, so v fazi II izločeni štirje dobro definirani recepti priprave lončarskih mas (sl. 64). ki združujejo lončarske mase, opredeljene na osnovi makroskopske analize keramike iz petih grobov ter iz dveh naselbinskih plasti SE 81 in SE 3. Opozoriti moramo, da je bilo osem lončarskih mas in sicer z oznako od LM82 do LM89, uporabljenih izključno za izdelavo grobne keramike in jih nismo zasledili pri posodju iz naselbinskih plasti (sl. 48). Sestavo recepta 1 določa večji delež organskih sestavin (D), ki se redko ohranijo v keramiki in predstavljajo poseben problem ne le pri makroskopskih, temveč tudi pri laboratorijskih analizah. Mnoge lončarske mase vsebujejo organske snovi, ki so bodisi primarno prisotne v glini ali pa so umetno dodane že predelani glini kot pustilo, pri oksidacijskih pogojih žganja pa zgorijo oz. zoglenijo. To pa se seveda ne zgodi, če je žganje nepopolno oksi-dacijsko, oz. je bilo žganje nepopolno oksidacijsko in je bila v zaključni fazi vzpostavljeno dimljenje. Kremen se kot sestavina v recepturi 1 pojavlja v fini in zelo fini zrnavosti. Sljuda ima nizko vrednost. Lončarski izdelki izdelani iz recepture 1 so se nahajali predvsem v naselbinski plasti. Kot grobni pridatek je iz te recepture izdelana le amfora (G84) iz groba 1. Za skupino receptov 1 bi po vsej verjetnosti, če upoštevamo dejstvo, da so organske sestavine posledica neprimernega žganja, predvideli isti glinokop kota za recept 3, za katerega je značilna prevladujoča komponenta kremena in osiromašena prisotnost sljude. Za recept skupine 2 je značilen večji delež železovih oksidov. Posamezna zrna železovih oksidov, ki so razpršena v glineni masi, prepoznamo jih predvsem po rdečkasti barvi. Njihova prisotnost v masi vpliva na barvo celotne keramike. Pomembna sestavina recepta je tudi kremen, ki je prisoten v fino zrnati in zelo fino zrnati obliki, redko v večji zrnavosti. Izjemo predstavlja lončarska masa LM88, v kateri prevladuje kremen drobne zrnavosti. Sljuda kot tudi železovi oksidi se pojavljajo v recepturi v redki (4 LM) oz. zmerni pogostnosti (3 LM), zato se zastavi vprašanje, če ne bi bilo bolj smotrno znotraj recepture 2 razlikovati dve podskupini, in sicer tisto z redko pogostnostjo sljude in železovih oksidov (LM71, LM72, LM86, LM87) in ono s povišano pogostnostjo obeh komponent (LM74, LM80, LM88) (sl. 48). To seveda pomeni dvoje različnih področij izvorne gline. Posode iz lončarskih mas LM71, LM72, LM74, LM80 izvirajo iz naselbinskih kontekstov, iz treh lončarskih mas (LM86 - LM88) recepture 2 izdelani skodeli (G106, G97), skodelica (G115) in posoda (GIII), pa predstavljajjo pridatke v grobovih faze IIb. Recept 3 združuje lončarske mase, ki smo jih pri makroskopski analizi poimenovali »običajne« lončarske mase, pri katerih močno prevladuje sestavina kremena, sljuda pa je zastopana v zmernih vrednostih (izjema LM84). Kremen je kot prevladujoča sestavina, v fino zrnati in zelo fino zrnati obliki, drobna in zelo groba zrna kremena so redka. Tudi znotraj recepture 3 se pojavljajo lončarske mase (sl.48), ki so značilne za keramiko iz naselbinskih plasti (LM77, LM79 in LM81) in tiste, iz grobov (LM83, LM84 in LM89). Med njimi izstopa lončarska masa LM84, iz katere je bilo izdelanih kar sedem posod (G114, G112, G113, G109, G99 in Dodatek 4- zap. št. 553, 554). Lončarski recept za izdelavo posod 4. skupine kaže glede na povišano vrednost sljude na drugačno izvorno naravno glino. V fini in zelo fino zrnati obliki se pojavlja kremen v obeh lončarskih masah (LM75 in LM78), ki se vežeta na lončarske izdelke najdene v naselbinskih plasteh. V recepturi izstopa zelo fino zrnata kreme-nova lončarska masa (LM82), za katero je značilna obilna prisotnost sljude (sl. 48) , iz nje je izdelano le predilno vretence (G108). V okviru posameznih faz je smiselna korelacija posameznih receptov oz. skupin receptov s tipi posod v okviru posameznih faz, kar pa je težje izvedljivo za keramične izdelke faze IIa, predvsem zaradi fragmentarne ohranjenost posod. Manjši problem predstavljajo keramični izdelki vezani na fazo IIb - iz grobov. Zanje je ugotovljeno, da so lončarji za izdelavo določenih oblik posod namensko izbirali glino oz. so ji dodajali določene sestavine (največkrat kremen). Na to kažejo izdelki recepture 2 in 3, namreč za izdelavo skodel (G106, G97, GIII) je bila uporabljena receptura 2, za skodelo (G112) in tri lonce (G99, G120 in Dodatek 4- zap. št. 553) pa receptura 3, torej je bila pri izdelavi teh posod izbrana glina iz dveh različnih glinokopov. Že pri receptu 1 je bilo omenjeno, da bi lahko bila za izdelke, izdelane po tem receptu, če predpostavimo, da so organske sestavine posledica žganja (nepopolno oksidacijskega), uporabljena prvotna glina iz istega gli-nokopa kot za izdelke recepta skupine 3. Za izdelke, izdelane iz 4. skupine receptov, za katere je značilna obilna prisotnost slju-de (med drugim tudi za predilno vretence G108), je lončar uporabil drugo izvorno glino, torej smemo za keramične izdelke faze II predvideti tri različna izvorna področja gline. Faza III V keramičnem zbiru faze III, datiranem v 11. st.n.št., je bilo makroskopsko analiziranih 132 keramičnih fragmentov, z multi-variantno metodo so bili opredeljeni 4 lončarski recepti (sl. 67). Med vsemi definiranimi lončarskimi recepti faze III, je recept 1 najtežje razložiti. Vprašanje je ali sploh smemo govoriti o receptu, kajti obe lončarski masi (LM113 in LM90) sta po sestavinah popolnoma različni in predstavljata neko posebnost lončeninske-ga zbira faze III. Oba fragmenta posod (ostenje) sta bila najdena v polnilu stratigrafske enote SE 6. V fino zrnati kremenovi lončarski masi LM113 prevladuje kremen zelo fine in fine zrnavosti z redkimi vključki kremena drobne do grobe zrnavosti. Poleg slju-de (v povišani vrednosti) preseneča prisotnost železovih oksidov v velikosti 3 mm, v povprečju dosežejo železovi oksidi velikost do 2 mm. Drugo lončarsko maso - LM90 - zelo fino zrnata kreme-nova lončarska masa s povišano vsebnostjo sljude - pa zaznamuje prisotnost organskih sestavin. Obe lončarski masi po sestavi izstopata od ostalih treh receptur faze III (sl. 48). Za sestavo recepta skupine 2 je značilna povišana prisotnost sljude (dveh velikosti C31;C22) in železovih oksidov. Sljudo in železove okside smemo (podobno kot pri receptu 4), imeti kot sestavino prvotne gline in ne kot pridatek lončarja. Kremen je kot sestavina prisoten v različnih zrnavostih. Prevladuje kremen fine zrnavosti, groba zrna kremena so redka. Prvotna glina, uporabljena za pripravo recepta 2, je bila pridobljena v drugem »glinokopu« kot glina za pripravo recepta 3 in 4. Iz tega recepta je izdelanih 13 posod faze III. Na fragmentu dna posode (G184 - najden v plasti SE 1) je znak lončarja v obliki križa, pri katerem so (»trojne«) prečke križa enako dolge in stojijo pravokotno druga na drugi (tim. »grška oblika križa«). Isti lončarski znak se pojavlja tudi pri štirih posodah, ki sta izdelani iz recepture 4 (lonec G125 iz polnila SE 10 in lonec G144 iz polnila SE 87), kar pomeni, da je lončar, za katerega je značilen lončarski znak v obliki »grškega« križa, uporabljal pri izdelavi posod najmanj dve različni recepturi (recept 2 in 4). Druga zanimivost je ta, da so vsi izdelki s tem znakom izdelani v kombinirani tehniki oblikovanja, na vretenu na ročni pogon (znak se je nahajal torej na vretenu na ročni pogon). Devet krat je bil pri izdelavi posod iz recepture 2, uporabljen kombiniran postopek izdelave (vreteno na ročni pogon) in štiri krat vreteno na nožni pogon. Na vretenu na nožni pogon sta izdelani iz te recepture le skleda (G128) in lonec (G123), oba iz polnila SE 10, in skodela iz polnila SE 87 (PN 1029 - Dodatek 4 - zap. št. 9), ter lonec (G133) iz prvega polnila vkopa SE 91. V skupino receptov 3 (sl. 48) so uvrščene lončarske mase s sljudo dveh velikosti in pogostosti (koda C31;C22). Kremen se kot sestavina pojavlja v fino zrnati velikosti, drobna in groba zrna kremena so redka. Recepturo 3 je za izdelavo svojih izdelkov uporabljal tudi lončar, ki je kot zaščitni znak na dnu posod uporabljal »sončno kolo« (G134 - iz polnila SE 69), ki je izdelana v kombinirani tehniki - na lončarskem kolesu na ročni pogon. Iz iste lončarske mase, če upoštevamo razširjeno kodo t.j. LM93 (kot je izdelana posoda G134) sta izdelani še dve posodi (G132 - ohranjeno dno in fragment ostenja posode - Dodatek 4- zap. št. 29), najdeni v polnilu SE 6. Lončarske izdelke izdelane iz recepta 3 zasledimo v štirih različnih polnilih jamah faze III, in sicer v polnilu SE 6 (frg. dno z ostenjem G123; frg. ostenja - Dodatek 4 - zap. št. 29), SE 10 (G127, G124 in Dodatek 4 - zap. št. 105; 106 in 19), polnilu SE 69 (frg. dna z lončarskim znakom v obliki sončnega kolesa G134) ter polnilu SE 87 (lonec- frg. ustja z ostenjem G141 in frg. ostenja Dodatek 4 - zap. št. 27). Glede na sestavine (sljuda dveh velikosti) smemo tudi za recepturo 3 predvideti drug izvor surovine in drugačno pripravo glinene mase. Četrta skupina receptov (sl. 48) keramičnega zbira faze III kaže glede na sestavo recepture na drugo izvorno področje gline. Ključna sestavina recepture 4 je kremen različne zrnavosti, prevladuje fino zrnata in drobno zrnata velikost kremena, kremen grobe in zelo grobe zrnavosti je manj pogost. Sljudo, ki je zastopana v povišani vsebnosti, lahko z veliko verjetnostjo imamo za sestavino prvotne gline in ne kot pridatek. Lončarski izdelki izdelani iz te recepture predstavljajo najštevilčnejše izdelke faze III, saj je iz nje izdelanih kar 22 posod (od 47). Na dnu loncev (G123, G144 in G138) lahko razpoznamo dva različna znaka lončarjev. Znak lončarja v obliki »grškega« križa se pojavlja na dveh loncih, in sicer G125 in G144, isti znak lončarja smo srečali že na dnu posode recepture 2 (G184). Na dnu lonca G138 (iz polnila SE 87) je znak lončarja ohranjen le delno (ohranjene so štiri vzporedne linije, zadnji sta povezani z dvema prečnima, nekoliko stran poteka še peta, rahlo poševna linija). Izdelan je iz najpogostejše lončarske mase LM112 (razširjena koda A42;A32;C22) recepture 4. Isto lončarsko maso je lončar uporabil še pri izdelavi štirih posod. Na vseh teh posodah je dokazana kombinirana tehnika oblikovanja (dodelava na na vretenu na ročni pogon), kar kaže, da se je lončarski znak, ki je ohranjen na dnu lonca G138, nahajal na vretenu na ročni pogon. Izdelki četrte skupine so najdeni v polnilu štirih jam - SE 6, SE 110, SE 69 in SE 87. Zdi se, da imajo recepture 2, 3 in 4 (faze III) vsaka svoj lokalni izvor, ki ga moramo iskati po vsej verjetnosti na obrobju Gorič-kega, ki je poznano po izvrstni lončarski glini, če ne celo v sami naselbini. Zaključek Uporaba multivariantnih statističnih metod in metod razvrščanja v skupine omogoča, da veliko število lončarskih mas združujemo v smiselne skupine »recepte«, ki so najverjetneje posledica enakega postopka priprave lončarske mase. Dejstvo pa je, da vsi recepti niso enaki, nekateri so zelo strnjeni in dobro opredeljivi, medtem ko so drugi zelo razpršeni. Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda Mirjam Jezeršek Uvod Tehnološka opredelitev analiziranega keramičnega zbira, je bila izdelana po metodologiji, ki jo je razvila M. Horvat (Horvat 1999). Potekala je na nivoju posameznega keramičnega fragmenta in na nivoju keramičnega zbira. Na prvem nivoju so bile dokumentirane osnovne tehnološke lastnosti keramike, na drugem pa osnovne značilnosti keramične produkcije. Analiziran je bil ves zajet keramični zbir. V raziskavo so bili zajeti vsi keramični fragmenti večji od enega centimetra z nepoškodovano notranjo in zunanjo površino. Tem kriterijem je ustrezalo 1694 keramičnih fragmentov (Dodatek 3). 70 Količinska razmerja vrst lončenine v keramičnem zbiru. vrsta lončenine št. frg. delež v % I 1 prazgodovinska lončenina 231 14 1 antična lončenina 35 2 1 neglazirana lončenina mlajših obdobij 1197 70 1 glazirana lončenina mlajših obdobij 231 14 skupaj 1694 100 --—^ Največji odstotkovni delež pripada lončenini mlajših obdobij, in sicer kar 1428 fragmentov, od tega 70 odstotkov (1197 frg.) neglazi-rani lončenini in 14 odstotkov glazirani lončenini. Z manjšima od-stotkovnima deležema sta zastopani tudi prazgodovinska lonče-nina (14 odstotkov oz. 231 frg.) in lončenina, ki bi jo morda lahko umestili v antično obdobje (2 odstotka oz. 35 frg.) (sl. 70). Pri tehnološki makroskopski analizi vsakega posameznega keramičnega fragmenta so bile opazovane naslednje spremenljivke: lončarska masa, oblikovanje, dodelava površine, žganje in trdota. Vse spremenljivke, določene pri makroskopski tehnološki analizi keramičnega gradiva, so bile evidentirane v kodirani obliki in obdelane v računalniškem programu Excel. Izdelana je bila računalniška tehnološka podatkovna baza (Dodatek 3). Podatki so bili statistično ovrednoteni in prikazani v tabelarni in grafični obliki. Uporabljene oznake in okrajšave po Horvat (1999). Tehnološka opredelitev keramičnega zbira na makroskopski ravni Lončarske mase Obravnavani keramični zbir zaznamuje velika raznolikost lončarskih mas. Pri določanju lončarske mase, ki je zmes dveh ali več glin s topitelji (glinenec, kalcijev karbonat), ki uravnavajo lastnosti in spreminjajo sestavo lončarske mase, so bile opredeljene vrsta, velikost in pogostnost osnovnih sestavin (Horvat 1999, 16). Prepoznanih je bilo 86 različnih lončarskih mas (sl. 71). Analiza je pokazala, da se lahko lončarska masa (LM) z enako razširjeno kodo pojavi v različnih časovnih obdobjih (npr. LM16, razširjena koda lončarske mase A21;A13;C21;D21 se pojavi tako v prazgodovinskem, antičnem kakor tudi v mlajših obdobjih). Na makroskopski ravni raziskav je nemogoče dokazati, da bi za izdelavo keramičnih izdelkov uporabili enako lončarsko maso v različnih časovnih obdobjih. Potrebna bi bila kemijska analiza teh lončarskih mas. Kar 84 odstotkov (1428 frg.) vsega obravnavanega keramičnega gradiva lahko uvrstimo med keramiko mlajših obdobij (sl. 70, 71). 71 Seznam lončarskih mas keramičnega zbira. LM razširjena koda lončarske mase št. frg. makroskopski opis lončarske mase pojav LM po časovnih obdobjih LM01 A13 10 Izredno fina lončarska mas s sestavinami kremena (1) NV (glaz.št.frg. 9) LM02 A13;C21 101 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 124, 135, 237, 273, 275, 300, 316, 595, 615, 742, 969, 973, 1044, 1094, 1366), A (Teh.pod.b. - zap.št. 43), NV (glaz.št.frg. 23) LM03 A13;C21;D22 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in organskih sestavin (2) NV (glaz.št.frg. 1) LM04 A13;C21;E21 13 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 133, 583, 968), NV (glaz. št.frg. 3) LM05 A13;C21;E32 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 70) LM06 A13;C22 229 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 81, 185, 187, 333, 497, 534, 536, 646, 654, 662), NV (glaz.št.frg. 45) LM07 A13;C22;E21 112 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 132, 154, 1367), NV (glaz.št.frg. 17) LM08 A13;C22;E22 6 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV (glaz.št.frg. 3) LM09 A13;C22;E31 11 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3) A (Teh.pod.b. - zap.št. 701), NV (glaz.št.frg. 3) LM10 A13;C22;E31;E21 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 961) LM razširjena koda lončarske mase št. frg. makroskopski opis lončarske mase pojav LM po časovnih obdobjih LM11 A13;C22;E32 8 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 45, 59, 60, 61, 526, 1043, 1281, 1409) LM12 A13;C23 142 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 422, 455, 535, 661, 740), NV (glaz.št.frg. 13) LM13 A13;C23;E21 73 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV (glaz.št.frg. 12) LM14 A13;C23;E31 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 14, 653) LM15 A21;A13;C21 155 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 20, 87, 122, 142, 182, 214, 235, 236, 249, 269, 357, 375, 437, 441, 489, 537, 928), NV (glaz.št.frg. 33) LM16 A21;A13;C21;D21 9 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in organskih sestavin (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 119, 271, 570, 1021), A (Teh.pod.b. - zap.št. 248), NV (glaz.št.frg. 1) LM17 A21;A13;C21;D22;E32 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 896) LM18 A21;A13;C21;E21 115 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 100, 123, 134, 247, 318, 616, 823), NV (glaz.št.frg. 14) LM19 A21;A13;C21;E32 12 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 75, 76, 90, 99, 215, 542, 657, 741, 775) LM20 A21;A13;C22 184 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 438, 447, 571, 572, 744, 892, 1113), NV (glaz.št.frg. 24) LM21 A21;A13;C22;C12 11 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2;1) NV (glaz.št.frg. 1) LM22 A21;A13;C22;C12;E21 37 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2;1) in železovih oksidov (2) NV (glaz.št.frg. 7) LM23 A21;A13;C22;D21;E31 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 652, 972) LM24 A21;A13;C22;D22;E21 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 624, 651) LM25 A21;A13;C22;D31;E32 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 603) LM26 A21;A13;C22;E21 97 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) A (Teh.pod.b. - zap.št. 26), NV (glaz.št.frg. 12) LM27 A21;A13;C22;E22 10 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM28 A21;A13;C22;E31 4 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 456, 552) LM29 A21;A13;C22;E32 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 636) LM30 A21;A13;C23 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) LM31 A21;A13;C23;E21 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM32 A21;A13;C23;E31 3 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 183, 739), A (Teh.pod.b. - zap.št. 44) LM33 A21;A13;C23;E31;E21 4 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) NV (glaz.št.frg. 1) LM34 A22;A13 5 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) LM35 A22;A13;C21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) LM36 A22;A13;C21;D32 11 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in organskih sestavin (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 78, 89, 216, 251, 299, 402, 470, 642, 655, 774), A (Teh.pod.b. - zap. št. 561) LM37 A22;A13;C21;E31 5 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 23, 74, 77, 223, 641) LM38 A22;A13;C22 2 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 354, 1042) LM39 A22;A13;C22;E31 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 22, 270, 332, 734) LM40 A22;A13;C22;E32 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 35, 36), A (Teh.pod.b. -zap.št. 116) Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 145 LM razširjena koda lončarske mase št. frg. makroskopski opis lončarske mase pojav LM po časovnih obdobjih LM41 A23;A13;C21;D31 5 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in organskih sestavin (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 737, 738, 743, 745) LM42 A23;A13;C22 9 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 120, 121, 143, 617, 658, 732, 736, 818) LM43 A31;A13;C21 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in sljude (2) LM44 A31;A13;C21;E21 9 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 91), A (Teh.pod.b. - zap. št. 1472), NV (glaz.št.frg. 1) LM45 A31;A13;C21;E31;E22 3 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 186, 212, 1003) LM46 A31;A13;C21;E32;E21 3 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 752) LM47 A31;A13;C22 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in sljude (2) LM48 A31;A13;C22;D31;E31;E22 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 131, 141) LM49 A31;A13;C23 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in sljude (2) LM50 A31;A13;C23;E32 5 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 184), A (Teh.pod.b. -zap.št. 660, 1473) LM51 A31;A21;A13;C21 25 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) NV (glaz.št.frg. 2) LM52 A31;A21;A13;C21;E21 26 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 21, 82, 83, 140, 374, 594), A (Teh.pod.b. - zap.št. 279), NV (glaz. št.frg. 1) LM53 A31;A21;A13;C21;E31 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) A (Teh.pod.b. - zap.št. 560) LM54 A31;A21;A13;C22 25 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 79, 144, 153, 471, 733, 735, 1069), NV (glaz.št.frg. 2) LM55 A31;A21;A13;C22;E21 56 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 80, 94, 359, 728) LM56 A31;A21;A13;C22;E31 5 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 274, 355) LM57 A31;A21;A13;C23 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) LM58 A31;A21;A13;C23;D21;E21 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) LM59 A31;A22;A13;C21 23 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 37, 139, 210, 272, 298, 573, 612, 637, 656, 1001), A (Teh.pod.b. - zap.št. 488, 512), NV (glaz.št.frg. 2) LM60 A31;A22;A13;C21;E32 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) LM61 A31;A22;A13;C22 7 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 358, 400) LM62 A31;A22;A13;C22;E21 2 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 494) LM63 A31;A22;A13;C22;E31 25 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 181, 205, 208, 209, 277, 399, 521, 659, 895, 929, 958, 959, 967, 1093), A (Teh.pod.b. - zap.št. 58, 115, 353, 692, 847, 1068, 1092, 1195) LM64 A31;A22;A13;C22;E41;E31 3 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (4;3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 71, 118, 224) LM65 A31;A22;A13;C23 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 93), NV (glaz.št.frg. 1) LM66 A32;A22;A13;C21;D21;E21 4 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 166, 250, 1331) LM67 A33;A13;C22 4 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in sljude (2) A (Teh.pod.b. - zap.št. 691, 763, 1036) LM68 A33;A13;C31;C22;E31 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (3;2) in železovih oksidov (3) A (Teh.pod.b. - zap.št. 623) LM69 A41;A22;A13;C31;C21;E32 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;2;1), sljude (3;2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 129, 206, 211, 613) LM70 A41;A31;A13;C21 2 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 317) Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 146 LM razširjena koda lončarske mase št. frg. makroskopski opis lončarske mase pojav LM po časovnih obdobjih LM71 A41;A31;A13;C21;E31 8 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 457, 614, 727, 730), A (Teh.pod.b. - zap.št. 574, 702, 836) LM72 A41;A31;A13;C22 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 541) LM73 A41;A31;A21;A13;C21;E21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) LM74 A41;A31;A21;A13;C21;E31;E21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 373) LM75 A41;A31;A22;A13;C21 2 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 252) LM76 A41;A31;A22;A13;C21;E31 5 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 172, 513), A (Teh.pod.b. -zap.št. 862, 690, 865, 1027) LM77 A41;A31;A22;A13;C22 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 681), A (Teh.pod.b. -zap.št. 401, 484) LM78 A41;A32;A21;A13;C21;D31;E32;E21 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 276) LM79 A42;A22;A13;C21;D31;E32 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;2;1), sljude (2), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 1002) LM80 A42;A22;A13;C22 2 Grobo zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 729, 731) LM81 A43;A22;A13;C22;E31 1 Grobo zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 73) LM82 A51;A21;A13;C22 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (5;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 575) LM83 A51;A21;A13;C22;E41;E21 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (5;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (4;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 296, 1020) LM84 A51;A31;A22;A13;C22;E31 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (5;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 1335) LM85 A51;A31;A22;A13;C22;E41 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (5;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (4) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 117) LM86 A52;A31;A22;C21;E32 6 Zelo grobo zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (5;3;2), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 46, 49, 62, 92, 101, 267) LM - lončarska masa, št.frg. - število fragmentov, Teh.pod.b. - zap.št. - Tehnološka podatkovna baza - zaporedna številka, št.glaz.frg. - število glaziranih fragmentov, PZ - prazgodovinsko obdobje, A - antično obdobje, NV - novi vek Razširjeno kodo lončarske mase sestavljajo: A-kremen, C-sljuda, D-organske sestavine, E-železovi oksidi, J-nedefinirane sestavine, velikost zrnc oz. vključkov (numerična vrednost) in pogostnost (numerična vrednost), primer: A13;C22 72 Gorice - LM prazgodovinskih obdobij in korelacija prazgodovinskih LM Gorice z LM najdišča Za Raščico in Pod Kotom-jug pri Krogu. vrsta lonč. ozn. LM koda lončarske mase mase št. frg. id. pred. v Teh. pod. b. id. pred. v Teh .pod .b. - Za id. pred. v Teh. pod. - Gorice Raščico b. - Pod Kotom - jug pri Krogu kremenove LM02 A13;C21 lončarske mase 15 124, 135, 237, 273, 275, 36, 125, 468, 469, 527, 698, 972 300, 316, 595, 615, 742, (LM02) 969, 973, 1044, 1094, 1366 LM04 A13;C21;E21 3 133, 583, 968 LM05 A13;C21;E32 1 70 LM06 A13;C22 10 81, 185, 187, 333, 497, 165, 228, 266, 267, 268, 337, 534, 536, 646, 654, 662 363, 419, 425, 428, 515, 522, 648, 653, 679 (LM06) LM07 A13;C22;E21 3 132, 154, 1367 153, 159, 181, 203, 214, 269, 427 (LM08) LM10 A13;C22;E31;E21 1 961 148, 249, 277, 299, 300, 301, 1277 (LM11) 779, 965 (LM10) LM11 A13;C22;E32 8 45, 59, 60, 61, 526, 1043, 1281, 1409 LM12 A13;C23 5 422, 455, 535, 661, 740 LM14 A13;C23;E31 2 14,653 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 147 vrsta lonč. ozn. LM mase koda lončarske mase št. frg. id. pred. v Teh. pod. b. - Gorice id. pred. v Teh .pod .b. - Za Raščico id. pred. v Teh. pod. b. - Pod Kotom -jug pri Krogu LM15 A21;A13;C21 18 20, 87, 122, 142, 182, 214, 235, 236, 249, 269, 357, 375, 437, 441, 489, 537, 928 29, 90, 227, 470, 491, 493, 497, 505, 507, 521, 525, 558, 562, 575, 576, 581, 582, 612, 694, 702, 703, 707, 740, 765, 948, 951, 960, 971, 973, 974, 975, 983 (LM13) LM16 A21;A13;C21;D21 4 119,271,570,1021 172, 490, 530 (LM14) 1333 (LM15) LM17 A21;A13;C21;D22;E32 1 896 LM18 A21;A13;C21;E21 7 100, 123, 134, 247, 318, 616, 823 101, 156, 157, 158, 179, 292, 306, 307, 345, 347, 352, 467, 479, 481, 492, 520, 550, 551, 651, 656, 668, 671, 705, 987, 988 (LM15) LM19 A21;A13;C21;E32 9 75, 76, 90, 99, 215, 542, 657, 741, 775 LM20 A21;A13;C22 7 438, 447, 571, 572, 744, 892, 1113 LM23 A21;A13;C22;D21;E31 2 652, 972 LM24 A21;A13;C22;D22;E21 2 624, 651 354, 344 (LM18) LM25 A21;A13;C22;D31;E32 1 603 LM28 A21;A13;C22;E31 2 456, 552 LM29 A21;A13;C22;E32 1 636 LM32 A21;A13;C23;E31 2 183, 739 LM36 A22;A13;C21;D32 10 78, 89, 216, 251, 299, 402, 470, 642, 655, 774 LM37 A22;A13;C21;E31 5 23, 74, 77, 223, 641 LM38 A22;A13;C22 2 354, 1042 265, 289, 305, 308, 344, 346, 372, 383, 403, 406, 422, 498, 596, 600, 611, 782 (LM23) LM39 A22;A13;C22;E31 4 22, 270, 332, 734 LM40 A22;A13;C22;E32 2 35, 36 LM41 A23;A13;C21;D31 4 737, 738, 743, 745 LM42 A23;A13;C22 8 120, 121, 143, 617, 658, 732, 736, 818 LM44 A31;A13;C21;E21 1 91 83, 132, 149, 151, 234, 335, 395, 435, 448, 463, 474, 475, 496, 504, 519, 528, 534, 544, 545, 546, 556, 561, 573, 603, 608, 617, 631, 642, 649, 662, 666, 674, 684, 701, 747, 761, 773, 777, 781, 806, 809, 814, 867, 871, 949, 950, 961, 976, 977, 978, 979, 980, 981, 982, 1014 (LM25) LM45 A31;A13;C21;E31;E22 3 186, 212, 1003 53, 54, 75, 200, 215, 216, 217, 235, 242, 243, 312, 313, 321, 326, 328, 329, 330, 336, 338, 339, 340, 357, 379, 392, 399, 400, 405, 451, 452, 476, 499, 510, 524, 536, 537, 567, 605, 630, 675, 824, 990, 991 (LM27) LM46 A31;A13;C21;E32;E21 1 752 193, 288, 295, 591, 661, 752, 753, 786, 963, 964, 992-996 (LM28) 1208 (LM30) LM48 A31;A13;C22;D31;E31;E22 2 131,141 LM50 A31;A13;C23;E32 1 184 356, 378, 424, 438, 533, 547, 554, 711, 790, 952, 1009 (LM32) LM52 A31;A21;A13;C21;E21 6 21, 82, 83, 140, 374, 594 432, 590, 709, 938 (LM34) LM54 A31;A21;A13;C22 7 79, 144, 153, 471, 733, 735, 1069 100, 171, 254, 689, 846 (LM35) LM55 A31;A21;A13;C22;E21 4 80, 94, 359, 728 56, 371, 393, 394, 412, 439, 613, 615, 710, 1008 (LM36) LM56 A31;A21;A13;C22;E31 2 274,355 LM59 A31;A22;A13;C21 10 37, 139, 210, 272, 298, 573, 612, 637, 656, 1001 141, 150, 166, 218, 250, 255, 358, 442, 471, 472, 506, 616, 638, 641, 734, 749, 819 (LM38) Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 148 vrsta lonč. ozn. LM mase koda lončarske mase št. frg. id. pred. v Teh. pod. b. - Gorice id. pred. v Teh .pod .b. - Za Raščico id. pred. v Teh. pod. b. - Pod Kotom -jug pri Krogu LM61 A31;A22;A13;C22 2 358, 400 147, 155, 163, 364, 458, 466, 954, 997, 999, 1001 (LM40) LM62 A31;A22;A13;C22;E21 1 494 LM63 A31;A22;A13;C22;E31 14 181, 205, 208, 209, 277, 399, 521, 659, 895, 929, 958, 959, 967, 1093 64, 92, 130, 154, 194, 202, 205, 259, 264, 270, 283, 290, 304, 350, 353, 380, 413, 446, 447, 503, 508, 529, 542, 555, 574, 577, 588, 594, 604, 620, 626, 640, 663, 725, 789, 815, 843, 872, 955, 1010 (LM43) LM64 A31;A22;A13;C22;E41;E31 3 71,118,224 91 (LM44) LM65 A31;A22;A13;C23 1 93 LM66 A32;A22;A13;C21;D21;E21 3 166, 250, 1331 966, 967 (LM48) LM69 A41;A22;A13;C31;C21;E32 4 129, 206, 211, 613 LM70 A41;A31;A13;C21 1 317 LM71 A41;A31;A13;C21;E31 4 457, 614, 727, 730 LM72 A41;A31;A13;C22 1 541 LM74 A41;A31;A21;A13;C21;E31;E21 1 373 LM75 A41;A31;A22;A13;C21 1 252 LM76 A41;A31;A22;A13;C21;E31 2 172,513 844 (LM52) LM77 A41;A31;A22;A13;C22 1 681 LM78 A41;A32;A21;A13;C21;D31;E32;E21 1 276 LM79 A42;A22;A13;C21;D31;E32 1 1002 LM80 A42;A22;A13;C22 2 729, 731 LM81 A43;A22;A13;C22;E31 1 73 LM82 A51;A21;A13;C22 1 575 LM83 A51;A21;A13;C22;E41;E21 2 296, 1020 LM84 A51;A31;A22;A13;C22;E31 1 1335 LM85 A51;A31;A22;A13;C22;E41 1 117 LM86 A52;A31;A22;C21;E32 6 46, 49, 62, 92, 101, 267 73 Gorice - LM antičnega obdobja in korelacija in primerjava antičnih LM Gorice z LM najdišča Za Raščico in Pod Kotom-jug pri Krogu. vrsta lonč. mase ozn. LM koda lončarske mase št. frg. id. pred. v Teh. pod. b. id. pred. v Teh. pod. b. - id. pred. v Teh. pod. b. - Gorice Za Raščico - Pod Kotom - jug pri Krogu kremenove lončarske mase LM02 A13;C21 1 43 24 (LM2) LM09 A13;C22;E31 1 701 LM16 A21;A13;C21;D21 1 248 LM26 A21;A13;C22;E21 1 26 10244 (LM23) LM32 A21;A13;C23;E31 1 44 LM36 A22;A13;C21;D32 1 561 LM40 A22;A13;C22;E32 1 116 LM44 A31;A13;C21;E21 1 1472 96, 474, 781, 1372 (LM29) LM50 A31;A13;C23;E32 2 660, 1473 1829 (LM32) LM52 A31;A21;A13;C21;E21 1 279 LM53 A31;A21;A13;C21;E31 1 560 LM59 A31;A22;A13;C21 2 488, 512 60, 564, 1108, 1237, 1392 (LM38) LM63 A31;A22;A13;C22;E31 8 58, 115, 353, 692, 847, 1068, 1092, 1195 171, 175, 262, 743, 1134, 1777 (LM43) LM67 A33;A13;C22 3 691, 763, 1036 LM68 A33;A13;C31;C22;E31 1 623 LM71 A41;A31;A13;C21;E31 3 574, 702, 836 LM76 A41;A31;A22;A13;C21;E31 4 862, 690, 865, 1027 472, 673 (LM52) LM77 A41;A31;A22;A13;C22 2 401,484 911 (LM53) Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 149 Po pogostnosti izstopajo naslednje lončarske mase: LM06 (219 frg., od tega 174 neglaziranih in 45 glaziranih) LM20 (177 frg., od tega 153 neglaziranih in 24 glaziranih) LM12 (137 frg., od tega 124 neglaziranih in 13 glaziranih) LM15 (137 frg., od tega 104 neglaziranih in 33 glaziranih) LM07 (109 frg., od tega 92 neglaziranih in 17 glaziranih) LM18 (108 frg., od tega 94 neglaziranih in 14 glaziranih) LM26 (96 frg., od tega 84 neglaziranih in 12 glaziranih) LM02 (85 frg., od tega 62 neglaziranih in 23 glaziranih) LM55 (52 frg., vse neglazirano) Sledijo jim lončarske mase LM22, LM52, LM54, LM21, LM59, LM01, LM04, LM09 in LM27, ki so zastopane z manjšim deležem (od 37 do 10 frg.). Ostale lončarske mase pa so zastopane z minimalnimi deleži. Vse sodijo v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas. Večinski delež sodi v skupino zelo finih lončarskih mas (36), sledijo jim finozrnate lončarske mase (15). Z minimalnim deležem so zastopane drobnozrnate lončarske mase (2). Med lončarskimi masami glazirane lončenine prevladujejo zelo finozrnate lončarske mase (21). Izpostaviti velja LM01, ki sodi v skupino izredno fi-nozrnatih lončarskih mas (značilna je za glazirano keramiko). Med prazgodovinskimi lončarskimi masami je evidentiranih 61 različnih lončarskih mas, kar predstavlja 14-odstotni delež celotnega obravnavanega keramičnega zbira (231 frg.) (sl. 72). Najpogostejše med njimi so lončarske mase LM15 (18 frg.), LM02 (15 frg.), LM63 (14 frg.) in LM06, LM36, LM56 (po 10 frg.). Uvrščamo jih v skupino kremenovih lončarskih mas. Prevladujejo zelo finozrnate lončarske mase (31), sledijo jim finozrnate (21). Zastopane pa so tudi drobnozrnate (LM66, LM78, LM82, LM84, LM85), grobozrnate (LM79, LM80, LM81) in zelo groboznate (LM86) lončarske mase. Odstotkovni delež lončarskih mas, ki bi jih nemara lahko umestili v antično obdobje, pa je minimalen. Predstavlja le dva odstotka celotnega obravnavanega keramičnega zbira (35 frg.) (sl. 73). Evidentiranih je bilo 18 lončarskih mas. Najpogostejše med njimi so lončarske mase z oznako LM63 (8 frg.), LM 76 (4 frg.) in LM67, LM 71 (3 frg.). Lončarske mase LM50, LM59 in LM77 so zastopane s po dvema fragmentoma. Ostale lončarske mase se pojavljajo posamič. Vse sodijo v osnovno skupino lončarskih mas s kremenom. Prevladujejo zelo finozrnate lončarske mase (9), sledijo jim finozrnate (7). Drobnozrnati lončarski masi pa sta le dve (LM67, LM68). Količinska in odstotkovna porazdelitev osnovnih skupin lončarskih mas keramičnega zbira Obravnavane lončarske mase uvrščamo glede na prisotnost in odsotnost kremena (A) in kalcijevega karbonata (B) oz. prisotnost obeh (AB) v osnovno skupino lončarskih mas s kremenom (A) (sl. 74). Ostali dve osnovni skupini, lončarske mase s kremenom in kalcijevim karbonatom (AB) in lončarske mase s kalcijevim karbonatom (B), nista bili definirani. 74 Količinski in odstotkovni delež osnovnih skupin LM keramičnega zbira. oznaka osnovna skupina LM št. frg. % A kremenove mase 1694 100 Razmerje osnovnih sestavin v lončarskih masah keramičnega zbira Pri analizi lončarskih mas z vidika razmerja osnovnih sestavin (skrajšana koda lončarske mase) so bile upoštevane le vrste sestavin, ne pa tudi velikost in pogostnost zrnc osnovnih sestavin. Ob upoštevanju osnovnih sestavin (A-kremen, C-sljuda, D-organske sestavine, E-železovi oksidi) v lončarskih masah se je število prepoznanih skupin lončarskih mas skrčilo le na 5 (sl. 75). Med njimi prevladujeta lončarski masi s kodo osnovnih sestavin AC (949 frg. oz. 55 odstotkov) in ACE (695 frg. oz. 41 odstotkov). Ostale lončarske mase z osnovnimi sestavinami ACD, A in ACDE so zastopane z minimalnim deležem. V vseh lončarskih masah je prisoten kremen (A). Skoraj v vseh masah, z izjemo ene je zastopana tudi sljuda (C), ostale sestavine (D-organske sestavine, E-železovi oksidi) pa niso zastopane v vseh masah. Tudi pri glazirani kot neglazirani keramiki mlajših obdobij prevla- 75 Gorice: predstavitev razmerja osnovnih sestavin LM keramičnega zbira (kremen - A, sljuda - C, organske sestavine - D, železovi oksidi - E). osn. sestavine LM št. frg. % ■ A 15 1 AC 949 55 ACD 27 2 ACDE 15 1 ACE 695 41 / dujejo lončarske mase z osnovnimi sestavinami ACE (25 LM - 562 frg.) in AC (22 LM - 842 frg.). Povečana vsebnost sljude (C) je bila ugotovljena pri 28 lončarskih masah (sl. 76). Le tri lončarske mase imajo povečano vsebnost železovih oksidov (LM19, LM46, LM60), čeprav so železovi oksidi (E) prisotni v polovici vseh lončarskih mas mlajših obdobij. Povečana vsebnost sljude (C) in železovih oksidov (E) pa je bila ugotovljena pri štirih lončarskih masah (LM08, LM27, LM40, LM50) (sl. 76). Organske sestavine (D) so bile zabeležene pri petih lončarskih masah (LM03, LM16, LM41, LM58, LM66), gre za lončarske mase z osnovnimi sestavinami ACD in ACDE. Povečano vsebnost organskih sestavin (D) ima le LM03. 76 Gorice: lončarske mase mlajših obdobij s povečano vsebnostjo sljude (C), železovih oksidov (E) ter sljude in železovih oksidov (CE). Povišana vsebnost v LM Ozn. LM Število LM LM s povišano vsebnostjo sljude (C) LM06, LM10, LM20, LM26, LM31, LM47, LM55, LM58, LM63, LM77 LM07, LM09, LM12, LM13, LM21, LM22, LM28, LM30, LM33, LM42, LM49, LM54, LM56, LM57, LM61, LM62, LM65, LM67, 28 LM s povišano vsebnostjo Fe oksidov (E) LM19, LM46, LM60 LM s povišano vsebnostjo sljude in Fe oksidov (CE) LM08, LM27, LM40, LM50 3 Lončarska masa z osnovno sestavino kremena (A) je značilna za glazirano keramiko (9 frg.), gre za porcelansko lončarsko maso, ki sodi v skupino izredno finih lončarskih mas. Pri lončenini prazgodovinskih obdobij prevladujejo lončarske mase z osnovnimi sestavinami ACE (33LM - 108 frg.) in AC (17LM -92 frg.). Tiste z osnovnimi sestavinami ACDE in ACD pa so redke. Povečana vsebnost sljude (C) je bila ugotovljena pri 29 lončarskih masah, kar predstavlja 47 odstotkov (sl. 77). Pri devetih lončarskih masah se pojavi povišana vsebnost železovih oksidov (E), čeprav so ti prisotni v kar 69 odstotkih vseh lončarskih mas prazgodovinskih obdobij (sl. 77). Pri šestih lončarskih masah (LM11, LM25, LM29, LM40, LM48, LM50) pa je bila ugotovljena povečana vsebnost sljude (C) in železovih oksidov (E) (sl. 77). 77 Gorice: lončarske mase prazgodovinskih obdobij s povečano vsebnostjo sljude (C), železovih oksidov (E) ter sljude in železovih oksidov (CE). Povišana vsebnost v LM Ozn.LM Število LM LM s povišano vsebnostjo sljude (C) LM06, LM07, LM10, 29 LM12, LM14, LM20, LM23, LM24, LM28, LM32, LM38, LM39, LM42, LM54, LM55, LM56, LM61, LM62, LM63, LM64, LM65, LM72, LM77, LM80, LM81, LM82, LM83, LM84, LM85 LM s povišano vsebnostjo Fe oksidov (E) LM05, LM17, LM19, 9 LM45, LM46, LM69, LM78, LM79, LM86 LM s povišano vsebnostjo sljude in Fe oksidov (CE) LM11, LM25, LM29, LM40, LM48, LM50 Pri lončarskih masah, ki bi jih nemara lahko umestili v antično obdobje, prevladujejo lončarske mase z osnovnimi sestavinami ACE (12 LM - 25 frg.). Tiste z osnovnimi sestavinami AC (4 LM - 8 frg.) in ACD (2 LM - 2 frg.) so zastopane z manjšim deležem. Povečana vsebnost sljude (C) je bila ugotovljena pri sedmih lončarskih masah (sl. 78). Povečano vsebnost sljude (C) in železovih oksidov (E) imata LM40 in LM50, organske sestavine (D) pa le LM36. 78 Gorice: LM antičnega obdobja s povečano vsebnostjo sljude (C) ter sljude in železovih oksidov (CE). Povišana vsebnost v LM Ozn. LM Število LM LM s povišano vsebnostjo sljude (C) LM09, LM26, LM32, 7 LM63, LM67, LM68, LM77 LM s povišano vsebnostjo sljude in Fe oksidov (CE) LM40, LM50 2 Zrnavostne skupine lončarskih mas keramičnega zbira Zrnavost lončarske mase, od katere so odvisnini linearni skrček, občutljivost na sušenje, trdnost in odpornost proti zmrzovanju, je definirana z velikostjo in pogostnostjo zrnc osnovnih sestavin (Horvat 1999, 159). Pri razvrščanju lončarskih mas v zrnavostne skupine se je izoblikovalo šest zrnavostnih skupin (sl. 79). Izredno finozrnate lončarske mase so zastopane z 1 odstotkom in so značilne predvsem za izdelke, narejene iz porcelanske mase (7 frg.). Na makroskopskem nivoju opazovanja za to zvrst keramičnih izdelkov ni mogoče definirati velikosti vključkov v lončarski masi, zato je M. Horvat definirala posebno skupino izredno finih lončarskih mas, ki jo je označila z oznako 0 (nič) (Horvat 2008, 169). Največji odstotkovni delež, in sicer 88 odstotkov, predstavljajo zelo finozrnate lončarske mase (133 prazg. frg., 10 ant. frg., 1160 neglaz. frg., 219 glaz. frg.), ki sodijo v prvo zrnavostno skupino. Sledijo jim finozrnate lončarske mase z 8 odstotki (81 prazg. frg., 21 ant. frg., 34 neglaz. frg., 3 glaz. frg.), medtem ko drobnozrna-te lončarske mase dosegajo komaj dva odstotka (8 prazg. frg., 4 ant. frg., 2 neglaz. frg.). Izredno redke (0,5 odstotka) so grobo (3 prazg. frg.) in zelo grobozrnate lončarske mase (6 prazg. frg.). Značilne so le za prazgodovinsko lončenino. Za prazgodovinsko keramiko in keramiko mlajših obdobij je značilno, da prevladujejo lončarske mase, ki se uvrščajo v skupino zelo finozrnatih lončarskih mas. Sledijo jim finozrnate lončarske mase. Pri lončarskih masah, ki bi jih nemara lahko umestili v antično obdobje, pa je ravno obratno, in sicer prevladujejo finozrnate lončarske mase, sledijo pa jim zelo finozrnate lončarske mase. Luknjičavost lončarskih mas keramičnega zbira Na makroskopskem nivoju analize lončenine, lahko izključno določamo le navidezno luknjičavost lončarske mase, se pravi luknjice znotraj lončarske mase in na površini keramičnega fragmenta. Določata se njihova velikost in pogostnost. Velikost luknjic definira velikostni razpon, pogostnost pa je določena z gostoto luknjic. Luknjičavost nastane kot posledica izgorevanja organskih sestavin med žganjem, ali pa izluženja oz. razpada 79 Gorice: količinska razmerja zrnavostnih skupin LM keramičnega zbira. zrnavost LM št. prazg. št. ant. ker. št. ker. frg. mlajših obdobij skupno št. skupni % ker. frg. frg. frg. neglaz. frg. glaz. frg. porc. frg. ■ 0 - izredno fino zrnata (v. zrnc do 0,25mm) 1 2 7 10 1 1 - zelo fino zrnata (v. zrnc od 0,26 do 0,50mm) 133 10 1160 219 1522 88 2 - fino zrnata (v. zrnc od 0,51 do 2,00mm) 81 21 34 3 139 8 3 - drobno zrnata (v. zrnc od 2,01 do 3,00mm) 8 4 2 14 2 4 - grobo zrnata (v. zrnc nad 3,01mm) 3 3 0,5 5 - zelo grobo zrnata (v. zrnc nad 4,00mm) 6 6 0,5 6 karbonatov v lončarski masi. Na makroskopskem nivoju analize ne moremo dokazati prisotnosti organskih snovi in karbonatov, zato bi bile potrebne natančne mikroskopske in kemične analize. Luknjičavosti ne smemo enačiti s poroznostjo (Horvat 2008, 169). Vse analizirane lončarske mase sodijo v skupino, kjer je luknjiča-vost nič (0), kar pomeni, da lončarske mase ne izkazujejo luknjičavosti (sl. 80). 80 Gorice: količinska razmerja luknjičavosti lončenine v keramičnem zbiru. stopnja luknjičavosti št. frg. % 0 št. luknjičavosti (manj od 0,25mm) 1694 100 Osnovne tehnike oblikovanja Evidentirani so bili trije različni načini oblikovanja keramičnih izdelkov: prostoročno je izdelana vsa prazgodovinska lončeni-na (231 frg.) in pa frg. brdca, ki sodi v mlajša obdobja. Največji odstotek lončenine je izdelan na lončarskem vretenu (1377 frg.). Oblikovanje v kalupu pa je povezano predvsem s fragmenti peč-nic (40 frg.), izdelki iz porcelana (7 frg.) in ploščicami (stenske, talne) (3 frg.). Dodelava površine Pri dodelavi površine, ki se izvaja na nežgani površini, so bile uporabljene tri osnovne tehnike obdelave. Prevladuje tehnika brisanja (1609 frg.). Površina izdelka je gladka, nepravilnosti so zabrisane, ostrin na površini ni. Tehnika brisanja se pojavi tudi v kombinaciji s tehniko poliranja (43 frg.), ki je bila uporabljena izključno na zunanji površini, ki je zglajena in spolirana. Ta kombinacija se pojavi le pri keramiki mlajših obdobij. Tehnika poliranja je bila uporabljena na zunanji in notranji površini pri 4 frg. Kombinacija tehnike brisanja in glajenja pa se pojavi le pri 2 frg. Glajenje je kot tehnika dodelave površine definirana na 32 frg., ki jih uvrščamo večinoma v prazgodovinska obdobja in v antiko. Površina je groba, neravna in ostra. Pri 4 frg. se pojavi glajenje v kombinaciji z brisanjem. frg.) in antični (16 frg.) keramiki. Drugi najpogostejši način žganja je nepopolno oksidacijsko žganje z 21 odstotki. Keramika je žgana v oksidacijskih razmerah, vendar z nepopolno oksidacijo v jedru. Posledično je tako proces žganja prehitro končan (Horvat 1999, 54). Nepopolno oksidacijsko žganje prevladuje pri ne-glazirani lončenini (285 frg), zasledimo pa ga tudi pri glazirani (32 frg.), prazgodovinski (35 frg.) in antični keramiki (9 frg.). Redukcijski način žganja je pogost pri lončenini prazgodovinskih obdobij (94 frg.), v manjšem odstotku pa je zastopan tudi pri keramiki mlajših obdobij (60 frg.) in antični keramiki (10 frg.). Redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi je zastopano s 7 odstotki, od tega največji delež pripada keramiki prazgodovinskih obdobij (61 frg.) in pa neglazirani lončenini mlajših obdobij (58 frg.). Z minimalnim deležem pa je zastopano tudi pri glazirani keramiki (5 frg.). Oksidacijsko žganje z redukcijsko atmosfero v končni fazi je bilo evidentirano samo pri neglazirani lončenini mlajših obdobij (22 frg.). V enem primeru (1 frg. neglazirane keramike) pa je bila ugotovljena t.i. tortna oblika preloma. Gre za zaporedno menjavanje atmosfere, v končni fazi pa je vzpostavljena oksidacijska atmosfera (Horvat 1999, 54). Predstavitev trdotnih skupin keramičnega zbira Trdota je najbolj celostna tehnološka lastnost. Določa se s pomočjo Mohsove trdotne lestvice, ki temelji na trdoti različnih mineralov. Narašča z žgalno temperaturo, kar je povezano z dolžino žganja in dolžino ohlajanja. Pomembna je tudi sestava lončarske mase, in sicer vrsta in količina primesi (kremena, kalcijevega karbonata) (Horvat 1999, 56). V celotnem keramičnem zbiru, ne glede na časovno umestitev, prevladuje trda keramika (3., 4. stopnja po Mohsu) z 59-odstotnim deležem. Sledita ji izredno trda keramika (7., 8., 9. stopnja po Mohsu) z 21 odstotki in zelo trda keramika (5., 6. stopnja po Mohsu) z 19 odstotki. Z minimalnim deležem (1 odstotek) je zastopana tudi mehka keramika (1, 2 stopnja po Mohsu). Podobna situacija se kaže tudi na nivoju posameznih obdobij. V keramičnem zbiru prazgodovinske keramike prevladuje trda keramika (197 frg.), medtem ko so zelo trda (26 Predstavitev osnovnih oblik žganja v keramičnem zbiru Pri načinu žganja določamo vrsto žganja in pogoje, v katerih je bila žgana keramika. Lastnosti lončenine, ki jih ta pridobi šele z žganjem pri visokih temperaturah, so trdnost, barva in kvaliteta (Horvat 1999, 46). Prepoznanih je bilo šest različnih načinov žganja (sl. 81). S stališča žganja lahko rečemo, da je večina lončenine izredno dobro žgana, saj s 60 odstotki prevladuje oksidacijsko žganje. Le-to je najpogostejše pri keramiki mlajših obdobij, tako pri neglazirani (777 frg.) kakor pri glazirani (188 frg.), kjer predstavlja večinski delež. Pojavi pa se tudi pri prazgodovinski (41 81 Gorice: količinska razmerja različnih načinov žganja v keramičnem zbiru. oznaka žganja št. prazg. ker. št. ant. ker. št. ker. frg. mlajših obdobij skupno št. frg. skupni % frg. frg. neglaz. frg. glaz. frg. 1 - oksidacijsko 41 16 777 188 1022 60 2 - redukcijsko 94 10 54 6 164 10 4 - oks. žg. v končni fazi red. atm. 22 22 1,5 5 - red. žg. v končni fazi oks. atm. 61 58 5 124 7 7 - nepopolna oks. 35 9 285 32 361 21 8 - zap. menjavanje atm. v končni fazi oks. atm. 1 1 0,5 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 152 82 Gorice: količinska razmerja različnih trdotnih skupin keramičnega zbira. oznaka trdotne skupine št. prazg. ker. št. ant. ker. št. ker. frg. mlajših obdobij skupno št. frg. skupni % frg. frg. neglaz. frg. glaz. frg. 1 - mehka stopnja (1, 2 po Mohsu) 1 2 1 4 1 2 - trda stopnja (3, 4 po Mohsu) 197 16 679 112 1004 59 3 - zelo trda stopnja (5, 6 po Mohsu) 26 12 236 47 321 19 4 - izredno trda stopnja (7, 8, 9 po Mohsu) 7 7 280 71 365 21 frg.), izredno trda (7 frg.) in mehka keramika (1 frg.) zastopane z manjšim odstotkom. Keramika, ki bi jo nemara lahko umestili v antično obdobje, ima deleže trde (16 frg.) in zelo trde (12 frg.) keramike enakomerno porazdeljene. Zastopana pa je tudi izredno trda keramika (7 frg.). Pri keramiki mlajših obdobij prevladuje tako pri neglazirani (679 frg.) kakor pri glazirani (112 frg.), trda keramika. Drugi največji delež pripada izredno trdi keramiki, in sicer tako pri neglazirani (280 frg.) kakor pri glazirani (71 frg.). Zelo trda keramika je zastopana z 283 frg. (neglazirana - 236 frg., glazirana - 47 frg.). To potrjuje dejstvo, da je osnovna sestavina 83 Gorice: barva površine enkrat žganih keramičnih izdelkov keramičnega zbira (bledo rjava/siva - najprej je navedena barva notranje površine (bledo rjava), nato barva zunanje površine (siva)). lončarskih mas in glazur kremen, ki ima zelo visoko stopnjo trdote (4. trdotna skupina). Odporen je na temperaturne spremembe, in sicer zmanjša nevarnost pokanja, kar je pomembno za kuhinjsko posodje (Horvat 2008, 171) Barva površine Barva keramičnih izdelkov razen glaziranih se določa s pomočjo Munsellove barvne lestvice (Munsell soli color charts). Določa se tako barva zunanje kakor notranje površine. Barva površine keramičnega izdelka, je barva površine po prvem žganju, ki je odvisna predvsem od železovih spojin v lončarski masi in od atmosfere ob žganju (Horvat 1999, 55). Na lončenini obravnavanega keramičnega zbira prevladujejo na zunanji in notranji površini bledo rjava (29 odstotkov), rdečkasta (21 odstotkov) in svetlo rdeča (19 odstotkov), torej svetlejši barvni toni (sl. 83) . Temnejši barvni toni, tj. siva (7 odstotkov), sivo črna (3 odstotki) in rjava (2,6 odstotka), so odstotkovno manj zastopani. V tabeli so pod rubriko ostalo zajeti tisti barvni toni, ki se pojavljajo na manj kakor šestih fragmentih in predstavljajo 3-odstotni delež. 84 Gorice: seznam lončarskih mas glazirane keramike keramičnega zbira. barva površine št.frg. % oznaka LM koda lončarske mase št. frg. bela 6 0,3 LM01 A13 9 siva 117 7 LM02 A13;C21 23 siva/siva 38 2 LM03 A13;C21;D22 1 siva/bledo rjava 13 0,8 LM04 A13;C21;E21 3 siva/rdeče črna 10 0,6 LM06 A13;C22 45 siva/svetlo rdeča 11 0,6 LM07 A13;C22;E21 17 sivo črna 53 3 LM08 A13;C22;E22 3 sivo črna/svetlo rdeča 13 0,8 LM09 A13;C22;E31 3 svetlo rdeča 325 19 LM12 A13;C23 13 svetlo rdeča/siva 24 1,4 LM13 A13;C23;E21 12 svetlo rdeča/sivo črna 14 0,9 LM15 A21;A13;C21 33 svetlo rdeča/rdečkasto siva 12 0,7 LM16 A21;A13;C21;D21 1 svetlo rdeča/bledo rjava 6 0,3 LM18 A21;A13;C21;E21 14 rdečkasta 346 21 LM20 A21;A13;C22 24 rdečkasta/sivo črna 10 0,6 LM21 A21;A13;C22;C12 1 rdečkasta/rdečkasto siva 36 2,1 LM22 A21;A13;C22;C12;E21 7 rdečkasta/bledo rjava 7 0,4 LM26 A21;A13;C22;E21 12 rdečkasta/siva 23 1,3 LM33 A21;A13;C23;E31;E21 1 bledo rjava 491 29 LM44 A31;A13;C21;E21 1 bledo rjava/siva 20 1,3 LM51 A31;A21;A13;C21 2 bledo rjava/sivo črna 15 1 LM52 A31;A21;A13;C21;E21 1 bledo rjava/rdečkasto siva 6 0,3 LM54 A31;A21;A13;C22 2 rjava 44 2,6 LM59 A31;A22;A13;C21 2 ostalo 54 3 LM65 A31;A22;A13;C23 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 153 Makroskopska analiza glazirane lončenine keramičnega zbira Glazura keramičnim izdelkom podaljša življenjsko dobo in odpornost, polepša videz, obenem pa je glazura dekorativna in ščiti podgazurne barve ali pa je nosilec okrasa (Horvat 2008, 172). Nanaša se na enkrat žgano površino keramičnega izdelka. Barva glaziranih izdelkov je odvisna od vrste oksida in atmosfere pri žganju (Horvat 1999, 27). Vseh keramičnih fragmentov, na katerih se pojavlja glazura ali na zunanji in notranji površini ali samo na zunanji ali samo na notranji površini, je 231 (sl. 84). Izdelani so iz zelo finozrnatih lončarskih mas (219 frg.), le 9 frg. je izdelanih iz izredno fine lončarske mase, tj. porcelanske mase (LM01). Tri fragmente glazirane lončenine pa lahko uvrstimo med finozrnate kremenove lončarske mase (LM59, LM65). Na keramičnih izdelkih obravnavanega keramičnega zbira prevladujejo med barvno krijočo glazuro (neprozorne barvne glazure, ki vsebujejo barvne okside): rjavo oker (58 frg.), temno zelena (48 frg.), oker (20 frg.), olivno rjava (19 frg.), rdeče rjava (16 frg.), temno rjava (13 frg.) olivno zelena (12 frg.) in krem (10 frg.) (sl. 85). Ostale barvne glazure so zastopane na nanj kakor 10 frg. (oranžna, zelena, rjava). Neprozor-na bela glazura (9 frg.) se pojavlja na belo prsteni keramiki ali na porcelanu. 85 Gorice: barva glazure na keramičnih izdelkih keramičnega zbira vrsta glazure barva glazure št. frg barvno krijoča (K) bela (20) 13 citronsko rumena (25) 3 krem (26) 10 oranžna (27) 3 zelena (44) 1 temno zelena (45) 48 olivno zelena (46) 12 oker (47) 20 rjavo oker (48) 58 olivno rjava (49) 19 rjava (50) 5 rdeče rjava (51) 16 temno rjava (52) 13 glazura minimalno ohranjena - ni določljiva 10 Sklep V sklepnem delu so na kratko predstavljene tehnološke značilnosti lončarske produkcije in poudarjene tiste karakteristike, ki so pri makroskopski tehnološki analizi obravnavnega lončarskega zbira najbolj izpovedne. Predstavljena je tudi primerjalna analiza s keramičnim zbirom najdišča Pod Kotom-jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 42 - 51) in Za Raščico (v tisku). Analiziranih je bilo 1694 keramičnih fragmentov (Dodatek 3). Od tega je bilo 1428 uvrščenih med keramiko mlajših obdobij, 231 med prazgodovinsko lončenino in samo 35 frg. bi lahko morda umestili v antično obdobje (sl. 70). Lončarske mase se med seboj razlikujejo po vrsti, velikosti in pogostnosti zrnc osnovnih sestavin. Prepoznanih je bilo 86 različnih lončarskih mas (sl. 71), ki se uvrščajo izključno v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas (sl. 74 ). V nobenem primeru ni bila dokazana prisotnost kalcijevega karbonata. V vseh obdobjih prevladujejo zelo finoznate lončarske mase (sl. 79) (mlajša obdobja - 36 LM, antika - 9 LM, prazgodovinska obdobja - 31 LM). Sledijo jim finozrnate lončarske mase (mlajša obdobja - 15 LM, antika - 7 LM, prazgodovinska obdobja - 2LM). V manjšem deležu so zastopane tudi drobnozrnate lončarske mase (mlajša obdobja - 2 LM, antika - 2 LM, prazgodovinska obdobja - 6 LM). Izredno fina lončarska masa (LM01) je značilna izključno za lončenino mlajših obdobij, in sicer predvsem za porcelanske izdelke (7 frg.) in glazirano keramiko (2 frg.), medtem ko se grobo (LM80, LM81) in zelo grobozrnate (LM86) lončarske mase pojavijo izključno v prazgodovinskem keramičnem zbiru. Enako razmerje je bilo definirano tudi v lončarskih zbirih najdišč Pod Kotom-jug pri Krogu (zelo finozrnate - 87 odstotkov, finozrnate - 10 odstotkov, drobnozrnate - 1 odstotek, izredno finozrnate - 2 odstotka) (Jezeršek 2009, 42 - 51) in Za Raščico (zelo finozrnate - 83 odstotkov, finozrnate - 14 odstotkov, drobnozrnate - 1 odstotek, izredno finozrnate - 2 odstotka) (Šavel/Sankovič), kjer sodijo vse analizirane lončarske mase v skupino kremenovih lončarskih mas. Primerjalna analiza z lončarskimi masami z vseh treh najdišč je pokazala, da je kar 24 lončarskih mas (LM01, LM02, LM04, LM06, LM07, LM08, LM10, LM12, LM13, LM15, LM18, LM21, LM22, LM49, LM50, LM51, LM52, LM54, LM55, LM59, LM61, LM63, LM65, LM77), ki sodijo v mlajša zgodovinska obdobja, po osnovni kodi identičnih. Lončarske mase LM33, LM44, LM46, LM58, LM66 in LM75 pa so bile definirane tudi na najdišču Pod Kotom-jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 43, 44). Kar 22 lončarskih mas, ki se uvrščajo v prazgodovinska obdobja, je po osnovni kodi identičnih z lončarskimi masami prazgodovinskih obdobij z najdišč Pod Kotom-jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 42 - 51) in Za Raščico (Šavel/Sankovič 2010) (sl. 72). Primerjalna analiza je možna predvsem z najdiščem Za Raščico, kjer predstavlja prazgodovinska lončenina drugi največji odstotkovni delež (36 odstotkov) v obravnavanem lončarskem zbiru, medtem ko je le-teh delež na najdišču Pod Kotom-jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 42 - 51) minimalen (0,5 odstotka) in je težje primerljiv. Primerjava lončarskih mas, ki po vsej verjetnosti sodijo v antično obdobje najdišče Gorice, z istočasnimi lončarskimi masami na najdiščih Pod kotom - jug pri Krogu (4 odstotki) in Za Raščico (1 odstotek) je zaradi minimalne zastopanosti le-teh neizvedljiva. Sedem lončarskih mas (LM02, LM26, LM44, LM50, LM59, LM63, LM76) je po osnovni kodi lončarske mase identičnih z lončarskimi masami z najdišča Pod Kotom-jug pri Krogu (sl. 73). Ob upoštevanju osnovnih sestavin (kremen - A, sljuda - C, železovi oksidi - E, organske sestavine - D) se število lončarskih mas zmanjša le na 5 (sl. 75). Po pogostnosti, tudi na nivoju posameznih obdobij izstopajo lončarske mase s kodo osnovnih sestavin AC (55 odstotkov) in ACE (41 odstotkov). Pogostnost lončarskih mas z osnovnimi sestavinami (A, ACD, ACDE) je manj kot 5-od-stotna. Tudi v keramičnih zbirih najdišč Pod Kotom-jug pri Krogu (ACE - 51 odstotkov, AC - 43 odstotkov) in Za Raščico (ACE - 52 odstotkov, AC - 41 odstotkov) se kaže podobno odstotkovno razmerje. Zanimive so lončarske mase s povečano vsebnostjo slju-de (C) oz. železovih oksidov (E). V vseh obdobjih ima 47 odstotkov vseh lončarskih mas (43 LM) povečano vsebnost sljude (C). Morda so tako nadomestili odsotnost kalcijevega karbonata (B), ki poveča predmetom čvrstost ob žganju pri visokih temperaturah. Lončarske mase, ki vsebujejo povečan odstotek sljude, postanejo trše, če jih žgemo pri višjih temperaturah. Podobno razmerje je bilo definirano tudi v keramičnih zbirih najdišč Pod Kotom-jug pri Krogu (24 LM) in Za Raščico (27 LM). 10 lončarskih mas ima povišano vsebnost železovih oksidov (E). Morda bi veljalo izpostaviti lončarske mase glazirane lončenine mlajših obdobij (sl. 84), ki vsebujejo večinoma malo železovih oksidov. Iz tega lahko sklepamo, da so lončarji za izdelavo lončenine poznali enake, oz. podobne recepte priprave lončarskih mas oz. so verjetno uporabljali glino iz istih izvornih področij. Za potrditev različnih izvornih področij gline in pripravi gline pred žganjem pa so potrebne kemnijske-mineraloško-petrografske analize uporabljenih lončarskih mas kot tudi vzorcev gline iz glinokopov. Vse analizirane lončarske mase so izredno kompaktne (luknjiča-vost nič (0)) (sl. 74). To velja tudi za keramiko z najdišč Za Raščico (Šavel/Sankovič) in Pod Kotom-jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 42 -51), kjer pa so z minimalnim deležem zastopane tudi zelo fino (1,5 odstotka) in finoluknjičave lončarske mase (0,5 odstotka). Pri oblikovanju keramičnih izdelkov so bile definirane vse tri osnovne tehnike oblikovanja: prostoročno (232 frg.), ki je povezano s prazgodovinsko lončenino (le v enem primeru gre za keramiko mlajših obdobij id. pred. v Dodatek 3 - 1681), oblikovanje na vretenu (antična lončenina in lončenina mlajših obdobij) in v kalupu (keramika mlajših obdobij - pečnice, porcelan, keramične ploščice). V postopku dodelave površine, ki se izvaja na nežgani površini, so bile uporabljene tri osnovne tehnike. Prevladuje tehnika brisanja (1609 frg.), ki se lahko pojavi ali v kombinaciji s tehniko poliranja (kar je značilno za lončenino mlajših obdobij) ali v kombinaciji s tehniko glajenja. Tehnika poliranja je bila evidentirana le na 4 frg. Tehnika glajenja je značilna za prazgodovinsko in antično lončenino. Analiza načina žganja je pokazala, da je bilo prepoznanih šest različnih načinov žganja (sl. 81). Prevladuje oksidacijsko žganje s 60 odstotki, kar pomeni, da je v povprečju lončenina dobro žgana. Prevladuje predvsem pri keramiki mlajših obdobij (965 frg.) in keramiki, ki bi jo morda lahko uvrstili v antično obdobje (16 frg.). Drugi najpogostejši način žganja je nepopolno oksidacijsko žganje (21 odstotkov). Redukcijsko žganje z redukcijsko atmosfero v končni fazi pa je bilo definirano izključno pri neglazi-rani lončenini mlajših obdobij. Ostale oblike žganja (redukcijsko žganje, redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi, zaporedno menjavanje atmosfer, v končni fazi je vzpostavljena oksidacijska atmosfera) so zastopane z manjšimi deleži. Pri keramiki prazgodovinskih obdobij pa prevladuje redukcijski način žganja (94 frg.), sledijo mu redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (61 frg.), oksidacijsko žganje (41 frg.) in nepopolno oksidacijsko žganje (35 frg.). Enako razmerje je bilo definirano tudi pri keramiki prazgodovinskih obdobij na najdišču Za Raščico (redukcijsko žganje - 195 frg., redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi - 162 frg., nepopolno oksidacijsko žganje - 25 frg.). Oksidacijski način žganja prevladuje tudi pri keramiki iz najdišča Pod Kotom-jug pri Krogu (43 odstotkov) in Za Raščico (42 odstotkov), in sicer predvsem pri keramiki mlajših obdobij. Sledi redukcijsko žganje (Pod Kotom-jug pri Krogu - 42 odstotkov, Za Raščico - 21 odstotkov). Nepopolno redukcijsko žganje pa prevladuje pri antični lončenini najdišča Pod Kotom-jug pri Krogu (31 frg.). Ostale oblike žganja so zastopane v manjšem odstotku. Analiza trdote keramičnega gradiva (sl. 82) je pokazala, da v vseh obdobjih prevladuje trda keramika (59 odstotkov). Sledita ji izredno trda (21 odstotkov) in zelo trda (19 odstotkov) keramika. To je značilno tudi za lončenino z najdišča Za Raščico (trda keramika - 51 odstotkov, zelo trda keramika - 27 odstotkov in izredno trda keramika - 21 odstotkov). Na najdišču Pod Kotom-jug pri Krogu je situacija ravno obratna, in sicer prevladuje izredno trda keramika (48 odstotkov), sledita pa zelo trda (26 odstotkov) in trda ( 26 odstotkov) keramika (Jezeršek 2009, 50, sl. 40). Na zunanji in notranji površini analiziranega keramičnega zbira prevladujejo svetlejši barvni toni (sl. 83), in sicer bledo rjava, rdečkasta in svetlo rdeča. Temnejši barvni toni (siva, sivo črna, rjava) so v manjšini. Tudi tukaj se potrjuje enako dejstvo kakor v keramičnih zbirih z najdišč Pod Kotom-jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 50) in Za Raščico, kjer prevladujejo svetlejši barvni toni, temni pa so v manjšini. Barva površine je odvisna od atmosfere pri žganju in od vsebnosti železovih spojin v lončarski masi. Keramika je bila večinoma oksidacijsko in nepopolno oksidacijsko žgana. Pri obeh načinih žganja je površina enotne svetle barve. V keramičnem zbiru, ki sodi v mlajša zgodovinska obdobja, je 231 glaziranih keramičnih fragmentov (sl. 84). Večina je izdelana iz zelo finozrnatih lončarskih mas, le trije fragmenti so izdelani iz finozrnatih lončarskih mas (sl. 79). V skupino izredno finih lončarskih mas se uvršča porcelanska masa z osnovno sestavino kremena (A). Večina glazirane keramike je žgana oksidacijsko (sl. 81). Tako so dobili po prvem žganju svetlejši ton površine, ki je primernejši za nanos glazure (Horvat 2008, 174). Na ostale načine žganja odpade manjši delež. Zastopana je samo ena vrsta glazure, in sicer neprozorna barvna glazura - barvno krijoča (sl. 85). Prevladujejo rjavo oker, temno zelena, oker, olivno rjava, rdeče rjava. Ostale barvne glazure so zastopane z manjšimi deleži. Neprozorna bela glazura je značilna za belo prsteno keramiko in za porcelan. Lončar je z nanosom glazure želel izdelkom bodisi podaljšati življenjsko dobo ali pa je bil namen zgolj estetski. Tudi glazirana keramika z najdišča Pod Kotom -jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 50, 51) in Za Raščico (Šavel/Sankovič) kaže podobne značilnosti: izdelana je iz zelo finozrnatih lončarskih mas, porcelanski izdelki iz izredno finozrnate lončarske mase, prevladuje oksidacijsko žganje, uporaba neprozorne barvne glazure: temno zelene, oker, oker rjave, olivno rjave barve. Makroskopska analiza keramičnega zbira mlajših zgodovinskih obdobij je pokazala, da so lončarji že namensko izbirali kakovost prvotne gline, oz. jo prilagajali različnim zvrstem posodja. Primerjalna analiza keramičnih zbirov treh najdišč (Gomile, Pod Kotom-jug pri Krogu, Za Raščico) je pokazala, da se v vseh časovnih obdobjih (prazgodovinskem, antičnem in predvsem lončenini mlajših obdobij) kažejo podobnosti, tako v sestavi lončarskih mas (razširjena in skrajšana koda lončarske mase), oblikovanju, dodelavi površine, žganju in trdoti. Fragmentarna ohranjenost obravnavanih keramičnih zbirov pa onemogoča tipološko opredelitev ter namembnost keramičnih izdelkov kot korelacijo lončarskih mas s keramičnimi oblikami. Radiocarbon analyses The results were obtained by: (1) Leibniz-Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts Universitat zu Kiel, Max-Eyth-Str. 11-13, Germany, and (2) The University of Waikato, Radiocarbon Dating Laboratory, PB 3105, Hamilton, New Zealand. (1) KIA31894 GORICE, SE 438, jama/pit SE 439 Charcoal, Gorice, sample depth: 0,54 m KIA31892 GORICE, SE 18, VZ 2 Fraction Corrected pMC* Conventional a13C Age Fraction Corrected pMC* Conventional Age a13C (^)** Charcoal, alkali residue, 5.0 mg C 50.84±0.23 5435±35 BP -26.67±0.27 Bone apatite, 1.8 mg C 68.27 ± 0.29 3065 ±35 BP -15.67 ± 0.11 Radiocarbon Age: BP 5434±36 Radiocarbon Age: BP 3066±34 Calibrated Ages: cal BC 4327,4277,4258 One Sigma Range: cal BC 1395-1306 (Probability 68.3 %) One Sigma Range: (Probability 68.3 %) cal BC 4335-4317 (Probability 18.4 %) 4300-4250 (Probability 49.9 %) Two Sigma Range: (Probability 95.4 %) cal BC 1419-1260 (Probability 94.4 %) 1227-1223 (Probability 1.0 %) Two Sigma Range: cal BC 4347-4224 (Probability 92.5 %) (Probability 95.4 %) 4182-4168 (Probability 2.9 %) References for calibration: contains bomb 1''C. ** Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. References for calibration: The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample contains bomb 1''C. ** Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. 86 KIA31894, GORICE, SE 438, jama/pit SE 439 87 KIA31892, GORICE, SE 18, grob 1/ jama SE 19 KlA31899 GORICE, SE 165, jama/pit SE 166 Charcoal, Gorice, sample depth: 0.50 m KIA31895 GORICE, SE 340, jama/pit SE 341 Charcoal, Gorice, sample depth: 0.50 m Fraction Corrected pMC* Conventional Age a13C Fraction Corrected pMC* Conventional a13C Age Charcoal, alkali residue, 4.8 mg C 69.29 ± 0.22 2950 ± 25 BP -29.04 ± 0.14 Charcoal, alkali residue, 2.8 mg C 74.26 ± 0.22 2390 ± 25 BP -22.33 ± 0.17 Radiocarbon Age: BP 2948±26 Radiocarbon Age: BP 2390±23 Calibrated Ages: cal BC 1207, 1203, 1189, 1179, 1154, 1142, 1130 Calibrated Age: cal BC 406 One Sigma Range: cal BC 1257-1238 (Probability 9.6 %) One Sigma Range: cal BC 502-489 (Probability 9.6 %) (Probability 68.3 %) 1214-1196 (Probability 11.6 %) (Probability 68.3 %) 484-463 (Probability 22.5 %) 1194-1136 (Probability 38.9 %) 450-440 (Probability 10.2 %) 1134-1125 (Probability 5.5 %) 427-422 (Probability 4.1 %) 1119-1114 (Probability 1.4 %) 413-400 (Probability 21.9 %) 1095-1093 (Probability 0.7 %) Two Sigma Range: cal BC 517-456 (Probability 47.7 %) 1056-1055 (Probability 0.7 %) (probability 95.4 %) 455-436 (Probability 14.3 %) Two Sigma Range: (Probability 95.4 %) cal BC 1260-1227 (Probability 13.4 %) 1222-1048 (Probability 82.0 %) 434-398 (Probability 33.4 %) References for calibration: contains bomb 14C. Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. References for calibration: The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample contains bomb 14C. ** Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. 88 KlA31899, GORICE, SE 165, jama/pit SE 166 89 KIA31895, GORICE, SE 340, jama/pit SE 341 KIA31898 GORICE, SE 58, jama/pit SE 43 Charcoal, Gorice, sample depth: 0.60 m KIA31897 GORICE, SE 74, jama/pit SE 75 Charcoal, Gorice, sample depth: 0.60 m Fraction Corrected pMC* Conventional Age a13C Fraction Corrected pMC* Conventional Age a13C (Probability 95.4 %) Charcoal, alkali residue, 5.4 mg C 75.42 ± 0.23 2265 ±25 BP -28.13 ± 0.17 Charcoal, alkali residue, 5.0 mg C 88.16 ± 0.26 1010 ± 25 BP -28.71 ± 0.l7 Radiocarbon Age: BP 2266±24 Radiocarbon Age: BP 1012±24 Calibrated Age: cal BC 379 Calibrated Age: cal AD 1019 One Sigma Range: cal BC 390-358 (Probability 40.3 %) One Sigma Range: cal AD 1000-1024 (Probability 68.3 %) (Probability 68.3 %) 285-285 (Probability 0.7 %) Two Sigma Range: cal AD 981-1039 (Probability 93.5 %) 282-258 (Probability 23.2 %) (Probability 95.4 %) 1142-1150 (Probability 1.9 %) 240-234 (Probability 4.1 %) Two Sigma Range: cal BC 396-352 (Probability 45.8 %) 316-310 (Probability 1.0 %) 300-230 (Probability 45.8 %) 219-210 (Probability 2.9 %) References for calibration: The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample contains bomb 14C._ ** Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. References for calibration: The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample contains bomb 14C. ** Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. 90 KIA31898, GORICE, SE 58, jama/pit SE 43 91 KIA31897, GORICE, SE 74, jama/pit SE 75 KIA31893 GORICE, SE 87, jama/pit SE 88 Charcoal, Gorice, sample depth: 0.54 m KIA31896 GORICE, SE 266, jama/pit SE 267 Charcoal, Gorice, sample depth: 0.50 m Fraction Charcoal, alkali residue, 5.4 mg C Corrected pMC* Conventional Age a13C 8.67 ± 0.28 965 ± 25 BP -26.19 ± 0.21 Fraction Corrected pMC* Conventional Age a13C Charcoal, alkali residue, 5.7 mg C 161.12 ± 0.42 >AD 1954 -23.38 ± 0.25 Radiocarbon Age: BP 966±25 Calibrated Age: cal AD 1031 One Sigma Range: cal AD 1022-1042 (Probability 27.3 %) (Probability 68.3 %) 1093-1118 (Probability 25.3 %) 1140-1154 (Probability 15.7 %) Two Sigma Range: cal AD 1017-1070 (Probability 40.1 %) (Probability 95.4 %) 1080-1131 (Probability 35.3 %) 1136-1158 (Probability 20.0 %) References for calibration: The calibrated age is according to "CALIB rev 4.3" (Data set 2), Stuiver et al. 1998._ "Corrected pMC" indicates the percent of modem (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample contains bomb 14C._ Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. "Corrected pMC" indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. > AD 1954 means the sample contains bomb 14C._ Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. 92 KIA31893, GORICE, SE 87, jama/pit SE 88 * SE 479 jama/pit SE 480 SE 473 jama/pit SE 474 Sample Material Charcoal Sample Material Charcoal Physical Pretreatment Sample cleaned. Physical Pretreatment Sample cleaned. Chemical Pretreatment Sample washed in hot HCl, rinsed and treated with multiple hot NaOH washes. The NaOH insoluble fraction was treated with hot HCl, filtered, rinsed and dried. Chemical Pretreatment Sample washed in hot HCl, rinsed and treated with multiple hot NaOH washes. The NaOH insoluble fraction was treated with hot HCl, filtered, rinsed and dried. a13C -24.4 ± 0.2 ^ a13C -24 .9 ± 0.2 ^ D14C -490.4 ± 1.1 ^ D14C -489.2 ± 1.3 ^ F14C% 51.0 ± 0.1 % F14C% 51.1 ± 0 .1 % Result 5416 ±30 BP Result 5396 ± 30 BP The result is Conventional Age or % Modern as per Stuiver/Polach (1977) and is based on the Libby half-life of 5568 yrs with correction for isotopic fractionation applied. This age is normally quoted in publications and must include the appropriate error term and Wk number. Quoted errors are 1 standard deviation due to counting statistics multiplied by an experimentally determined Laboratory Error Multiplier. The isotopic fractionation, a13C, is expressed as ^ wrt PDB. F14 C% is also known as pMC (percent modern carbon). 93 SE 479 jama/pit SE 480 94 SE 473 jama/pit SE 474 5700BP 5600BP 5500BP 5400BP 5300BP 5200BP 5100BP ^ Wk-23910 : 5396±30BP 68.2% probability 4325BC (39.5%) 4280BC 4270BC(28.7%)4235BC ^ \ 95.4% probability 4340BC{87.3%}4220BC \ ^ 4200BC(6.9%)4160BC ( 1.2%) 4070BC A k \\ II 1 \ II ■ À.. 1_11_1 1 ) 1_1 u 1 1 1 1 1 1 1 1 4200CalBC Calibrated date SE 342 jama/pit SE 343 SE 18 jama/pit SE 19 grob/grave 1 Sample Material Charcoal Physical Pretreatment Sample cleaned. Chemical Pretreatment Sample washed in hot HCl, rinsed and treated with multiple hot NaOH washes. The NaOH insoluble fraction was treated with hot HCl, filtered, rinsed and dried. o13C -23.0 ± 0 .2 ^ D14C -438.7 ± 1.2 ^ F14C% 56 .1 ± 0 .1 % Result 4640 ±30 BP Sample Material Human bone Physical Pretreatment Surfaces cleaned. Sample was crushed. Chemical Pretreatment Treated with Acetic Acid, rinsed and dried - apatite fraction. o13C -20.5 ± 0.2 ^ D14C -303 .1 ± 1.4 ^ F14C% Result 2901 ± 30 BP 69.7 ± 0.1 % 95 SE 342 jama/pit SE 343 96 SE 18 jama/pit SE 19 grob/grave 1 Sklep Najdišče Gorice pri Turnišču je ležalo na poplavni ravnici reke Mure, ki je s svojimi pritoki oblikovala peščeno sipino. Na njenem severnem pobočju se je raztezalo najdišče. Značilnost Goric je tudi kotanja ob vznožju sipine na severnem delu najdišča, ki so jo občasne poplave postopoma zapolnjevale. Na dnu kotanje so se odložili manj propustni sedimenti, zaradi časar je na tem delu najdišča občasno zastajala voda. Gre za multiperiodno najdišče. Najzgodnejša poselitev, od katere se je ohranilo tudi največ ostalin, sodi v čas 5. tisočletja pr.n.š., ko je na vrhu sipine stala naselbina. Z izkopom smo naleteli le na njen severozahodni rob. Odkrili smo ostanke več lesenih objektov. Vsaj pri dveh (1 in 3) lahko govorimo o pravokotnih stavbah. Obe sta ležali zelo blizu ena ob drugi. Ožji stranici objekta 1 sta ležali na S oz. J, objekt 3 pa je ležal pravokotno na prvega. V bližini so bile odkrite stojke še enega objekta (4). O obliki tega zadnjega je mnogo teže govoriti. Usmerjenost kolov bi prej kazala na nekakšno šotorsko strukturo. Zato o tem obljektu ne govorimo kot o stavbi. Tudi oblika objekta 2 je težko določljiva. Možno je, da je bilo na tem delu celo več struktur. Odkritih je bilo več stojk, ki jih nismo mogli povezati v smiselno strukturo. Dejstvo je, da je bil prav ta del najdišča podvržen najbolj intenzivnemu oranju. Stojke so bile večinoma plitve, tako da je možno, da je bila kakšna od njih z oranjem povsem uničena. Znotraj lesenih objektov so najdbe redke. V notranjosti objektov tudi ni bilo ohranjenih hodnih površin ali drugih struktur. V bližini objektov in zlasti na jugozahodnem delu najdišča je bilo odkritih tudi več jam. Nekatere med njimi so zelo globoke, se-dimentacija v njih kaže na dlje časa trajajočo uporabo. Iz tega sklepamo, da gre za shrambene jame. Namembnost ostalih jam pripisujemo bodisi odpadnim bodisi shrambenim namenom. Najdbe so bile pogoste zlasti v jamah in v ornici. Najdena materialna kultura sodi v lasinjski kulturni krog z vsemi zanj značilnimi elementi - tako fakturnimi kakor oblikovnimi tipi posod. Zdi se, da na zahodnem delu najdišča med keramičnim gradivom prevladujejo bikonični lonci (L1) in ornamentirani vrči (V1). Ornament najdenih posod kaže na pozno fazo lasinjske kulture. Na osrednjem predelu najdišča ob objektu 2 so pogoste tudi sklede in čaše, okrašene z brazdastim vrezom, ki jih na ostalih delih najdišča nismo našli. Kot okras se pojavljajo tudi bradavičaste aplike. Na tem delu je pogosta tudi lončenina, ki jo po fakturi lahko povezujemo z Maharskim prekopom. Gre za elemente, sicer značilne za kulturo z brazdastim vrezom, ki naj bi bila mlajša od lasinjske, vendar gre na Goricah za sočasnost in prepletanje elementov obeh kulturnih skupin. Druga faza poselitve sodi v čas pozne bronaste dobe. Največ najdb izvira iz naplavinskega sedimenta, ki je zapolnil kotanjo na severnem delu najdišča (SE 81). Zgornji del terena je bil v tem času le redko naseljen. Najdene so bile posamezne jame, kjer se bronastodobno gradivo meša s starejšim, lasinjskim. Gradivo iz naplavine (G191-G196) in posameznih jam (G64-G67, G70, G74-G76) datiramo v čas Ha A. V ta čas sodi tudi grobišče, ki je bilo odkrito na vzhodnem delu najdišča. Najdenih je bilo 5 žganih planih grobov, ki pripadajo kulturi žarnih grobišč. Pokojniki - tri ženske in en moški - so bili po smrti sežgani skupaj z drobnim gradivom (nakit, drobno po-sodje). Med žganimi kostmi pokojnika so bile pogoste tudi sežgane kosti jelenjadi. Zaradi visoke temperature žganja so se kovinske najdbe skoraj povsem stalile. V skoraj vseh grobovih so bile pridane drobne steklene jagode iz modre mase. Sežgane kosti in pridatki so bili položeni v žaro in zakopani. Grobišče je eno redkih ohranjenih grobišč iz časa kulture žarnih grobišč v Prekmurju. Čeprav najdbam težko najdemo analogije, se kažejo povezave zlasti s panonskim prostorom (JZ Madžarska, Avstrija, delno Slovaška), manj pa s Hrvaško (Virovitiška kultura). Na Slovenskem je še največ podobnosti z najdiščem Dobova, ki pa je datirano v mlajši čas (Ha A-B1). Gorice so ponovno poselitev doživele v srednjem veku. V času začetka 11. stoletja je ozemlje Turnišča pripadlo obmejnemu pasu nove madžarske države. V ta čas sodijo tudi strukture, odkrite na Goricah. Te kažejo, da je bilo to področje namenjeno predvsem obrtniškim dejavnostim, ki so bile zgoščene ob občasno poplavljanem predelu na severnem delu sipine. Najdeni so bili kurišče, jama z žlindro in dve kupolasti peči. Tudi preostalih dveh jam (SE 70, SE 7) ne po obliki ne po velikosti ne moremo uvrščati med značilne bivanjske strukture. Kljub temu elementi, kakršni so lončenina, semena (SE 70, SE 91) in drobci ožganih kosti (SE 7, SE 88 in SE 91) ter najdeni ostanki hrane na posodah (G111, G138, G236), pričajo o tem, da so na tej lokaciji ljudje tudi kaj pojedli. Kasnejša uporaba zemljišča ni pomenila zgolj njivskih površin, temveč je na lokaciji odkritih tudi cel kup odpadnih jam. Poleg ostalih odpadkov (organski, keramične in kovinske posode, škornji, konzerve,...) so bili najdeni tudi ostanki usnja. To zadnje lahko povezujemo s čevljarsko obrtjo, ki je poleg kovaške in krojaške predstavljala eno od pomembnih gospodarskih panog Turnišča. Čevljarski mojstri so svoj ceh organizirali že leta 1760. Kasneje je čevljarstvo zaradi svojega pomena dobilo svoje mesto tudi v grbu Občine Turnišče. Najdišče Gorice torej odkriva celo vrsto zanimivosti iz različnih časovnih obdobij, ki odstirajo tančico preteklosti ne samo Turnišča, temveč širšega predela Dolinskega in Prekmurja. Literatura BÁNFFY, E. 1995, South-West Trans- CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1989, DULAR J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- GUŠTIN et al. 1993 - Podbočje, Sta- danubia as a mediating area. Gozdovi Prekmurja v bližnji in LA 2002, Bronastodobno na- ri grad. - Posavski muzej Brežice The cultural history of the Early daljni preteklosti. - Gozdarski selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. 9, Brežice. and Middle Chalcolithic. - An- vestnik 5, 218-223. - Ljubljana. GUTJAHR, C. in G. TIEFENGRABER taeus 22, Budapest, 157-196. ČARNI, A., L. MARINČEK, A. SELIŠKAR in ECKES, R. 1996, Die Urnenfelderkul- 2003, Die mittelalterliche Mot- BASS W.M., 19873, Human Osteol- M. ZUPANČIČ 2002, Vegetacijska tur in Ostbayern. - Arbeiten zur te Alt-Hollenegg. Eine ab- ogy. A Laboratory and Field karta gozdnih združb Slovenije. Archaologie Suddeutschlands 3, gekommene Burganlage bei Manual of the Human Skeleton. - Ljubljana. Buchenbach. Deutschlandsberg. Steiermark. - Columbia. DANNHEIMER, H. 1973, Keramik des FAZEKAS, I. G. in F. KÓSA 1978, Foren- - Beitrage zur mittelalterliche BEHRE, K.E. 2008, Collected seeds Mittelaters aus Bayern. - Kata- sic Fetal Osteology. - Budapest. Archaologie in Osterreich, Bei- and fruits from herbs as prehis- loge der Prahistorischen Staats- FERLIGOJ, A. 1989, Razvrščanje v heft 4. toric food. - Vegetation History samlung 15, Kallmunz/Opf. skupine: Teorija in uporaba v -. 2004, Die mittelalterliche Wehr- and Archaeobotany 17, 65-73. DIMITRIJEVIC, s. 1961, Problem ne- družboslovju. - Ljubljana, Meto- anlage »Turmbauerkogel« bei BEKIC, L. 2006, Zaštitna arheologija olita in eneolita u sjeverozapa- dološki zvezki 4. Eibiswald (Ivnik), Bez. Deutsch- u okolici Varaždina. Arheološka dnoj Jugoslaviji. - Opuscula ar- FURMANEK V, L. VELIAČIK in J. VLADAR landsberg, Weststeiermark. - istraživanja na autocesti Zagreb chaeologica 5, Zagreb, 5-78. 1991, Slovensko u dobe bronzo- Arheološki vestnik 55, Ljubljana, - Goričan i njezinim prilaznim -. 1979, Lasinjska kultura - V: A. vej. - Bratislava. 439 - 480. cestama. - Zagreb. Benac (ur.), Praistorija jugosla- GABROVEC, S. 1983, Jugoistočno alp- HANULIAK, M., I. KUZMA in P. ŠAL- BONDÁR, M. 2005, The Cooper Age venskih zemalja VII. Neolitsko ska regija. - V: A. Benac (ur.), KOVSKÝ 1993, Mužla-Čenkov I. Settlement at Zalabaksa. - An- doba. - Sarajevo, 137-181. Praistorija jugoslavenskih ze- Osídlenie z 9.-12. storočia. - taeus 28, Budapest, 271-283. -. 1980, Zur Frage der Retz-Gajary- malja IV. Bronzano doba, Sara- Materialia archaeologica Slova- BRACHMANN, H., 1994, Zur Entwick- Kultur in Nordjugoslawien und jevo, 21-52. ca 10, Nitra. lung der slawichen Keramik im ihrer Stellung im pannonischen GALUŠKA, L. 1994, The develop- HOGLINGER, P. 1993, Das urnen- Elbe-Salle-Gebiet. - V: Č. Staňa Raum. - Bericht der Romische- ment of Slavonic pottery in the felderzeitliche Graberfeld von (ur.), Slawische Keramik in Mit- Germanische Komission 61, Staré Město region from the end Obereching, Land Salzburg. teleuropa vom 8. bis 11. Jahr- Frankfurt a.M., 17-88 of the 8th up to the middle of - Archaologie in Salzburg 2, hundert. Internationale Ta- DJURIC, B. 2006, MP 03 Cogetinci- the 10th century. - V: Č. Staňa Salzburg. gungen in Mikulčice. - Brno, Radmožanci, Pododsek Beltin- (ur.), Slawische Keramik in Mit- HOPF, M. 1991, South and South- 93-110. ci-Lendava. Poročilo o rezulta- teleuropa vom 8. bis 11. Jahr- west Europe. - V: W. van Zeist, BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Mahar- tih ekstenzivnega arheološkega hundert. Internationale Tagun- K. Wasylkowa in K. E. Behre skem prekopu pri Igu - razisko- pregleda. - Ljubljana (neobja- gen in Mikulčice, Bd. I, Brno, (ur.), Progress in Old World Pal- vanja 1973 in 1974. leta. - Po- vljeno poročilo). 233-242. aeoethnobotany: A Retrospec- ročilo o raziskovanju neolita in DJURIC, B., B. KERMAN, I. ŠAVEL, A. GILBERT, B. M. in T. W. McKERN 1973, tive View on the Occasion of 20 eneolita 4, Ljubljana, 7-114. PLESTENJAK in R. MASARYK 2006, A method for aging the female Years of the International Work- BRICELJ, M. 2003, Žarno grobišče s Poročilo o rezultatih arheolo- os pubis. - American Journal group for Palaeoethnobotany, Kapiteljske njive v Novem me- škega pregleda na potencial- of Physical Anthropology 38, 241-277, Rotterdam. stu. - Diplomsko delo, Univer- nem najdišču Gorice. - Ljubljana 31-38. HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- za v Ljubljani, Filozofska fakul- (neobjavljeno poročilo). GUŠTIN, M. 2003, Nova tabla pri Mur- nologija keramike, tipologi- teta, Oddelek za arheologijo, DULAR, J. 1978, Poskus kronološke ski Soboti - V: D. Prešeren (ur.), ja lončenine, keramični arhiv. Ljubljana. razdelitve Dobovskega žarnega Zemlja pod vašimi nogami, Lju- - Ljubljana. BROOKS, S. in J.M. SUCHEY 1990, Skel- grobišča. - Arheološki vestnik bljana, 199-200. -. 2008, Makroskopska analiza ke- etal age determination based 29, Ljubljana, 36-45. -. 2005, Zgodovina kot politič- ramičnega zbira s površinskega on the os pubis: A comparison DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. na manipulacija. - Stiplovškov pregleda najdišča Mrzlo Polje. - of the Acsádi-Nemeskéri and TECCO HVALA 1991, Utrjena praz- zbornik 10, Ljubljana, 27-32. V: D. Svoljšak(ur.), Mrzlo polje pri Suchey-Brooks methods. - Hu- godovinska naselja v Mirenski in -. 2006, Between the Slavs and the Ivančni Gorici, AAS 5, Ljubljana, man Evolution 5, 227-238. Temeniški dolini. - Arheološki Madyars. - Zalai Múzeum 15, 162-174. vestnik 42, Ljubljana, 65-203. Zalaegerszeg, 249-257. Arheologija na avtocestah Slovenije ( Gorice pri Turnišču 163 -. 2009, Poročilo o makroskopski -. 2003c, Pod Kotom-sever. - V: D. -. 1973, Pomen Lubniških izkopa- MEINDL, R. S. in C. O. LOVEJOY 1985, analizi keramike iz najdišča Go- Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nin za slovensko prazgodovino. Ectocranial suture closure: A re- rice. - Ljubljana (neobjavljeno nogami, Ljubljana, 213-215. - Loški razgledi 20, 19-28. vised method of the determi- poročilo). -. 1996, Staroslovanske najdbe LOCHNER, M. 1991, Studien zur Ur- nation of skeletal age at death HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 2003, iz Prekmurja - V: J. Balažic in L. nenfelderkultur in Waldviertel based on the lateral-anteri- Das Neolithikum und die Kup- Vándor, Ljudje ob Muri, Murska (Niederosterreich). - Mitteilun- or sutures. - American Journal ferzeit in Sudwesttransdanu- Sobota, 13-43. gen der Prahistorischen Kom- of Physical Anthropology 68, bien. - Inventaria. Prahistorica KNEZ, T. 1984, Žarno grobišče v No- mission 25, Wien. 57-66. Hungáriáé VIII, Budapest. vem mestu, začasno poročilo o LOSERT, H. 1993, Diefruh- bis hoch- MEINDL, R. S., C. O. LOVEJOY, R. P. ISCAN, M. Y., S. R. LOTH in R. K. raziskovanju v letu 1982. - Ar- mittelalterliche Keramik in MENSFORTH in L. DON CARLOD WRIGHT 1984, Age estimation heološki vestnik 35, Ljubljan a, Oberfranken. - Zeitschrift fur 1985, Accuracy and direction of from the rib by phase analysis: 119-131. Archaologie des Mittelalters, error in the sexing of the skel- White males. - Journal of foren- KOROŠEC, J. 1953, Kulturne ostaline Beiheft 8, Bonn. eton: Implications for paleode- sic science 29, 1094-1104. v Ajdovski jami pri Nemški vasi. LOVEJOY, C. O., R. S. MEINDL, T. R. mography. - American Journal -. 1985, Age estimation from the - Razprave SAZU 1/III, Ljublja- PRYZBECK in R. P. MENSFORTH of Physical Anthropology 68, rib by phase analysis: White fe- na, 45-103. 1985, Chronological metamor- 79-85. males. - Journal of forensic sci- -. 1956, Neolitična naselbina v phosis of the auricular surface of MELE, M. 2009, Naselbini Hajndl in ence 30, 853-863. Drulovki pri Kranju. - Arheološki the ilium: A new method for the Ormož v pozni bronasti in zgo- JEZERŠEK M., Makroskopska analiza vestnik 7/1, Ljubljana, 3-28. determination of age at death. dnji železni dobi. - Doktorsko keramičnega zbira s površinske- -. 1962, Kulturne ostaline na koli- - American Journal of Physical delo, Univerza v Ljubljani, Filo- ga pregleda dela najdišča. - V: I. šču ob Resnikovem prekopu od- Anthropology 68, 15-28. zofska fakulteta, Oddelek za ar- Šavel, Pod Kotom - jug pri Kro- krite v letu 1962. - Poročilo o MARKOVIC, Z. 1976, Problem eneolita heologijo, Ljubljana. gu, AAS 7, Ljubljana. raziskovanju paleolita, neolita u našičkoj regiji - Arheološki ve- MOORREES, C. F. A., E. A. Fanning in KALTENBERGER, A. 2001, Zum For- in eneolita 1, Ljubljana, 25-45. stnik 27, Ljubljana, 42-67. E.E. HUNT 1963, Age variation of schungsstand der Keramik des -. 1965, Neo- in eneolitski ele- -. 1983, Prilog poznavanju raz- formation stages for ten perma- 10/11. bis 20. Jahrhunderts in menti na Ptujskem gradu. (Razi- vijene i kasne lasinjske kulture nent teeth. - Journal of Dental Oberosterreich. - Jahrbuch des skovanje v letih 1963-64) - Po- u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. - Research 42, 1490-1502. Oberosterreichischen Museal- ročilo o raziskovanju neolita in Podravski zbornik83, Koprivni- MULLER, R. 1994, Keramikformen vereines 146, 275-332. eneolita v Sloveniji 2, Ljubljana, ca, 251-262. des 9. - 10. Jahrhunderts in der KALICZ, N. 1973. Uber die chrono- 5-51. -. 1985, Problem ranog eneolita u Gegend Keszthely-Zalavár - V: logische Stellung der Balaton- KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o razi- sjevernozapadnoj Hrvatskoj. - Č. Staňa (ur.), Slawische Kera- Gruppe in Ungarn. - V: Sympo- skovanju v Ajdovski jami 1967. Vjesnik arheološkog muzeja u mik in Mitteleuropa vom 8. bis sium uber die Entstehung und leta. - Poročilo o raziskovanju Zagrebu 18, Zagreb, 1-34. 11. Jahrhundert. Internationa- Chronologie der Badener Kultur, neolita in eneolita v Sloveniji 4, -. 1990, Problem geneze i razvo- le Tagungen in Mikulčice, Bd. I, Bratislava, 131-166. 170-209. ja eneolitičkih i ranobrončano- Brno, 63-82. -. 1991, Beitrage zur Kenntnis KOSZEGI, F. 1988, A dunántúl dobnih kultura sjeverozapadne MULLER KARPE, H. 1948, Die Urnen- der Kupferzeit im ungarischen torténete a késobronzkorban. Hrvatske. - V: N. Majnarić Pan- felderkultur in Hanauer Land. Transdanubien. - V: J. Lichardus The history of the transdanu- džić (ur.), Arheološka istraživa- - Marburg. (ur.), Die Kupferzeit als histori- bia during the late bronze Age. nja u Podravini i kalničko-bilo- -. 1959, Beitrage zur Chronologie sche Epoche, Bonn, 347-387. - Budapest. gorskoj regiji: znanstveni skup der Urnenfelderzeit nordlich und KAVUR, B. 2006, Prazgodovinsko na- KRIŽ, B. 1995, Novo mesto pred Iliri. Koprivnica, Izdanja Hrvatskog sudlich der Alpen. - Romisch- selje v Zagoncah - V: A. Tomaž - Novo mesto. arheološkog društva 14, Zagreb, Germanische Forschungen 22, (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- KROGMAN, W. M. In M. Y. ISCAN 19862, 39-50. Berlin. per, 109-112. The Human Skeleton in Forensic -. 1994, Sjeverna Hrvatska od ne- NEUGEBAUER, J. W. 1994, Bronze- KAVUR, B., A. TOMAŽ, Z. MILEUSNIC Medicine. - Springfield. olita do brončanog doba : pro- zeit in Ostosterreich. - St. Pol- 2006, Sodolek- naselje ba- KURNATOWSKA, Z. in M. KARA 1994, blem kontinuiteta stanovništva ten, Wien. krene dobe - V: A. Tomaž (ur.), Die Keramik vom 9. bis zur Mitte i kultura sjeverne Hrvatske od NOVAK, V. 1951, Lončarstvo v Prek- Od Sopota do Lengyela, Koper, des 11. Jahrhunderts in GroBpo- ranog neolita do početka bron- murju. - Slovenski etnograf 3-4, 121-128 len - V: Č. Staňa (ur.), Slawische čanog doba. - Koprivnica. Ljubljana, 111-131. KERMAN, B. 2003a, Grofovsko pri Keramik in Mitteleuropa vom 8. McKERN, T. W. in T. D. Stewart 1957, NOVŠAK, M. 2003, Grofovsko pri Mur- Murski Soboti 2. - V: D. Prešeren bis 11. Jahrhundert. Internatio- Skeletal Age Changes in Young ski Soboti 1. - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, nale Tagungen in Mikulčice. Bd. American Males, Analyzed from (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 146-147. I, Brno. - 121-142. the Standpoint of Age Iden- Ljubljana, 144-145. -. 2003b, Kotare pri Murski Sobo- LEBEN, F. 1963, Materialna kultura tification. - Environmental ti. - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja in izsledki arheoloških izkopa- Protection Research Division pod vašimi nogami, Ljubljana, vanj v Kevdercu in Lubniški jami. (Quarter-Master Research and 160-162. - Acta carsologica 3, Ljubljana, Development Center, U.S. Army, 215-251. Natick, Massachusetts), Techni- cal Report EP-45. Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 164 NOVŠAK, M. in A. PLESTENJAK 2008, PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna ne- STRAUB P. 2006, Eszteregnye-Bo- ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi vi- Poročilo o izvedbi arheoloških kropola na dvorišču SAZU v Lju- zók-foldje: Eine Siedlung aus sokosrednjeveške kuhinje s ka- izkopavanj na najdišču Brez- bljani. - Razprave SAZU VII/1, dem Ende der mittleren Kupfer- mniškega Malega gradu. - Arhe- je na trasi AC odseka MP03 Co- Ljubljana. zeit. - Zalai Múzeum 15, Zalae- ološki vestnik 58, 375-404. getinci-Radmožanci, pododsek RADOMERSKY, P., RICHTER, M. 1974, gerszeg, 79-92. TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufga- Beltinci-Lendava. - Ljubljana Korpus česke středoveke ke- STUIVER M. in H. A. POLACH 1977, Dis- ben der Forschungen zur Urnen- (neobjavljeno poročilo). ramiky datovane mincemi. - cussion: Reporting of 14C Data. - felderzeit in Jugoslawien. - V: OMAN, D. 1981, Brinjeva gora - Sbornik Narodniho muzea v Pra- Radiocarbon 19:3, 355-363. M. Erbach (ur.), Beitrage zur Ur- 1953. Obdelava prazgodovinske ze, ŘadaB 28/2-4, 57-171. STUIVER, M., P.J. REIMER, E. BARD, W. nenfelderzeit nordlich und sud- keramike. - Arheološki vestnik REIMER, P. J., M.G.L. BAILLIE, E. BARD, E. BECK, G. S. BURR, K. A. HUGH- lich derAlpen, Monographien 32, Ljubljana, 144-153. A. BAYLISS, J.W. BECK, P.G. BLACK- EN, B. KROMER, F. G. MCCORMAC, Romisch-Germanisches Zent- ORTNER, D. J. in W. G. J. PUTSCHAR WELL, C.E. BUCK, G.S. BURR, K.B. J. V. D. PLICHT in M. SPURK 1998, ralmuseum, Forschungsinstitut 1981, Identification of Patho- CUTLER, P.E. DAMON, R.L. ED- INTCAL98 radiocarbon age cali- fur Vor- und Fruhgeschichte 35, logical Conditions in Human WARDS, R.G. FAIRBANKS, M. FRIE- bration 0-24,000 BP. - Radio- 323-372. Skeletal Remains. - Smithsonian DRICH, T.P. GUILDERSON, C. HER- carbon 40:3, 1041-1083. TIEFENGRABER, G. 2006, Neo- un Contributions to Anthropology RING, K.A. HUGHEN, B. KROMER, SVOLJŠAK, D. in A. POGAČNIK 2002, eneolitische Funde aus Nova ta- 28, Washington. F.G. McCORMAC, S.W. MANNING, Tolmin, prazgodovinsko grobi- bla bei Murska Sobota. - V: A. PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v za- C.B. RAMSEY, P.J. REIMER, R.W. šče II. - Katalogi in monografije Tomaž (ur.), Od Sopota do Len- hodnih Slovenskih Goricah - An- REIMER, S. REMMELE, J.R. SOUTH- 35, Ljubljana. gyela, Koper, 99-102. drenci, Spodnji Duplek, Spodnji ON, M. STUIVER, S. TALAMO, F.W. ŠAVEL I. 1991, Arheološka topografi- TODD, T.W. 1920, Age changes in Porčič, Vumpah. - Poročilo o TAYLOR, J. VAN DER PLICHT in C.E. ja Slovenije. Topografsko podro- the pubic bone. I: The white raziskovanju paleolita, neolita WEYHENMEYER 2004, IntCal04 čjeXX(Prekmurje). - Ljubljana. male pubis. - American Jour- in eneolita v Sloveniji V, Ljublja- Terrestrial radiocarbon age cali- -. 1994, Prazgodovinske naselbine nal of Physical Anthropology 3, na, 29-81. bration, 0-26 cal kyr BP. - Radi- vPomurju. - Murska Sobota. 285-334. PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. - Poročilo o ocarbon 46,3, 1029-1058. -. 1996, Kulturni vplivi v prazgo- -. 1921, Age changes in the pu- raziskovanju paleolita, neoli- REJHOLCOVÁ, M., 1995, Pohrebisko v dovini v pokrajini ob Muri. - V: J. bic bone. III: The pubis of the ta in eneolita v Sloveniji 11, Lju- Čakajovciach (9.-12. storočie). Balažic in L. Vándor (ur.), Ljudje white female. IV: the pubis of bljana, 85-104. Katalóg. - Nitra. ob Muri, Murska Sobota, 13-43. the female white-negro hybrid. PATEK, E. 1968, Die Urnenfel- RICE, P. M. 1987, Pottery Analysis: A -. 2003a, Bakrenodobno žarno - American Journal of Physical derkultur in Transdanubien. Sourcebook. - London. grobišče. - V: D. Prešeren (ur.), Anthropology 4, 1-70. - Budapest. RUTTKAY, E. 1996, Zur Chronologie Zemlja pod vašimi nogami, Lju- TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in PAVLIN, P. 2006, Gradac pri Selih pri der Kanzianiberg-Lasinja-Grup- bljana, 37-42. B. KAVUR 2006, Ormož - Škor- Zajčjem vrhu. - V: A. Tomaž (ur.), pe. - Archaologie Osterreiches -. 2003b, Gornje njive pri Dolgi šičev vrt. bakrenodobna jama, Od Sopota do Lengyela, Koper, 7/2, 43-47. vasi. - V: D. Prešeren (ur.) Zemlja - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do 211-227. -. 1997, Der erste neolitische Idol- pod vašimi nogami, Ljubljana, Lengyela, Koper, 155-174. PHENICE, T. W. 1969, A newly devel- kopf aus der Steiermark. Zur 135-136. TOMAŽ A. 2006, Bakrenodobna na- oped visual method of sexing Idolplastik der Lasinja-Kultur. - -. 2003c, Pod Kotom-jug. - V: D. selbina v Turnišču. - V: A. Tomaž the os pubis. - American Jour- V: M. Lazić (ur.), Antidoron Dra- Prešeren (ur.) Zemlja pod vašimi (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- nal of Physical Anthropology 30, goslavo Srejovič completis LXV nogami, Ljubljana, 211-212. per, 103-108. 297-301. annis ab amicis collegis discipu- -. 2003d, Za Raščico. - V: D. Preše- TURK, P. 1996., Datacija poznobro- PLESTENJAK, A. in M. STRAŠEK 2006, lis oblatum, Beograd, 179-191. ren (ur.) Zemlja pod vašimi no- nastodobnih depojev. - V: B. Poročilo o izvedbi arheoloških STAŇA, Č. 1994, Die Entwicklung der gami, Ljubljana, 274-275. Teržan (ur.), Depojske in posa- izkopavanj na najdišču Gori- Erkenntnis der fruhmittelalter- -. 2006a, Bakrenodobno najdišče mezne kovinske najdbe bakre- ce, na trasi AC odseka MP 03 Co- lichen Keramik aus dem 8. bis Lendava - Pri Muri. - V: A. Tomaž ne in bronaste dobe na Sloven- getinci-Radmožanci, pododsek zur Mitte des 11. Jahrhunderts (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- skem, Katalogi in monografije Beltinci - Lendava. - Gan- in Sudwestmahren - V: Č. Staňa per, 95-97. 30. - Ljubljana, 89.-125. čani, Ljubljana (neobjavljeno (ur.) Slawische Keramik in Mit- -. 2006b, Prekmurje v mlajši ka- TUŠEK, I. 2003, Pod Kotom - ce- poročilo). teleuropa vom 8. bis 11. Jahr- meni dobi. - V: A. Tomaž (ur.), sta. - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja PLETERSKI, A. 2006, Zgodnjesrednje- hundert. Internationale Tagun- Od Sopota do Lengyela, Koper, pod vašimi nogami, Ljubljana, veška poselitev na Bleku pod gen in Mikulčice, Bd. I, Brno, 89-97. 208-210. planinskim domom na Krvavcu: 265-286. -. 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. TUŠEK, I., B. KAVUR in A.TOMAŽ 2006, predhodno poročilo o arheolo- STARE, F. 1975, Dobova. - Brežice. - AAS 6, Ljubljana. Najstarejša poselitev v Ivankov- giji povedke. - V: T. Cevc, Človek STEINBOCK, R.T. 1976, Paleopatho- -. 2009, Pod Kotom - jug pri Kro- cih - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota v Alpah, Ljubljana, 150-170. logical Diagnosis and Inter- gu. - AAS 7, Ljubljana. do Lengyela, Koper, 113-120. PLETERSKI, A. (ur.) 2008, Zgodnjesre- pretation: Bone Diseases in ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2010, Za Ra- VELUŠČEK, A. (ur.) 2004, Hočevari- dnjeveška naselbina na Blejski Ancient Human Populations. ščico pri Krogu. - Ljubljana (v ca: eneolitsko kolišče na Lju- Pristavi: najdbe - Opera Insti- - Springfield. tisku). bljanskem barju. - Opera Insti- tuti archaeologici Sloveniae 14, tuti archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana. Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 165 -. (ur.) 2006, Resnikovprekop. -Opera Instituti archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana. VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geološkem ogledu arheološkega najdišča priNedelici. - Murska Sobota (neobjavljeno poročilo). VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. - Zadar. -. 1983, Kultura polja sa žarama sa svojim grupama. - V: A. Be-nac (ur.), Praistorija Jugosla-venskihjugoslavenskih zemalja IV. Bronzano doba, Sarajevo, 547-646. VRDOLJAK, S. 1995, Tipološka klasifikacija kasnobrončane keramike iz naselja Kalnik-Igrišče (SZ Hrvatska). - Opuscula archaeolo-gica 18, Zagreb, 7-81. WAND SEYER, G. 1985, Die jungbron-zezeitlichen Graberfelder von Gladbeck, Herne und Reckling-hausen. - Bodenaltertumer Westfalens 22, Munster. WINTERGERST, M. 1999, Die Ausgra-bung »Lederergasse 1« in Re-gensburg (1982): eineformen-kundliche Studie zur Keramik des 10.-13. Jahrhunderts in Bayern. - Materialhefte zur Ar-chaologie des Mittelalters und der Neuzeit 4, Frankfurt am Main. ZADNIKAR, M. 1970, Romanska umetnost. - Ljubljana. ŽIŽEK, I. 2006a, Bakrenodobna naselbina Hardek. - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, Koper, 129-140 -. 2006b, Hajndl pri Ormožu, naselje bakrene dobe.- V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, Koper, 141-154 Dodatek 1 Stratigrafska matrika. 44 25 27 rn _ 6 74 Ci Ci C9 23 1 113 300 401 ^ ^^ gpp I—I—I—n 87 89 69 10 475 4^ 475 473 I 501 506 I I 500 502 479 155 Cp 62 495 489 135 340 34 157 64 493 167 67 153 161 92 94 368 366 364 383 385 387 fl^ ^^ ff^ ^^ 136^ 1365 gj^ PN14 78 18 59 i» i59 I 499 I 432 485 504 "^59 163 165 109 320 CEU 195 cm «1P6> 91 93 107 101 3 5 360 1 1 3 ^^ ^^ ^tp ^^ ť^R 8 342 348 346 96 112 97 I 31 3 4 2 5 111 389 393 395 397 399 446 405 407 409 411 413 415 419 417 448 421 185 196 198 469 477 467 491 481 483 487 444 442 440 434 436 138 304 g^ft gp^ gp^ glfO glp gl^ ^^^^ gjp ff^ gTfO gT^ g^Q <482 gjň ťj^ —^— 260 276 280 278 270 264 354 352 350 454 274 282 452 266 262 356 338 403 Objekt 2 14 I 22 105 201 425 179 56 60 314 16 54 125 123 115 119 84 330 328 326 332 336 324 322 334 312 71 20 73 152 200 427 213 159 175 52 203 205 256 258 j?^ ^^ j?!^ fljl^ ^jfO 1331 cj^ cjft 13313 cjl^ ť^R cjň ff^ ^^ flP^ CpQ gj^ ff^ ^Q^ ^^ fi^ 252 284 244 248 250 242 236 140 142 144 146 148 169 228 232 288 456 254 246 238 234 230 286 _gjp fl^ fljň fljň ^^ ^^_^jn Objekt 1 Objekt 3 310 362 379 296 461 463 497 423 428 430 187 189 214 391 381 177 344 133 131 127 117 173 316 308 302 298 318 8 12 465 471 66 ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ j^ft i^ft ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ i^p ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ 306 224 ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ 294 2 2 2 6 290 224 46 Objekt 4 82 62 9 207 M k e d o Q ir p ir o G a d e elg e a g e k vo p u z lž m ao ri n be oooooooooooooooooooooooooooooooooo 3 00000000000000000000^^,0000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOOOOOOO ooooooooooooooooooooo^^ooooooooo^^oo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOOOOOOOOOT-IOO 000f^,00000000^-^.000000000000000000000 31 OOO^-IOOOOOOOOT-IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000000000000^■í5 000^■í5^.^.0^■í5 0000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOOOT-IT-IO . ^ . m f— f— . o o o T-i o T-h o Í-H o -If o c^ ooooooooooo OOOOOOOi-HOLH Í-H o o Í-H Í-H Í-H o 777 o o OO o o OOOOí-Hí-Hí-HOO o o o o o o o o o LH o o o o o o m o o o o o o o o o o f^, o o o o o o c^ 0f^,00000000000000000000000000000000 O^-IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 7 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-i^oO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOO > > > P P P P > N > N A > N > N > N > N > N > N > N > N P P P > N > N > > > A A P > > P > > > > N > N f— CO cn o 2 12 2 m 2 2 LH 2 2 f— 2 co 2 cn 2 o 3 13 3 m 3 -If 3 LH 3 3 f— 3 co 3 cn 3 o 4 í-H 4 4 m 4 -i 4 LH 4 4 74 CO 4 cn 4 o 5 5 5 m 5 -If 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 177 am do er da erv am od vra er ko ab rp n iš a ev _ EJOPJI afueSz afueAoiijiqo IsoftEjifuiini ISOABUJZ te m e}0U3 euiejjqz eiaiupajd EfiDEiiuiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo e)||!A3}s eupajodez A; ;1 2 A A; ;1 3 A am do er da erv am od vra er ko ab rp n iš a ev _ EJOPJI afueSz afueAoiijiqo IsoftEjifuiini ISOABUJZ te m e}0U3 euiejjqz eiaiupajd EfiDEiiuiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo e)||!A3}s eupajodez A; ;1 2 A A; ;1 2 A A; ;1 2 A am do er da erv am od vra er ko ab rp n iš a ev _ EJOPJI afueSz afueAoiijiqo IsoftEjifuiini ISOABUJZ te m e}0U3 euiejjqz eiaiupajd EfiDEiiuiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo e)||!A3}s eupajodez A 3 1 A am do er da erv am od vra er ^ n a ev Ji^_ EJOPJI afueSz afueAoiijiqo IsoftEjifuiini ISOABUJZ te m d er e}0U3 euiejjqz eiaiupajd EfiDEiiuiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo e)||!A3}s eupajodez 3 A 2 2 3 2 1 00 C5 uí c^ co K2 4K K2 4K 4K 4K 4K "3 2" "4 8" 8" oS cc c^ CC >- (.S 5, >- (.s 5 g; 5 Ln ,7 1 1 2 < 2 < 2 < 2 2 If 2 < 2 < 2 < 2 < 30 CÛ 30 CÛ 60 CÛ 40 CÛ 40 CÛ 40 c^ 30 C^ 30 c^ 0 1 CÛ 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 í^H "1 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 "1 3 3 3 2 3 3 3 rH rH m êS m C^ rH m m 1 C5 cn cn 1 6 C^ 3 1 ^jD c^ c^ c^ c^ c^ CÛ c^ c^ C^ CÛ CÛ C^ c^ CÛ C^ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ c^ ù^ ù^ oo >- L^ O^ >- Lí^ r^ Z cc >- Lí^ o^ >- Lí^ L^ cc 1" "5 cc 2" cc >- L^ ýj >- 5, ,7 >- 5, ,7 m ù^ >- 5 ù^ >- 5 >- 5, ,7 >- 5, ,7 n^ z >- 5, ,2 oo >- 5 u^ cc >- 5 m Ô^ >- 0 m Ô^ >- 0 cc >- 5 >- 5, ,7 Ln >- 0 cc >- 5 Lí^ CC >- 0 1 cc >- 5 Ó^ c^ cc 1; 1 cc >- 5, ,7 cc >- 5, ,7 2 L^ CC 1; 1 2 L^ CC 1; 1 c^ cc >- 5 cc >- 5, ,7 1" ř^" c^ cc >- 5 6" "6 cc >- 5, ,7 6" "7 cc >- 5, ,7 1" "2" "8 cc >- 5 3" "8 cc 1 6" "6 cc >- 5, ,7 2 "8 cc >- 5 6" "6 cc >- 5, ,7 6" "6 cc >- 5, ,7 1" "6 cc >- 5 3" "8 CC >- 0 1 "6" "6 >- 5, ,7 2" >- 5, ,7 6" >- 5, ,7 6" >- 5, ,7 c^ ■jt m m ■jt m ■Jt m m m c^ c^ c^ m 2 m ■jt ■Jt m m m m m m m í-H í-H í-H m ■jt m m m m m m m m m m m rH rH m m m m m 3 m m m m m m m m m m O O O O O O O O o O O O O O O O O O O O O O O o o O O O 0 O O O O O O O O O O 1 2 LU 1 2 LU 1 3 LU 1 2 LU 2 2 2 1 1 2 12 LU 2 3 LU 13 LU 1 2 LU "2 1 3 2 1 2 "2 2 ó^ 1 < ó^ 1 < 1 < ó^ 2 1 < 12 12 1 2 2 2 2 2 2 12 "2 2 2 2 "1 2 "2 2 "3 2 2 2 2 "1 "3 1 < 1 1 2 2 "3 1 < ni 1 ňi ňi ó^ 2 1 2 2 3 3 "3 "3 2 "3 "3 "3 "2 "3 "3 "3 "3 "3 1 "1 "3 "3 2 "3 "1 2 <í cC cC 2 "3 "3 "3 "1 "2 "3 "1 "1 "1 "1 "3 "1 "1 2 "3 "1 2 "3 "1 2 "3 2 "3 2 "3 "1 "1 rH rH rH rH m rH rH rH 3 m rH rH m m m rH 3 4 < <í 4 < <í ^ e ci ič <í 1 < 1 < 1 < aj aj aj aj aj aj aj aj o aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj aj ts o aj aj aj aj aj jn e jn e jn e jn jn jn jn jn SE ra jn jn jn et jn et jn et aj jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn et jn e jn e aj jn jn jn jn jn ts o ts o ř3 et iís et et et et re k an ■o et iís et iís iís iís so su so so so so so so so so so an ■o so so an ■o so ts o ts o an ■o ts u et et et et et iís O O o o o o o o < 8 < 8 < 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 CÛ 8 m -If LH f— co cn o í-H m -If LH f— co cn o ,-H m ■Jt LH f— co cn 0 rH ■jt LH co cn o 3 3 3 3 3 3 13 13 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 3 3 3 3 3 3 3 3 43 43 53 > > > > CL CL CL > z > z > Z > z > z > z > Z > z > Z > z > z > z > Z CL CL > Z > > > > > > > > > > > > > > z > z > z m LH f— co cn o ,-H m LH f— co cn o ,-H m -If LH f— co cn 0 4 m LH f— co cn o 13 13 13 13 13 13 13 13 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 33 33 33 33 3 3 3 3 3 3 3 3 43 43 43 43 3 3 3 3 53 Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 185 ■H S li SS 4? iS !Í liîSSÏ if .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoïijiqo ISOftEDlfUlini ISOABUJZ E ■o !ï e}0U3 euiejjqz eiauipajd EhDEiiiJiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo E)||!ft8lS eupajodez 2 A 2 A 2 A ■H S li SS is i! .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoiijiqo IsoftEjifuiini ISOABUJZ ti E e}0U3 euiejjqz eiaiupajd EfiDEiiuiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo e)||!A3}s eupajodez ■H S li SS 4? iS !Í liîSSÏ if .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoïijiqo ISOftEDlfUlini ISOABUJZ E e}0U3 euiejjqz eiauipajd EhDEiiiJiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo E)||!ft8lS eupajodez - >- >- >- Ll^ LH " " " < c^ yj y3 Ll^ " " < < < < CÛ " " CÛ m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m << m m m m m m m m m m m m m m C^ c^ ^ ^ ÊS êS r^ ^ C^ if c^ " y3 " " C^ " " " QÛ QÛ QÛ QÛ c^ c^ OÛ QÛ c^ c^ c^ c^ c^ c^ c^ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ CÛ c^ c^ c^ CÛ CÛ c^ c^ f^ r^ m c^ ^ Ln L^ Û^ U^ 15 >- >-O 15 "" m r^ m f^ ^JD m m m yj r^ m Ll^ m o^ m yj m m " m m OD yD n^ yD m Li^ -If r^ c^ Û^ t-^ Û^ -If c^ c^ c^ m c^ -t QC c^ c^ oS c^ c^ î!^ Û^ oS c^ c^ IS- IS- IIS-un IS- IIS-un >- >- >- QL QC >-Ln >-Ln >-Ln >- Ll^ Q^ >- Ll^ IIS-un Us-un >- Us-un oc >- rH rH Ln Ln ^^^ ^^^ t-^" Ln Ln " " Ln " Ln r^ Ln " " " " Ln t-^" rH un rH -If c^ c^ -i m -i -If m c^ c^ m c^ c^ c^ c^ .:t m " .:t m -It -It c^ c^ C^ -i m -It m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O c^ " " " " "" " " c^ LU LU LU LU a c^ " " ř^" " " " " ňi " " " " " " " " " " ni " " " " " " " " CJ CJ < < c^ c^ <~J QJ tn O Is iis iis iis iís £= ■O :3 :3 c 3 O O iS £= ■O iis O O o o o o o o o o o o O o O O O o LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU LU m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m c^ m -If LH f— CO cn O " m Ln " co cn O " " -It 42 y3 " co O " " m -It Ln y3 " CO en o c^ c^ C^ jt jt jt jt jt jt •.:t •.:t •.:t •.:t Ln Ln Ln Ln Ln Ln Ln Ln Ln Ln y? rH " " " " " " " " " " " " rH rH > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > z z z z z z z z z z Z z z z z z z z Z Z m -If LH f— CO cn o " m -If Ln " co cn o " " m .:t Ln y3 " co o " " m Ln y3 " co en O c^ c^ C^ m m m •.:t •.:t •.:t •.:t •.:t •.:t •.:t -It Ln Ln Ln ^It ^It Ln Ln L^ Ln Ln y? rH rH rH rH " " " " " " " " " rH " " " " " " " " " " " " " " " rH rH rH rH rH rH Arheologija na avtocestah Slovenije Gorice pri Turnišču 215 ■H S li SS 4? iS !Í liîSSÏ if .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoïijiqo ISOftEDlfUlini ISOABUJZ E ■o !ï e}0U3 euiejjqz eiauipajd EhDEiiiJiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo E)||!ft8lS eupajodez ■H S li SS 4? iS !Í liîSSÏ if .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoïijiqo ISOftEDlfUlini ISOABUJZ E ■o !ï e}0U3 euiejjqz eiauipajd EhDEiiiJiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo E)||!ft8lS eupajodez m < (■M < ■H S li SS 4? iS !Í liîSSÏ if .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoïijiqo ISOftEDlfUlini ISOABUJZ E e}0U3 euiejjqz eiauipajd EhDEiiiJiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo E)||!ft8lS eupajodez (■M < (■M < ■H S li SS is i! .13 C ÍS jn^_ EJOPJI afueSz afueAoiijiqo IsoftEjifuiini ISOABUJZ ti E e}0U3 euiejjqz eiaiupajd EfiDEiiuiiuap! ouesu ftBlDOlOp euAoseo e)||!A3}s eupajodez J2 rt TS o p rt .Jí on e f^ o - ra tu cj íĚ ^^ E o 3 i2 01 m m m ^o L_ ^ fU ti C itň .SE Ïï Ml 11 E >f ^F^ o .çû o EŒ fl) . ; -a ,!3 il ćS ï= C -o M ■— Z Z ^ C C fu fu C C £5 C C tu tu 2 <3 O jn o . AOiuaiuSej.) 'ji; Ji ^ o o o -D ^ iš Ejopjl aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ idaoaj !)|SJE3U0| 5 ÍŠ ii í^ i: ■o îï BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A3}D0|0p euAoseo E)||!A81S eupajodez M o ^ EE'ÎË Ir m :: E :: E íf < m o < :: E :: E íf CNI < o Ji il iS iš ra ,!: ID -o ^ o o o -D ^ iš EIOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A3}D0|0p euAoseo E)||!A81S eupajodez < m T-) < îf "" -J îf M n3 o Ji il iS iš ra ,!: ID -o o o o -D ^ iš EIOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A3}D0|0p euAoseo E)||!A81S eupajodez (■M < m o T-) (-N Ji il iS iš ra ,!: ■u -a ;> o o o -D ^ iš i; EJOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A81!30|0P euAoseo E)||!A81S eupajodez < m < Ji il iS iš ra ,!: ■u -a ;> o o o -D ^ iš i; EJOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A81!30|0P euAoseo E)||!A81S eupajodez ÎÏ (■M < E fu iž £ fD ■O ^ CU o E "" CN < o Ji il iS iš ra ,!: ID -o o o o -D ^ iš EIOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A3}D0|0p euAoseo E)||!A81S eupajodez E fU CO < m T-) < < m T-) < (■NJ < o Ji il iS iš ra ,!: ID -o o o o -D ^ iš EIOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A3}D0|0p euAoseo E)||!A81S eupajodez E M f^ -J Ji il iS iš ra ,!: ■u -a ;> o o o -D ^ iš i; EJOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A81!30|0P euAoseo E)||!A81S eupajodez (■M < -J -J o o o -D ^ iš i; EJOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A81!30|0P euAoseo E)||!A81S eupajodez .H "3 ti ^ fD ÛC " (.s fD ÛC Ji il iS iš ra ,!: ■u -a ;> o o o -D ^ iš i; EJOPJI afueSz afueAoïiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ !)|Sje3U0| 5 iS (O i: ■o BAjpejS nSoieie)! A E)||!A81S A81!30|0P euAoseo E)||!A81S eupajodez fu — — M fu fU " < "" -J (■M < (■M <