oCrt^ttt^. /fCrttJGyov. O novoslovenskeni rokopisu zgodovinskega društva koroškega. Spisal I> Gr. .Krek. Ponatis iz „Kres-a" št. 3. 1. 1881. V Celo ven. Založila in natisnila tiskarna družbe sv. Mohorji • ■' i. ; r ; , DR. GOJILI* KREK Siberžte izbytrfcky «kruht, da ne pogybnetb ničttože. Evang. otrt Joana VI. 12. Hokopis kojega faesimile je pridjan temu broju našega lista je lastnina zgodovinskega društva koroškega v Celovci in je bil onde dolgo shranjen ne obudivši nikake pozornosti onih, ki so ga imeli gotovo zdaj pa zdaj v rokah. Da med njimi ni bilo našega človeka je menda gotovo, kajti težko je misliti, da bi bil rokopis poznal in ga ne obelodanil ali vsaj svetu razglasil, da ga je videl in kje; le pogledati ga — in slovenska vsebina njegova je tudi neukemu čitatelju tekoj očita, tako čisto je pisan in razločno. Po sporočilu urednika temu listu je sedanji varuh omenjenega društva gosp. baron Hanser konci lanskega leta nenadoma naletel na naš rokopis v nekem predalu, v kterem so med drugim shranjene Millstattske stare listine. Latinski rokopisi, med ktere je prišel slovenski, se vsi odlikujejo po čistej in ličnej pisavi ter so jim početne črke (inicijale) z barvami napisane ali bolje narisane. Kdo je naš rokopis v oni predal položil in kdaj se ne vč, kakor tudi ne, koliko časa ga društvo že ima in od kod ga je dobilo. Zgodov. društvo koroško je našemu malemu in vzlasti starejših spomenikov sila ubogemu slovstvu veliko uslugo storilo izročivši rokopis uredniku tega časopisa v prepis in porabo, in naj mu bode tem p6tem izrečena naša iskrena zahvala. Uredništvo pak in založništvo ste se popaščili spomenik facsimilovan podati čitateljem in me naprosili, naj mu dam nekoliko jezikoslovnih opazek na pot. Tej želji sem se rad udal ter sem napisal o njem naslednje opazke, kterim bi bil pridal še to in ono, da nisem imel pred očmi, kje se bodo natisnole in za koga. Spomenik je pisan na koši in je bil svoje dni najbrže zadnji list kodeksa, se v6 da tudi na koži napisanega. M treba, da je bil s celim kodeksom tudi v kakej vsebinskej zvezi, kajti zadnji list je bil vselej ali vsaj navadno prazen in isto tako često še kakov list pred njim. Da je bil naš list iztrgan iz knjige se mu pozna na levej strani, ki je baš tam silno škrbava, kjer so jo bile niti prijele. Druga stran mu še ni bila popisana, ko je bil iztrgan ali so vsaj zaznamki na njej pol stoletja po načinu pisanja soditi mlajši od našega spomenika. Po dolzem upognen je rabil bržčas za zavitek kakovih drobnih posameznih listov in se tako da opravičiti, zakaj je tako dobro ohranjen, dočim mu je druga (v tem slučaji vnenja) stran silno zamazana in odrgnena ter pisava obledela ali tu iu tam čisto nič več razločljiva. Ni tudi prezreti, da je prva stran, kakor vidite, pisana po čez ali po celem, druga pa po dvojem (halbbrüchig) ill posebno, da se je peró bilo preje lotilo desne polovine druge strani a leve Se le, ko je bila desna že vsa popisana; upognenemu listu pak je bila prav desna polovina zadnje strani sprednja in jo je pisar zato tudi preje bil popisal. O drugej strani našega spomenika nam je še kaj več povedati, ker ga utegne v tem in onem osvetliti.1 Na čelu nosi letno število 1467 (arab.) in vrhu tega sem mogel citati v zapiskih samih (na levem oddelku) dvakrat 1471 (rim.) in poleg obeh 52 (rim.). Drugače je vsebina zapiskom dolga vrsta krstnih imen in priimkov, večji del prav malo zanimivih. Krstna imena so ali v slovenskej obliki (Gera = Jera,2 Kuna, Jerney, Ne.s a = Neža, Vrsa = Urša, Janes = Janez, Juri) ali latinskej in nemškej (Gregorius poleg Gregor, Martinus, Jacob et Helena, Paul, Laurencz, Elspeta poleg Elyzabeth, Margaretha, Michel, Katherina itd.) Vsa ta so razven Kuna — Kunigunda prav navadna imena in menda ni nikomur z njimi posebno ustreženo. Spomina vredno pa je žensko imé Svetka, koje se dvakrat nahaja3 in ga je prištevati najlepšim a tudi najstarejšim osobnim imenom, kakor so postavim z istim obrazilom drugod Zorka, Belka, Cvetka, Slavka, Živka, Zlatka in več drugih. Vsa zgoraj navedena imena z onimi vred, kterih bi nam bilo moči še iz zapisnika navesti, so lastna bila onim osobam, ki so bile pripomogle, da se je ustanovila in vzdržala Marijina bratovščina v Radečem. Po letnici 1467 stoji namreč v rokopisu:4 „fraternitas beate Marie [et] fraternitas .... [od imena ni ostala niti črka] Apostoli in Ratatfcha." Hitro za tem je zaznamovano: „Domini Nicolai plebani in Nak . . (slutim da je Naklas t. j. Naklo) in drugej: „Paule qui fuit pastor in Würzen obiit décima die post Blasy, que erat secunda feria LXXI0" (t. 1471). Takih bratovščin je bilo v srednjem veku po vsem krščanstvu mnogo in tedaj tudi po slovenskih deželah. Prav blizu Radečega5 celó so * Žal da se pisava na več krajih ne da več določiti, in je na nekterih drugih taka, da je sicer moči nektere črke ali ktero besedo ¿¡tati ali nikakor do vsega smisla prodreti. Kemičnih reagencij nisem hotel in tudi ne smel rabiti a celo dvomim, da bi povsod očesu pomogle. Sicer bi pa ne bilo mojemu namenu dosti več koristilo, da bi se mi bilo tudi posrečilo vse uganiti. * Janša et Gera pater et mater Agnetis. 8 Item Swetke filie Peternel; in na drugem mestu: Swetka uxor eius. * Izvzemši besedne kratice ali abbrevijature pišem prav tako, kakor je pisano v rokopisu. 6 Jeziku pristoji Radeče a nikakor Rateče, kakor je tudi sklanjati Radeče, Radečega pravo, Radeče, Radeč krivo. V pisavi ločijo zdaj gorenjsko Radeče od dolenjskega nepotrebno in napačno tako, da se piše prvo Rateče, dasi je oboje isto in ima obakrat nemška nomenklatura zdaj prav tako Ratschach (Kozler Imenik str. 20, 21) kakor je imela preje Ratatfcha. skoro za isto dobo enake bratovščine zgodovinski dokazane in sicer Marijina bratovščina v Leseäh in sv. rešnjega telesa ter sv. trojice v Radovljici ali Radoljici (Radolsdorf a. 1152, gl. Zahn ürkundenbuch des Herzogt. Steierm. I. 337) ua gorenjem Kranjskem.1 Da nam je misliti tü na gorenjsko Radeče sodim po tem, da se omenja precej "poleg Podkoren (Würzen)2 in ako imam prav tudi Naklo. Blizu prvih dveh je Kranjska gora,3 ki je bila dobila 1362e&" leta svojega vikarja4 in sta Radeče in Podkoren ta čas gotovo spadala pod njen zvon. Slutiti je pa dalje, da je bržčas tukaj bil shranjen naš spomenik in mogoče tudi ves kodeks, iz kterega je bil iztrgan, predno mu je bil napisan zapisnik omenjene bratovščine. Po vseh palaeographičnih znamenjih je slovenski spis kakega pol-stoletja starejši od latinskega in ga nam je tedaj staviti v prvočetvrt ali, da čim gotovejše postopamo, v prvo tretjino petnajstega stoletja. Kaj pravi o tem jezikoslovno stališče bode kesneje povedano. Pravopis je nemški, čemur se ni čuditi, ako preudarimo, kako velik upliv je imel ves srednji vek nemški živelj na naš; saj so pol tisočletja pred tem že brizinski spomenici bili pisani nemškim pravopisom. Oglejmo si pa natančnejše glavne pravopisne lastnosti našega rokopisa in povejmo, v čem se strinjajo ali razločujejo z drugima uajbrže točno sočasnima rokopisoma našima t. j. z očitnima izpovedima ljubljanske knjižnice.5 1 Prim. Jan. Parapat v Letopisu slovenske matice za leto 1872 in 1873 str. 5. a Würzen je prosta prestava slov. kóren (stslov. koreni,, kore radix). Zgoli po glasu pa je nastalo Würzen iz česk. Dvorce. 3 Kronowe, Cronowe a. 1211 (cf. Zahn Ürkundenbuch d. Herzogt. Steiermark II. 171, Graz 1879) ali tudi Chrainau v nekej oglejskej listini ddo. 1. V. 1363, natis- nenej v Schröer-ovej razpravi „Ein Ausflug nach Gottschee," Wien 1869, str. 13, 14. * Anno 1362 ibidem per Henricum plebanum de Badmannsdorf vicarius insti-tutns est annuente Ludovico patriarcha. Catalogus cleri dioecesis Labacensis 1881 pg. 136. 6 Miklošič je (Slavische Bibliothek, II. 170—172, Wien 1858) iz kodeksa (nunc sign. Nr. 141) c. kr. knjižnice ljubljanske priobčil prav točno (kar se sicer pri njem samo ob sebi razume) daljšo teh izpovedij a o krajšej navel varijante isto tako vestno. Samo oblike mollo (= moljo) ni v njej najti, ampak je kakor v daljšej mesti nje prosso (= prošo). Tudi je po naključbi ušel (op. cit. pg. 172, št. 11) začetek krajše izpovedi v predzadnji odstavek daljše in jej je konec vzet iz vrstic kesnejše pisanih (cod. cit. pag. 246"). Eazven tega obsega ta rokopis tolmačenje sedem lat. besed (cod. 246a; Miki. št. 15), kratko prošnjo (cod. 246b; Miki. št. 13) in ,salve regina' (cod. ibid.; Miki. št. 14), — vse to tudi delo poznejše roke. Da te stvari v očitno izpoved ne spadajo naj samo gredoč omenim. Tedaj ima Miklošič vse razven krajše izpovedi, o kterej bode še nekoliko govoriti kesneje in ktero je obelodanil Badics v Letopisu matice slovenske za 1. 1879 str. 11—12, kakor pravi „po zvestem paleogr. prepisu" ali kakor vidim ne brez napak, postavim volno za volnv, ynvo za ynw, prüczy za priczy, kakorr m. kakur, Syunicze m. Syuinicze, mati m. mater (za er je kratica kakor v daljšej izpovedi), dwehwniga m. dwchwniga in dr. Tudi sem se ponatis z rokopisom primerjaje prepričal, da je prav tako precej pomot v onem, kar je še sicer Badics ondi iz tega rokopisa priobčil. Lastnosti nemškega pravopisa so typične v zaznameuovanji nekterih soglasnikov in sicer nebnikov (č, š, šč, ž) sičnikov (c, s, z) in topljencev (Ij, nj).1 Za imenovane glasove ima naš rokopis ta-le znamenja:2 Za č: tfch, thfch, cz; za š: iT, fs, fch; za š£: ftfch, ITch (ako je I. 5 odpnlTchamo = odpuščamo, kar mislim da je); za š: f, z, fT (enkrat, ako je III. 5 pilatuffem = pilatužem). Za j stoji y in enkrat (ihefulfa III. 2) i.3 Vrhu tega je opomniti na pisave: maria II. 1, marie III. 4, pod poncio III. 5, poleg trettyi III. 6 in isto tako na twoyga II. 2 za tvojega ali v smislu rokopisa tvojiga. Nepotreben je y (j) v seydi III. 7, yide III. 6, yiede III. 7 in iyma III. 8. Za c: ttcz, e (poncio III. 5); za s: f, iT, fs, s; za z: f, s (ys III. 4). Za 4j, nj (stslov. Ah, tik) stoji 1 (wola I. 2; femlee III. 2) in n (nega III. 3). Tudi je svojina nemškega pravopisa da se stavi ch ali celo kch (III. 6; III. 7) za h in w za v. Da se piše predlog v (stslov. vt.) zdaj wu zdaj w je znamenje, da v pisavi ni stalnega pravila. To se potrjuje tudi s tem, da stoji poleg mnogobrojnih to vendar še v (vernyo IIT. 1; vethfchny III. 11) in u (ueruyo III. 9). Za k rabi piscu k in le enkrat c (criftuffa III. 2). Vrhu tega bi bilo še povedati, da se rabi za samoglasnik i dvakrat toliko y kakor i in mi tudi tu ni moči zaslediti kakovega stalnega pravila, ampak se piše, kakor pride baš v per6. Glasove podvajati (geminare) je proti pravilom našega jezika a tukaj se je zopet moral udati nemškemu pravopisu, kajti tu vidite tt (postavim marttuw ali maVttw III. 5 poleg martwech III. 7 in mortwe III. 9), 11, nn, pp (wuppelay I. 6) in cel6 ee (femlee III. 2) ter aa (wftaa III. 7). čudno kako si je v marsičem ostala pisava mnogo stoletij v nepopolnosti doslednja! Kakor ima naš spomenik za i in z večinoma f in se rabi isto znamenje cesto tudi za s, tako brizinski spomenici4 ne ločijo 1 Da ne bodem čitateljem nerazumljiv se držim pri nas navadne terminologije, dasi ni strogo znanstvena in tu in tam celo glasovno-physiologičnim pravilom naravnost nasprotuje. 2 Našteta so po številu primerov t. j. ona na prvem mestu, ki se najčešče nahajajo in druga za njimi vspored. 3 V tej besedi je h ravno tako malo h kakor v kratici II. 3. Obakrat je gr. r; in tako tudi xps iz XQS, tedaj obe skračeni besedi gr. irjoovg /Qi0V0g. * V prvič natisneni in ocenjeni v A. Chr. Vostokova in P. Koppena delu: So-branie slovenskich pamjatnikov nachodjaščich sja vneRossii, St. Peterburg 1827, str. 1—86 (En iztis te ravno tako redke kakor znamenite knjige ima iz Kopitarjeve zapuščine e. kr. knjižnica ljubljanska). Kesneje je je izdal in razložil Kopitar v svojem „Glagolita Clo-zianus," Vindobonae 1836, pg. XXXIII—XLVII. O učenih Rusih pravi Kopitar na str. XXXIV, da so v njunem delu „Monumenta Frisingensia . . . non solnm sculpta oinnia, sed et explicata summo studio et seientia m i rabili." Natisneni so dalje vsi trije v Miklošičevej knjigi Chrestomathia palaeoslovenica, Vindobonae 1861 pg. 51—55 med z in s ter ž in š in jim je z za z in s ter f za ž in sv ogromnej večini primerov; tedaj n. pr. zla pa tudi zloueza (slovesa) in bofe (bože) ter duf nafih (duš naših). Da bi vsled tega moglo biti glede c in c drugače nikar misliti. Za c bi smeli pričakovati tudi c in ga res nahajamo ali poleg njega trikrat toliko z za isti glas. Med vsemi nebniki in sičniki največ znamenj pa ima c in sicer zat6, ker ga nemško uh6 z ničiin svojim ni moglo vsporediti in so tedaj na njegovo mesto stopili f, z, tf, cc, cf in tz. Najbolje še zd-nj ugaja tf, ako pomislimo, da je š večinoma f, tedaj tf = tš t. j. č, a najmanje f in z, ker se č brez dveh črk ali več ravno tako malo da izraziti, kakor danes pri nas in drugod brez diakri-tičnega znamenja. Kakor prej tako slej in v primero dostavim, da imate ljubljanskega rokopisa očitni izpovedi za poslednji glas, t. j. č to-le: cz, tf, tfch, tfcz, z, tz in na drugem mestu istega rokopisa je opaziti še cztfch in czz. Za š imate IT, f, fch; za šč: fcz; za i: f, iT, s, z, cz (fovracz = sovraž, ki se nahaja tudi v Truberjevih spisih). Dalje imate za c: cz, c; za s: f, z, IT, cz (fwetike ynu czweticze = *sv§tiky i *sv?tic§); za z: z, f, IT. Za Ij, nj (stslov. a k? hb) je tudi tukaj prosti l in n in samo enkrat se čita nj (obchranyenye) in še to le v kratkej prošnji ljublj. rokopisa. H jima je ch in enkrat (v izvirniku str. 244b, 245a) h (zazversmahl) ali k vselej k, v pa w, v, u ter se isto tako za u piše w (ynw). Gosto se stavlja w za b, česar v celovškem rokopisu ni. Tudi je opomniti, da imate kakor slednji rokopis za i večkrat y nego i ter jima je za l mnogokrat 11 vzlasti pa v enojnem m. imenovalniku drugega tvorno-preteklega časa (part. praet. act. II.). Kdo bi v pričo te zmešnjave ne občudoval glasovnih tenkostij, po kterih se odlikujejo vsestrano spomenici pannonske staroslovenščine ? Predno izpregovorim o jezikovih lastnostih našega rokopisa nam je kolikor toliko omeniti njegovega načina v pisanji. Ker je facsimile v rokah čitateljev smemo omejiti kolikor le mogoče svoje razpravljanje o tem predmetu. Početna črka vsakega odstavka je z rudečo in modro barvo narisana, vse drugo pa (razven y v besedi yast III. 9, ki je rudeč) s črnilom pisano. Posebnega na inicijalih, že jako obledelih, ni nič, marveč je take in lepše robe drugod za isto dobo v obilji. Pisano je vse prav razločno in v Janežičevem „Kratkem pregledu slovenskega slovstva," v Celovci 1857 str. 160—168. (Ta spis je bil dodatek prvej izdaji Janežičeve „Slov. slovnice" in se zato številjenje stranij ne začenja z brojem 1 ampak s 117). Ponatisnena je preje omenjena Vostokov-ljeva razprava s spomeniki vred v knjigi Sreznjevskega: Filologižeskija nabljudenija A. Chr. Vostokova, St. Pet. 1865, v dodatku z nekterimi opazkami izdateljevimi. — Napačno je te spomenike odlomke imenovati, kakor se še danes časi zgodi in ne samo pri nas ampak tudi drugod in od mož, kterim naši spomeniki niso samo po sluhu znani. in čisto ter skoro vseskozi brez kratic in kakoršnih koli posebnih znamenj. Gotovo je, da ni pisal pisar po narekovanji ali po spominu ampak da je prepisoval. Tako se d;i tolmačiti, zakaj je kch (III. 8) napisal in zopet prečrtal, opazivši da je pisaje za vrsto previsoko bil pogledal. Prav tako je (III. 5) v izvirniku najbrže stalo martuw (kar se v6 da tudi nima tu pravega smisla) ali on je po t pisal m, potem prečrtal in nad vrsto zapisal i in mu je nastalo tedaj marttw. Marsikaj kaže cel6 da jezika ni umel. Javaljne bi bil pustil ynne (I. 2) (m. yme ali vsaj ymme), dalnykom (I. 5) m. dalfnykom in defluuttczy (III. 7) m. deffnittczy, ako bi bil jezika čisto vešč bil. Kjer se dotakneta u in n je pisal nn mesti nu (pr. I. 1, III. 3) ali nu (1, 4) mesti nn. Isto se mu pripeti, kedar se stikata i in i in je v zadregi ali bi pisal tt ali ti. Ker je v tem rokopisu prilogova končnica v ednin. rodilniku, oziroma tožilniku -iga je utegnolo v predpisu tudi stati fwetiga (III. 9, 10) ali na prvem mestu je razločno pisan tt, na drugem pa se je težko odločiti ali za to ali za ono. Sicer bi bilo moči to pisavo tudi drugače tolmačiti, kakor bodemo kesneje slišali ali vsekako napačno je fivettkoiv (III. 10), kar bi moralo biti fivetikoiv kakor nam očitni izpovedi na več mestih pričujete. Vse to mi je bilo tudi zarad tega omenjati, ker se snimek (facsimile) prav v malenkostih z izvirnikom ne strinja; osobito v tenkih potezah je prav malo zanesljiv in bode- za pisarjeve nijanse vselej moral rokopis sam pogledati, kdor bode hotel o njih vestno soditi. Snimek namreč ni svetlopisan (photographovan) naravnost po izvirniku, ampak po ponarejenem narisu, ki ostane v posameznostih vsekako nepopolen, naj ga je naredila še tako vajena roka. Še dolgost in širjava črk se povsod ne skladate z izvirnikom, kaj še le v onih drobnostih, kterih nekoliko sem baš gori navel. Na nekterih mestih je snimek odločno točnejši od izvirnika in bi bila takova točnost njegova prednost ali samo tedaj, ako bi jo svetlopis neposrednje t. j. iz izvirnika samega bil stvaril. Na dveh mestih ima rokopis rasuri, kterih v snimku ni opaziti. Ena je v besedi amen (I. 7), ki je bila napisana amem, druga v besedi le (I. 6), za ktero je stalo prvotno be. Eokopis prav razločno kaže, da se je bil pisar zmotil a je pogrešek takisto popravil, da je na b-ji gorenji desni del toliko ostrgal, da mu je iz h postal l. S kratka pa, — strogo palaeographičnim in tedaj tudi jezikoslovnim zahtevam snimek popolnoma ne ugaja ali sicer se sme lep imenovati in bode čitateljem gotovo všeč, vzlasti tudi, ker je, kolikor vem, prvi v našem slovstvu in tedaj še nismo razvajeni po lepših domačih enakih plodovih. Glede jezika ne bode dosti povedati, kajti spomenik sam je premalo obsežeii in tudi sploh nima dosti lastnostij, ktere bi ga n. pr. ljubljanskemu rokopisu nasproti posebno odlikovale. Kar imam povedati v tem oziru je naslednje in je naštejem po glavnih oddelkih slovnice. Grlasovi. Stslov. a je v našem spomeniku vselej a; piše se celó jast (III. 1, 9) == azi, in krivo grab (III. 6) za grolrt. Stslov. e, é in e je e1: v nebesih (I. 1) stslov. vi nebesbhi ali vi nebesehV ime (I. 2) = ime, grehov (III. 11) = gréhi,. Le za é stoji enkrat i: divice (III. 4) = devic»? in enkrat ej: sejdi (III. 7) = sčditb. Obliko ,divico' imate tudi očitni izpovedi (kesnejše pisani 3. sestavek ljubljanskega rokopisa pa device) in poleg še primere: zapuvidi zapovedi, imil iméh., Uovik človeka in naprid na prédi. Sicer stoji še mnogokrat g ali piše se razven štiri krati (odpovem [bis], izpovem, izpovednika) vselej ej.3 Ako z ej za stslov. fi pisane besede natančnejše pogledamo, se prepričamo, da so vseskozi take, v kterih je stari e zategnen in poudarjen ali naglušen. V onih pa, v kterih je 6 = i, je tá glasnik nenaglašen ali je pa zlog, v kterem stoji, sicer naglašen a kratek; tedaj človik, zapúvid ali javaljne imil ampak imil in najbrže tudi naprid. Iz tega pa vidimo, da pisec rokopisa, iz kterega je celovški prepisan, ni Zutil tega pravila, kajti smel bi bil pisati rejši ali grejhov, pa ne sejdi kakor je pisal, razve ako bi bil velevnik (imper.), kar pa tukaj ni. Omenjeno pravilo zahteva tukaj sidi in ima tako Truber (pišem ga kakor se je sam pisal) baš na istem mestu.4 Y tem oziru se torej jezik našega spomenika z onim očitnih izpovedij ne sklada, pač pa je tá pisava Truberju in naslednikom mu lastna in jej je Bohorič tudi v slovnico pomagal (1584).5 Kakor e za tri rabi rokopis o za dva staroslovenska glasova, namreč za o in § (gospod II. 1, gospodi, verujo III. 1, veruje) kar je vsej novej slovenščini lastno. Samo dvakrat (posvečenu I. 1; bogastvu I. 2) stoji u za organični o in se v tem loči od očitnih izpovedij, ki imate na sicer tudi malem prostoru u za o (nikdar za 3) blizu 70krat ter jima je Truberjeva slovenščina tudi v tem oziru v prav ozkem sorodstvu. Govoril se je u za o prvotno najbrže samo v zategnenih ter poudarjenih zlogih ali analogija mu je razširila meje, kakor se vidi že tú in vzlasti iz Truberjeve pisave. 1 Za besedo amen ima stslov. amim>, ker je grški afirjU a ne dfiiv. 1 Menda vendar nihče ne bode mislil, da mora v starosl. rokopisih prav tako biti, tedaj tudi z istim predlogom. Tli (evang. math. 6. 9) ima cod. zograph. in ostrom. na nebeseht = Iv roig ovgavoTg, cod. assem. pa na nebesi, dasi grški rokopisi nimajo na tem mestu ev (t u-deblo, kteremu se je ohranil v briz. spomenikih celó zv. sinu (zinu II. 67). Okamenele padežne oblike so dolu (III. 6) stslv. dolu, gori (III. 6, 7) goré in todi (III. 8) t;^de, napaka pak je karšanstvu (III. 10) mesti karšanstva ali danes krščanstva. 2. Zaimenska. Obliko jast (azt, jazi) omenjam le, ker je kakor jest kriterij zapadne slovenščine. V marsičem zanimiv je našen (I. 5) za stslov. našimi.. Prvič ima v obrazilu n mesti m, kakor čakavščina in kakor ga imajo sploh nekaj bolj nekaj manje vsa primorska narečja. Eezijanščina pozná to posebnost v vseh obrazilih, kterim je lasten glas m in sicer v sklanji in spregi, a nikoli ne, ako je m thematičen. Govori se tedaj za dóbon (dqbi.mb, obrazilo mi), zenán (ženami., obr. mi), zi wsín tía (vbsémb [m. * vbsimb] tčmb, obr. mb), man (imamb, obr. mb) ali ne din, den no dim dém stslov, dymx, ker je od korenine stslov. di.m, stind. dham in tedaj m ni v obrazilu. 1 Zató ima rezijanščina res v očenaši: našiti dužniken (liashin dushnichen)2 in se vjema z našim spomenikom, le da je slednjemu omejena posebnost na zaimek. — Drugič se piše našen, našem za našim, kar označuje jezik rokopisa za gorenji kranjski, oziroma koroški. Gorenj-ščina namreč govori in je govorila v sklanji sploh za poudarjenim zlogom polglasnik mesti i in sicer toliko za stslov. i kolikor za staroslov. e in y (t>i), ker je tú naš i stopil na mesto e, a med i in y jezik razlike sploh ne pozná ali pa y (ti) nadomeščuje z e-jem. Tedaj násim ali násbm stslov. našimi,, niti. stslov. niti in lét-th stslov. létóhi, ter dóbrtm, dóbrarri., 1) Gl. Baudouin de Courtenay Opyt fonetiki rezbjanskich govorov. Varšava, Peterb. 1875 § 31. Tudi naj se primeri: Klodič, O narecii venecijanskich Slovencev, Peterb. 1878 § 26 in Janežičev Slovenski glasnik 1866, str. 437. 2) Baudouin de Courtenay Rezbjanskij katichizis, Varšava, Pet. 1875, str. 4. d6bn>h za dobrim, d6brimi, dobrih stslov. dobrymT>, dobrymi, dobryhi..1 Ker je ta glas physiologično bližji e-ju nego li ¿-ju, je pisal naš prvi pisar e; kakor v našen za i pisal je e tudi v množnem rodiln. sestavljene pri-logove sklanje: martveh (III. 7) stsl. mn»tvyln> za y (n), kar se nam ne more več čudno zdeti, ker nam živi govor tako pisanje opravičuje. Prilog. Današnja sestavljena prilogova sklanja gorenjska je vsled baš omenjenega glasovnega pravila jako enolična in naš spomenik vsaj nekoliko potrjuje, da se je bila slovenščina temu pravilu v razrečjih zgodaj udala. To potrjuje že navedeni ,martveh'; dalje pa svettga (III. 9) sv^tajego, ako ni lapsus calami, in zaimenska oblika tvojga (II. 2) stsl. tvojego. Ako bi se moglo še tvojga drugače zagovarjati, je svettga le tako razumljivo, da je iz p al glas, ki se je tako slabo in zamolklo glasil, da ga je smel pisar celo preslišati ali v pisanji prezreti. Ta je pa zopet tisti glas, o kterem smo se preje menili in kteri je lahko analogija tudi v enojni moški in srednji rod. in daj. sestavljene sklanje spravila. Res da ima naš rokopis večinoma na teh mestih i, ali dokazano ni, da se je prav tako tudi glasil. Gotovo je, da živi govor čistega i tu ne pozna, ampak nijanso bližjo e-ju, in ako me sluh ne moti glas, ki smo ga z t. smeli zaznamovati. Slednjič naj bode omenjeno, da rokopis Uma, brez kterega kesneje Truber ni mogel prebiti, nobenkrat ne rabi. Sprega. Spomina vredno je verujo (III. 1, 9) stsl. veruje, ki se sicer v ljubljanskem rokopisu ne nahaja ali za to oblubljo, odpuščo, prošo; pač pa ima verujo Truber na mnogih mestih in še ne piše verujem, kakor pisatelji hitro za njim. Starost bode obliki samo oni zanikal, ki se drži krivega mnenja, da je naš verujem starejši od staroslov. veruje ali drugače, da je naš m v glagolnem obrazilu naravnost primerjati s staroind. -mi. Ali le v brizinske spomenike je treba pogledati, pa se mnenje razkadi. Tudi danes že vemo, da je novoslov. oblika porodila se vsled analogije in da je kopa starosl. glagolov, (včint, dami», jamb, jesmi.) s svojim m vse naše prouzročila. Kaj pa nam je reči o oblikah: dolu ide (III. 6), gori vsta (III. 7) in gori jede (III. 7) ? Prvotni tekst ima: descendit . . ., resurrexit . . . ascendit in še le dalje sedet, kakor rokopis: sedi. Prav vsi meni znani stari spomenici nemški in slovanski imajo v smislu vsebine t& ali oni praeteritum in sodi vsekako imeti oblike našega rokopisa za aoriste. Naj bi se še moglo ide za sedanjik imeti, — za vsta je kaj takega nemogoče in je tudi pomisliti, da bi bili sedanjiki na tem mestu goli nesmisel. Prav čudno pa je, da Ijublj. rokopis, kojega očitni izpovedi ste bržčas z 1 V potrjenje naj se primeri: Mat. Valjavee, Proben des Slovenischen, Agram 1858, pg. 9 in Bandouin de Courtenay Otčety o zanjatijaeh po jazykovždeniju, vypusk II, Kazant 1877, § 13. našim malo da ne sočasno pisani, nima niti sledu o aoristu, dasi je bilo prilike dovolj ga rabiti. Ali da je norična staroslovenščina poznala prav kakor pannonska aoriste, nam pričajo zopet brizinski spisi. V starejših tiskanih proizvodih nahajamo aoriste sicer le za vzhodno slovenščino zagotovljene (Miki. Vergl. Gram. III.1 158) ali vsaj ostanke nam je rezi-janščina ohranila (gl. Baudouin de Courtenay Rez. katich. str. 24). Prav ker so aoristi v starej slovenščini bili obče navadni in so v našej knjigi tako sila redki postali, se smejo prednost našega spomenika imenovati, ki ga posebno nasproti ljubljanskemu odlikujejo. Skladnja. „Verujo ... vu Jezusa Cristusa nega sinu." III. 2. 3. To ovaja zapadno slovenščino in je tujščina, dasi je v narodnem slovstvu gosto potrjeno.1 Velika prednost slovanščine sploh in slovenščine posebej so svojilni pridevniki in zaimki ter imajo vzajemna syntaktična pravila. Kakor se pa ne pravi ,soseda sin' ampak ,sosedov' ni tudi po našem ,njega sinú' marveč ,njegovega sinú.' Vém da ima tudi staroslovenščina jego kjer bi jegovb pričakovali ali pomisliti je, da se je tú držala grščine in jo posnemala, kakor je bila v tem in onem drugod latinščina odločilna. Tudi naš osebni zaimek ,njega' m. svojilnega ,njegov t. j. jegov' je samo posnemanje in prav tako kakor na tem mestu lat. filium eins. Še grmanščina ima ,sun slnan, siiien sun = seinen söhn' ali naj se je tudi po slednjej ravnalo, naši niso mogli zarad smisla prevesti ,svojega' no so raj še vzeli osebni zaimek nego li dotični svojilni, ki bi bil edini ugajal. -— Podobna tujščina je našen dalžnikom (našen dalnikom I. 5) m. svojim, koja se smé na tem mestu splošno slovanska imenovati in stara, ker ima staroslovenščina v najstarejših spisih dližnikomt našima = toïç äffet /Jiui g ¡¿tvjv. Nenavadno je ,k desnici' (kh desnutci III. 7) in imajo drugi ,na desnici' ali ,na pravici' brez razločka. Ker tudi pomen predlogu k tukaj ni pristojen, je najbrže tudi to tujščina in sicer narejena po nemškem ,ze der zeswen, zu der rechten.' — Napačno stoji III. 9. soditi mesti sodit. Trüber ima pod Pontiom Pilatom (Cateh. 22), a tú je pod Pondo Pilatužem (III. 5). Stčes. je pisano pod Poncem Pilatem (Hanuš 1. cit.) ali pod ponskym (tudi stp. gl. Wypisy 1. c.) Pilatem (Šembera 1. cit.) in po drugih mestih soditi bi tudi staroslovenščina rabila pridevnik, kajti r¡yt-fiovevovroç llovríov Tlilátov (evang. lucae 3. 1) se glasi: obladaj^štju p^n'tbskumu Pilatu (cod. zograph.). Samo naš spis ima besedo brez domačega padežnega obrazila kakor je v germanščini, ki je latinskega ,sub Pontio Pilato' ali prvi del ali oboje nespremenjeno puščala. Sicer bi bilo pod pontijskim ali pontiškim Pilatom tudi krivo in tuje in bi se pravilno 1 Tako je njega drug Kor. nár. p. I. 1. ; na njega grob, ibid. I. 78. Natančnejše o naših prisv. zaimkih sem pisal v razpravi „Ueber die nomin. Flexion d. Adjectivs im Alt- und Neuslovenischen" Wien 1866, str. 45, 46. reklo za pontijskega Pilata, kajti suh Pontio Pilato ali Ini Tlovriov IIiMtov zaznamnja bas tako dobo njegovega vladanja kakor postavim In i Klavdiov (act. ap. 11. 28), kar je stslov. za Klavtdija ali novosl. za Klau-dinš casara (Kuzmič), no v Truberji kakor ono pod tejm cesarjem Clau-diom (Novi test. 1582, 525). Stslov. bi lahko bilo: ponttbskajego, p^ttska-jego, (-aago, -ago) Pilata, dočim jej rabi dat. absol., kedar ima gr. fp/e-¡.lovivovrog (gen. absol.) ali lat. imperante, procurante (abl. absol.), kakor vidimo gori na primeru procurante Pontio Pilato. Opozoriti mi je še na prihodnjik ,ima priti' (III. 8) t. j. nedoločilnik s sedanjikom glagola imeti stsl. imeti, kterega ostaline nahajamo v knjigah XVL stoletja, a je razven ogerske slovenščine danes izumrl. Starej slovenščini je isto tako rabil (gl. Miki. Vgl. Gramm. IV. 863, 864) iu ga nam je v našem spomeniku med starino (archaisme) šteti. Da je slednjič v III. 10 skladnost smisla pretrgana vsakdo spozná ali težje je povedati, kaj je izpuščeno, ker imajo drugi spomeniki različnih pisav na tem mestu. Za prvotni „čredo in sanctam ecclesiam," „marevot t¡g áyíav h:/lr¡aíavu ima stgn. in uuiha khirihhiin catholica (Miillenhoff-Scherer op. c. 164); kesneje je bilo ,an die kristanhait gotlich unt allich' (Massmann op. c. 79), ,in dy heilig gelaubig cristenhait' (ibid. 85) in celó ,in dy heilige cristenhait' (ibid. 80), kar bi se prav z našim skladalo, ko bi stalo ,v sveto karšanstvo ali karšanstvu'. Staroč. je ,w cyerkew swatu1 (v cierkev svatu) in polj. ali v smislu češke redakcije (gl. Ma-ciejowski op. cit. pg. 46) ali s pristavkom občnosti (Maciejowski op. cit. 48; Hanuš o. cit. 67) ali krščanstva (Wypisy I. 18; Maciejowski 46) n. pr.: w swy^thí^ czyrkyew kreseiansk^, (w šwi§t^ cirkiew kresciaásk^). — Ker torej ne stoji v rokopisu „v sveto karšanstvo" a to kar stoji nima smisla, ker so srednja o-debla v tožilniku vedno enako se glaseča z imenoval-nikom bi sodil po onem, kar nam osobito nudijo poljske varijante, da je prvotno stalo: „v svetiga karšanstva cirkev" ali kakor bi že bil za-suknol pisec slednjo besedo.1 Toliko naj bode o jezikovih posebnostih našega spomenika dovolj. ,Sv. Marija' v njem ni izpuščena, kakor bi se utegnolo misliti ampak je pred XVI. stoletjem sploh v rokopisih nikjer ni, ker je prej niso molili. Vpeljala jo je crkev še le 1. 1508ega (drugi pravijo celó, da še le leta 1571egl t. j. po lepantskej bitvi) in še takrat ne vse, ampak brez dostavka ,zdaj in na našo zadnjo uro,' kteri se pripisuje frančiškanskemu redu.2 1 V apost. veri se je grški tekst ravnal po latinskem; oba sta tem prvotnejša ali starejša čim manje je v njih amplifikacije in se je tega načela držati v razsojanji slovanskih varijant. In merito prim. Herzog und Plitt Real-Encyklopaedie für protestant. Theol. u. Kirche, Leipzig 1877, I. 565 574. * Prim. Wetzer und Welte Kirchenlexicon, Freiburg 1847, I. 563. Že gori je bilo povedano, da je ta slovstvena malenkost pisana v početku XV. stoletja. Prav tako ste ljubljanski očitni izpovedi po palaeo-graphičnih znamenjih iz istega stoletja, kajti o jezikoslovnih ne moremo dosti govoriti, ker nimamo domačih spomenikov po stoletjih v primerjanje. Eadics nasprotuje (op. cit. 11) posreduje glede stoletja Miklošiču, češ, da je natisnol mlajšo varijanto, a druga da je pisana s črkami XIV. veka in ima mnogo starejše jezikove oblike od prve. Oboje je krivo. Ne le v pravopisu, no tudi v glasovih, besedah in oblikah ste si obe tako podobni, da o bistvenih razločkih niti govoriti ni in prav ne o takih, ki bi drugo od druge mogli ločiti za stoletje. Z jezikom se pa čisto sklada tudi pisava, kajti vsaj jaz nisem mogel nobenih kriterij zaslediti, ki bi uteguoli krajšej izpovedi s palaeographičnega stališča do večje starosti od daljše pomoči. Da bi mrvica sicer čisto nebistvenih jezikavih razlik ne ugovarjala, bi se smelo celo trditi, da je obž ista roka pisala, tako ste si peresi podobni. Kakor ima Eadics krajšo za starejšo, bi vsakdo drugi isto smel trditi o daljšej in nihče bi ga ne mogel z znanstvenimi razlogi preveriti, da se moti. Miklošič je imel čisto prav, da je tudi krajšo uvrstil v XV. stoletje; storil je to molče, kajti, ako bi bila njemu tudi krajša izpoved starejša bila, bi gotovo ne bil mlajše obelodanil ali vsaj ne zamolčal, da se druga po starinstvu od nje odlikuje. Sicer bodem pa prilično o vsem tem in onem, kar ima še ljubljanski rokopisni kodeks slovenskega, obširnejše na drugem mestu govoril iu vse navel, česar td ali zarad prostora ni mogoče ali ni treba. Samo toliko sem hotel povedati, da obe očitni izpovedi niste starejši od XV. stoletja. V jeziku se strinjate z našim rokopisom, kakor tudi večinoma v pravopisu. Kdor mi je v izpeljavi pazljivo sledil, se' je menda prepričal, da je sicer tndi razlik ali pritrdil mi bode, da so le dialektične, kakoršnih ima jezik danes ravno tako ali več kakor pred stoletji. Ni mi jih ponavljati, ker so itak na dotičnih mestih precej na tanko zaznamovane iu presojene in rajši samo povčm, kar je po mojem sojenji iz njih sklepati. Da noben naših spomenikov ne spada v oblast izhodne slovenščine, je jasno; vsakdo je bode prisojal zapadnej in tu zopet sedanjej kranj-ščini. Natančnejše pa sta ljubljanska lastnina dolenjščine, celovški pa meri na gormjščino, ne rečem da prav na kraje, o kterih je v listu samem spomin, ali vsaj gotovo ne daleč od tod. Ta del dežele (in ne on sam) je spadal do Budolfa Habsburžana državno ali upravno h Korotanu, kakor mu je po svetu bil najbližji. Kesneje je menjal časi svoje gospodarje1 ali naravne vezi med sosedi, ki so isti jezik govorili, ta sprememba gotovo ni bila pretrgala. Mogoče bi torej že bilo, da je bil rokopis pisan 1 Pogl, o tem: Dimitz Geschichte Krains, I. passim; tudi Parapat op. cit. pg. 6. nekje na jugo-zahodu današnje Koroške. — Ali vendar ako razsojamo po današnjih razrečjih (in to moramo ker drugih kriterij ni) se mi vse zdi, da mi ni odstopiti od mnenja, da imamo v spomeniku gorenjŠčino v današnjem smislu. Osobito v refleksih za stslov. é in časi tudi e je bila in je vsa korotanščina tako charakteristična, da ne dvomim, da bi se morala v našem rokopisu poznati. V starej molitvenej knjigi (sine loco et anno) pisanej v koroškem razrečji imamo n. pr. odrieši, od zliega, grieš-nike. Kdor je pa tako govoril, ni mogel pisati grešnike in še manje grej-šnike. Prav tako je z glasom za stslov. o, z merodajnimi besedami, oblikami — toda kdor le Gutsmanna površno pozná in je poleg tega kedaj primerjal gorenjekranjski govor z jugozapadnim koroškim, mi bode pritrdil, da ima prav malo podobe, da bi bil jezik našega spomenika koroški. Jezik tedaj kaže na gorenjščino, ali utajiti ne smemo in ne moremo, da jej sestavljenec sc ne pristoji, ampak je m. dr. dolenjščini lasten. Metelko sicer trdi (Lehrgebäude d. sloven. Sprache 8), da v slučaji kedar ima dolenjščina šč, goleé po nekterih gorenjskih krajih nekakov ostrejši, od navadnega različni š, 110 toliko je gotovo, da phgsiologično ta glas nikdar ni pravi Šč. To res ni, da bi se zamolčalo, ipak ne predrugači stvari vzlasti ako pomislimo, da ima rokopis sicer ,češčena' ali tudi ,,karšanstvu' (III. 10) kakor za mnoge staroslov. o dvakrat u. Oboje kaže sicer na slabo dialektično primes, ali glavni typ razrečja kljubu temu vendar ostane, za kar smo ga proglasili. Skromno število pisanih spomenikov naših se je s celovškim za én broj pomnožilo in imamo tedaj razven njega ljubljanski in rokopis Kranjskega mesta. Ako jim dodamo še v jezikovem oziru znamenite brizinske spomenike, smo vse našteli, kar premoremo in je vendar vse to tako malo obsežno, da bi je spravili na pol pole našega lista in bi še precej prostora ostalo. Truberjev izrek „vns vnd meniglich ist bewust, dass vor vier viind dreissig Jaren (I. 1548 meni) kein Brieff oder Register, vil weniger ein Buch in vnserer Wiudischen Sprach zu finden war"1 sicer ni do pike resničen, ali jaz vsaj bi se ne drznol reči slave in časti vrednemu možu zategadel niti ene žal-besede, ako mi je v spominu kaj in koliko imamo. Po teh ostankih se pač ne pozná, da smo imeli svoje dni vojvode, ki so dobivali potrjenje vladarske oblasti iz narodovih rok in prisegali v slovenskem jeziku. Lepa je bila šega in obče slovanska, po kterej so se ustanovljali po sporočilu Ivana opata Vetrinjskega (Johannes Victoriensis) korotanski vojvode2 in srce ti utriplje vsled spomina ná-njo, ali zdi se mi, da je bil blagodejni upliv na naše kulturno stanje prav pičel, dasi je bilo odločeno našemu jeziku celó tako važno mesto kakor tú. 1 Ta celi novi testament, v Tibingi, 1582, uvod str. 2. 2 Pr. Boehmer Fontes reruin germanicarum, Stuttgart 1843, I. Johannes Victoriensis u. andere Geschichtsquellen Deutschlands im XIV, Jahrh., 318—321. Imenitno je prav tako, da je smel samo mož slovenske krvi vojvodo pred sodnika poklicati, ali kaj mu je pomagalo, ako se ga je smel vojvoda odkrižati rekoč: ich verstaun diner sprach nitt? Tako vse kaže, da je kijubu vsem lepim ceremonijam stal vojvoda in velikaši mu vse drugače ljudstvu nasproti nego n. pr. na češkem, kjer so vsaj nekteri vladarji domače slovstvene proizvode pouspeševali. Kar imamo je razven nekterih priseg vse crkvenega značaja in vsebine. Da ni tega več se ni čuditi, ako pomislimo, da je v crkvi vladal v Slovanih kakor v Nemcih in drugod zgoli latinski jezik in je bilo tudi duhovenstvo v naših prednikih dolgo le tuje in oboje naše pismenosti gotovo ni podpiralo. V tako imenovanih Bonifacijevih zakonih (statuta Bonifacii) je bilo ljudstvu strogo zapovedano nekterih molitev latinski se naučiti. Tega povelja so se tudi držali, dokler se ni bilo pokazalo, da se kljubu vsemu pretenju in hudim kaznim stvar ne da izvesti. Zato je mogunški crkveni zbor (1. 813.) bil določil, da naj jih moli v materinem jeziku, komur v latinskem ne hote v glavo.1 Molitve in obredne formule, kterih je ljudstvu bilo treba znati, so se jele prevajati in tem potem SO v nas nastali najprej brizinski spomeniki in za njimi naš in ljubljanski rokopis. V Pannoniji so bile v veliko srečo našemu staremu slovstvu druge in tako rekoč čisto izvenredne razmere in je še danes blagoslov-ljaino, občudovaje veličastne pismene spomenike, ktere je nekaj stvaril nekaj prouzročil svetli genij dvojice slovanskih blagovestnikov.