Nove postave za kmeta. Z začetkom tega leta je stopilo za Štajersko več postav v veljavo, katere se imenujejo s skupnim imenom kmečke (agrarne) postave. Slične postave obstojijo v drugih deželah. že dalje časa, na Nižje-Avstrijskem in Koroškem že skozi dvajset let. Postave so \elikega pomena, za živinorejsko prebivalstvo, in vsled tega se nam zdi potrebno. da tudi slovensko štajersko ljudstvo seznanimo vsaj ž ajih vsebino. 1. Razdelba skupnih zemljišč. Marsikje še obstojajo med igraščinskimi gosposkami in občinaim, mccl graščinskimi gosposkami in nekdanjimi podložniki, nadalje med dvema, ali več občinami, slednjič med občani ene ali sosednjih občin skopne pravice do poschiti in nje vživanja (— ne samo do vživanja, kajti te pravice urejujejo služnostne (servitutne) postave —). N. pr. gotovi posestniki ene občine imajo skupno gozd ali pašnik, na katerih sekajo, oziroma pasejo. Gozd, oziroma pašnik je njihova lastnina, ne j-a kakor pri služnostnih pravicah, kjeF je posestvo lastnina drugega. Nova postava dovoljuje, da se smejo taka skujina posestva razdeliti. Na mesto pravic sodeležnika dobi posestnik-sodeležnik pravice proste lastnine do enega dela prej skupnega posestva. Z njemu odmerjenim delom srae posestnik prosto razpolagati. Razdelba pa se sme brez izjeme le tedaj izvršiti, če je vsera sodeležnikom v korist. Ako bi n. pr. pri razdelbi kake plamne enemu sodeležniku odmerjeni del bil tako majlien, da bi na njem ne mogel držati toliko živine, kot doslej pri skupnem posestvu, ali ako bi pri delitvi gozda odmerjeni del ne kril več uporabe enega posostnika kot doslej, ali ako bi se skupno posestvo dalo zboljšati (meliorirati) ali umno (racionelno) obdelovati le na ta način, da ostane skupno, se razdelba ne sme dovoliti. Samo v enem slutsaju se bo odstopilo od teh načel, ako je skupno poseslvo v resnici bilo med posestniki že več let razdeljeno in oskrbovano, oziroma obdelovano. 2. Uredba skupnih zemljišč. Raznim neprilikain v gozdnih in plan. skupnib. posestvih bi se ne dalo odpomoči, če bi postava za ta sludaj ne predpisovala uredbe skupnih porabnih in upravnih.pravic; to pomeni,- red v zadružniških razmerah. Ce pomislimo, da ima le malo kmetov dovolj svojih gozdov in planin, in da je kmet tam, kjer. služnostne pravice ne dajo odpomoči v zadostni meri, popolnoma navezan na deležne pravice na skupnih posestvih, lahko uvidimo, koliko je kmetom na tem ležeče, da se oskrbovanje skupnih gozdov in planin uredi. V ta namen se bo izdelal poseben gospodarski načrt glede uporabe, in posebna pravila za upravo. To bodo storili seveda strokovnjaki. Tudi bodo strokovnjaki izdelali načrt za izboljšanje skupnin zemljišč. 3. Omejitev deležne pravice. Dosedaj se je pogosto zgodilo, da je deležni upravičenec deležne pravice na skupnem zemljišču od prvotnega posestva ločil in dalje prodal; tako se je n. pr. zgodilo, da je neki kmet na Zgor. Stajerskem prodal svojo deležno pravico do nekega gozda vsled zelo ugodne ponudbe nekemu veletržcu. Pozneje je sprevidel, da brez dotičnega pašnika sploh ne more biti, in ga je moral od lesotržca, potem, ko je ta že les posekal, nazaj kupiti. Take gospodarske napake naj bi se v priliodnje zabranile s lem, da postava načeloma prepoveduje prodajo takih doležev, in se to vpiše v zemljiško knjigo. Prodaja takih deležev in obremenitev skupnih pašnikov, gozdov in planin, bo cd zanaprej le pod gotovimi pogoji z dovoljenjem agrarnih oblasti mogoča. 4. Zlaganje zemljišč. Zeraljišfia so pogosto od gospodarskega poslopja zelo oddaljena, in ležijo na raznih krajih, vsled česar jih je težko prav obdelovati, in so tudi stroški za vožnjo in posle silno veliki. Zlaganje ima torej namen, da se v kaki obCini smejo zemljišča lako med seboj zamenjati, da dobijo bolj gospodarsko obliko in da so bližje gospo darskim poslopjem. V ta namen se bodo taka zemljišča po natančni določitvi vrednosti združila, in potem se bodo na zlaganju udeleženim posestnikom odkazala nova zemljišča, ki bodo imela za nje ugodnejšo lego in obliko, in kojih vrednost bo seveda primerna vrednosti prejšnjih zemljiš^. Zlaganje bodo izvršili strokovnjaki agrarnih oblasti: pri tej priliki se bo tudi lahko skrbelo za zboljšanje potov, za vodovode, in sploh za povzdigo dobiftkanosnosti teh posestev. Tudi se bodo uredile vse pravke in dolžuosti, ki so v zvezi z zloženimi zemljišči (hipoteke. servituti . . .). Z zlaganjem zemljišč bo torej mogoče pove?ati plodovitost v ravnini ležečih zemljišč celih občin. 5. V a r s t v o p 1 a n i n. Ta postava prepoveduje vsako jzpreminianje pravega planinskega zemljišča v druge obdelavne vrste (n. pr. v gozde), in tudi vsako nepravilno ravnanje s planinami, kakor opustitev gnojenja, itd. Občinske in zadružne planine se morajo po novi postavi temeljito urediti, in sicer na ta način, da se izdela gospodarski načrt (planinski red) in pravila za upravo. S to novo naredbo se bodo združile tudi vse primerne odredbe za zboljšanje planin. K m e 6 k i (a g r a r n i) u r a d i. Za izvrševanje teh novih kmečkih postav so se sestavili posebni uradi, in sicer v Steinahu, Ljubnem, Gradcu in Celju. Urad v Celjtt je določen za celi Slovenski Stajer. Vodja urada se imenuje krajevni komisar za agrarne operaoije. Vodja nima nobenega stika z davkarijo, in mu je tudi prepovedano, izdati podatke o dohodkih kakega kmečkega posestva. Za planine bo določen posoben planinski nadzornik. Druga instanca bo v Gradcu: c. kr. deželna komisija za agrarne operacije; tretja instanca c. kr. ministrska komisija za agrarne operacije na Dunaju. Delovanje novih uradnikov pri razdelbi, uredbi itd., bo plačevala država, dežela in stranka. Vse vloge glede izvrševanja novihkmečkih postav so proste prisiojbin in kolekov.