GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Poštnina plačana v gotovini. Leto II. Trbovlje, lis. filmarju 1949 Štev. 9. Posamezna številka 2 dlrt. Volitve OF naj bodo izraz pripravljenosti za nove naloge socialistične graditve članum Osvobodilne fronte Na osnovi temeljnih naoel Ljudske Fronte Jugoslavije in Statuta Osvobodilne Fronte Slovenije bo|nili 105V.. Delovni kolektiv zagorskega rudnika se v tretjem planskem letu dobro zaveda važnosti, ki mu je poverjena pri izpolnjevanju planskih nalog, zato tudi v tem letu z istim delovnim elanom vlaga vse sile za doseganje plana. Plan je bil v mesecu januarju sicer presežen za 0.5“/«, kar pa pomeni, da je dosegel rezultat veliko slabši od drugih rudnikov. Uprava je že takoj v pričetku leta posvetila vso pozornost bri-gadnemu sistemu dela. Brigadni sistem dela je uveden v vseh obratih, posebno prednost pa uživa mladinska divizija Ivana Farčnika, katere del se nahaja v jami Kotredež, drugi pa v obratu Podstrana. Ta divizija obstoja od novega leta ter je vkljub težavam dosegla že lepe uspehe. Operativni plan proizvodnje je skrbno izdelan ter razdeljen na dneve za vsak obrat, vsako delovišče in na vsakega posameznika. Vsaka brigada in vsak posameznik točno ve, kaj je njegova naloga in koliko ton, oziroma vozičkov mora dati dnevno, da se doseže plan. Obrati tekmujejo med seboj kratkoročno, medsebojno pa tekmujejo tudi brigade. O vseh tekmovanjih se vodi točna evidenca. Pobudo za tekmovanje daje vedno najboljša brigada. Ce izvzamemo nekaj posameznih primerov, 100*/.. 3. Tudi plan priprav na premogu bo izveden 100*/», 4. Vsa popravila bodo izvršena lOOVt. 5. Splošni planirani učinek bodo izvedli 100‘/«. 8. Po normah bo delalo 85*/« vsega delavstva. 7. Nesreče in obolenja bodo zmanjšali za 20*/». 8. Neupravičene izostanke bodo zmanjšali za 50*/>. 9. Plan znižanja polne lastne cene bodo izvršili 100"/«. 10. Plan investicij družbenega standarda bodo izvedli v lastni režiji ter ga prekoračili za 10V«. 11. Plan kadrov bodo izpolnili 100"/«. Te obveze hočejo častno izvršiti pod vodstvom Partije in sindikata s čimer bodo najlepše dokazali svoje zaupanje Partiji in tovarišu Titu. je tekmovanje v rudniku Zagorje stalen sistem dela. Posebna pozornost je posvečena uvedbi norm. Tehnične norme še niso povsod trdno določene. Sedaj se vrši predhodno teh norm, ki bo omogočil na podi gi dognanih zaključkov končno upostavitev. Delovna disciplina se je v rudniku znatno popravila. Vzrok zboljšanja je iskati v jx>globljcnem političnem delu ter ukrepih, ki so bili izvedeni proti neopravičenim izostankarjem. Kakovost premoga se zboljšuje na ta način, da izbirajo premog na licu mesta ter da je odbrana jalovina že v jami. Kvaliteti premoga je pripomogla ponovno uvedba sistema v jami, vsled česar je mogoče pridobiti več kosovca. Zase-kovanje sp poprej ni moglo uvajati zaradi premale količine stisnjenega zraka. Uprava namerava, kolikor bo to mogoče, vršiti transport premoga na glavno izvozno progo potom zavornih jaškov in opustiti sedanji način transporta po sipalnikih. Na ta način bo prišel premog v vozičkih direktno iz delovišča na separacijo, ne da bi se razbijal po sipalnikih. Na ta spremenjeni način bo mogoče dobiti več kosovca. Uprava posveča nadalje vso skrb mehanizaciji odkopov, transportom in (Nadaljevanje na 3. strani) Sedemkratni udarniki ter petkratni udarnik Zagorišek Anton s prehodno zastavo Okrepimo odbore OF s predanimi borci za socializem in pokažimo, da v njih ni mesta za špekulante in prikrite sovražnike ljudstva V rudniku Zagorje se uvaja brigadni sistem dela po vseh obratih Najvišje priznanje borcem za plan Odlikovanci z redom dela I. stopnje Rudar Franc Sihur stalno presega normo povprečno za 65*/t. Uslužben je kot kopač v rudniku Hrastnik in je udarnik že neprekinjeno od oktobra 1946. Ze z 19. letom je pričel delati v rudniku. V stari Jugoslaviji je sodeloval v bojih rudarjev proti kapitalističnemu izkoriščanju in nasilju. Udeleževal se je vedno velikih rudarskih stavk. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju in se boril v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske. Po osvoboditvi se je vrnil v jamo. 1945. leta je postal član Partije. Kot komunist se je še bolj zavedal, da mora z delom prednjačiti pred vsemi ostalimi. Ze 1. oktobra 1945 je postal prvič udarnik. Od takrat naprej je ta častni naslov obdržal ter si je pridobil že sedemkrat ta častni naslov. Članstvo sindikalne organizacije je že pred enim letom Sihurja izvolilo za podpredsednika upravnega odbora. Bil Pa je tudi izvoljen za delegata za II. kongres KPS. V svojem prostem času sodeluje tovariš Sihur pri treh godbah. Vse to seveda ne zmanjšuje njegove vneme za delo. Uspehe pri delu ima z dneva v dan večje. Ostali delavci imajo lahko v Sihurju vzgled, kako je treba delati za izgraditev socializma. Rudar Ferdo Burkeljc iz Zagorja Tudi tovariš Burkeljc Ferdo, rudar-kopač iz Zagorja, je lahko vzor vsem ostalim Zato je tudi bil odlikovan za svoje požrtvovalno delo z redom dela I. stopnje. Sedemkratni udarnik Burkeljc Ferdo Od začetka leta 1946 je nepretrgoma udarnik. Ta časten naslov je pridobil že sedemkrat. Kot kopač v obratu Kisovec-Semnik je skozi 21 mesecev povprečno presegal normo za 51 •/». Mnogo več torej kot ostali delavci. Tudi glede kakovosti premoga presega ostale za 20—25 •/«. Važno pa je pri tem, da dosega stalne prihranke pri razstrelivu in jamskemu lesu. Zavestno prenaša svoje izkušnje na mlajše tovariše. Kot dober tovariš pa je usposobil že več drugih kopačev, da so postali dobri kvalificirani rudarji. Odlikovanci z redom dela II. stopnje izpolnitvev bo dala industriji zadosti premoga. Zaposlen je kot kopač na Vzhodnem obratu na številki 204, ki je ena izmed najboljših. V rudniku dela že 31 let. Ponovno je sodeloval pri raznih stavkah, najbolj živo pa se spominja gladovne stavke iz leta 1934, v kateri je aktivno sodeloval. V letih 1947 in 1948 je stalno presegal normo za 50*/*, sedaj pa jo presega za 32 •/«. Prvič je postal udarnik septembra 1946, hoče pa postati celo osemkratni. Sedemkratni udarnik Karlič Ivan Dodatek za jamsko delo, ki se opravlja ob posebno težkih pogojih Na podlagi uredbe o plačah rudarskih delavcev sta zvezni minister za rudarstvo in minister za težko industrijo v sporazumu z ministrom za delo izdala pravilnik o dodatkih za rudarsko delo, ki se opravlja ob posebno težkih pogojih. Kot tako delo se šteje delo pri toploti jamskega zraka 30 stopinj Celzija ali več, delo v slabem in izrabljenem jamskem zraku v področju opuščenih del ali požarov in delo na; posebno mokrih delovnih mestih. Jamskim delavcem, ki morajo de-lati v vročem zraku, pripada za ves čas, dokler so taki pogoji, dodatek, ki znaša pri toploti od 30 do 34 stopinj Celzija 1 din za vsako dejansko delovno uro, pri toploti do 36 stopinj 1.30 din in nad 36 stopinj 2 din. Ce je poleg visoke temperature še vlažnost zraka nad 40°/o, se dodatki povečajo za 0.50 din na uro. Pri jamskih delih v slabem ali izrabljenem zraku v področju opuščenih del ali požara znaša dodatek 0.50 din za vsako dejansko delovno uro. Pri jamskih delih na posebno mokrih delovnih mestih pa znaša ta dodatek tam, kjer so vodni curki na delovnem mestu (na primer pri napredovanju v nove globinske ravnine in pri odpiranju novih oken) 1 din; tam, kjer pri odkopavanju upadnikov in oken povzroča pritekanje vode, da morajo delavci delati stoje v vodi, 1.50 din na uro; tam pa, kjer poleg omenjene vode otežkoča delo tudi voda s stropa ali bokov, 2 din na uro. Ce bi delavcu pripadalo več dodatkov po gornjih točkah, ne sme skupni znesek presegati 4 din na urot Direktor podjetja ozir. oseba, ki jo on pooblasti, določi, kdaj so podane navedene okoliščine, ki dajejo pravico do posebnega dodatka, in koliko časa trajajo te okoliščine. Pravilnik velja od 16. t. m., dodatki pa se obračunajo in plačujejo od 1. januarja 1949. Jamšek AdioSC je dober rudar Jamšek Adolf je zaposlen kot rudar-kopač v rudniku Trbovlje in sicer na Vzhodnem obratu na številki 197. Stal- Sedemkratni udarnik Janšek Adolf odpremi. V glavnem je navezan zagorski rudnik na domača sredstva, ki so v ta namen na razpolago. Razumljivo je, da je zato posvečene mnogo skrbi domačim racionalizatorjem in novator-jem. Je pa napaka v zagorskem rudniku, ki bi se znala občutno maščevati, namreč, da se investicijska dela ne izvršujejo v popolnem obsegu. Delno je temu vzrok pomanjkanje delovne sile. V ta namen je podvzela uprava skupno s sindikatom potrebne ukrepe, da se zagotovi potrebna delovna sila. Vključitev novih delavcev v rudnik je predvidena predvsem iz kmečkih predelov, ki se nahajajo v neposredni bližini železniških postaj Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Da bo imela novodošla delovna sila potrebna stanovanja, je rudniška uprava že pričela z gradbo večjih stanovanjskih objektov. V kratkem bo v Kisovcu dograjenih in popravljenih 14 stanovanjskih hiš. V delu in pripravi pa so še druge stanovanj- no presega normo za 30—35 •/•. V trboveljskem rudniku dela že od leta 1924. V septembru leta 1946 si je priboril prvič častni naslov udarnika. Bil je tudi v narodnoosvobodilni vojski ter se pokazal kot dober borec. Sedaj pa sodeluje v sindikalnem pododboru kot grupni poverjenik. V prostem času vedno nekaj snuje ter si je sedaj zamislil načrt odkopavanja premoga na poseben način. Z izvedbo tega načrta bi bil- 'telo pri odkopavanju in nakladan -moga veliko lažje ter tudi usp Po- trebno bi bilo samo, da se . dvar pozanimajo odgovorni in mu pomagajo izvesti njegovo zamisel. Jamšek Adolf pa ni samo dober rudar in predan borec za izgraditev socializma. Poleg tega, da je bil v nedeljo 20. febr. 1949 že sedmič proglašen za udarnika, se je izkazal tudi kot dober fizkulturnik in se že od rane mladosti udejstvuje v kolesarski sekciji. Karlič Ivan hoče postati osemkratni udarnik Sedemkratni udarnik Karlič Ivan vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, zavestno se tedaj bori za plan, katerega ske zgradbe, ki bodo sprejele lepo število delavskih družin. Dnevna produkcija je v rudniku Zagorje enakomerna in brez večjih nihanj. Uprava pazi na pravilno in točno izvrševanje dnevnih nalog, prav tako pa skrbi za to tudi sindikalna organizacija. Da so delavci obveščeni o uspehu tekmovanj in o doseganju planskih nalog, so izdelani grafikoni in postavljene tekmovalne table po obratih, uspeh celotnega rudnika pa prikazuje velik grafikon pred poslopjem rudniške restavracije. Mnogo truda je posvečenega politični in ideološki izobrazbi delovnega kolektiva. V okviru sindikalne organizacije in Osvobodilne fronte so organizirani študijski krožki. Rudnik Zagorje hoče tudi v naprej korakati vzporedno z ostalimi delovnimi kolektivi, zato je napovedal tekmovanje rudniku v Trbovljah in Velenju, sam pa se je odzval pozivu rudnika v Brezi na tekmovanje za čimprejšnjo izpolnitev plana. S tekmovanjem proslavimo 8. marec Trbovljske žene bodo svoj praznik proslavile s prostovoljnim d»'om Žene trboveljskega okraja se prav pridno pripravljajo, da bodo letošnji praznik žena, 8. marca, proslavile čimbolj svečano. Predvsem so si postavile za nalogo, da se bodo z mobilizacijo vseh žena na dan pred praznikom polnoštevilno udeležile prostovoljnega dela. Poleg tega bodo po vseh krajevnih odborih izvedli svečane proslave, v Trbovljah pa bodo na ta dan priredile svečano akademijo. Zato, da se bodo res vse naše žene čiriibolj seznanile s tem pomembnim praznikom, ki ga proslavljajo vse žene demokratičnih držav, tekmujejo žene trboveljskega okraja. ŽENE DELAVSKEGA CENTRA HRASTNIK SO NAPOVEDALE TEKMOVANJE ŽENAM TRBOVELJ IN ZAGORJA V času tekmovanja bodo žene delavskega centra Hrastnik vključile v študijske krožke OF 80 žena. Pospešile bodo vse priprave za pričetek študija na treh terenih, kjer se do sedaj še sploh ni vršil. Za proslavo 8. marca bodo zajele v tekmovanje 80*/* žena in bodo proslavo izvršile čim svečaneje. V tednu 8. marca bodo organizirale pogostitev starčkov v Hrastniku ter obisk v domu onemoglih v Loki pri Zidanem mostu. Vso pozornost bodo posvetile vključevanju žena v kullur-no-prosvetno delo ter pritegnile v SKUD 20 žena. Za članice RK bodo pridobile 40 žena, za otroške negovalke pa 10 deklet. Pridobile bodo 30 naročnic za »Kmečko ženo«. Skupno s sindikalno podružnico bodo organizirale šivalni tečaj za žene. Delavke v steklarni Hrastnik pa bodo tekmovale v zniževanju proizvodnih stroškov za 5 V«, obenem pa bodo organizirale 14dnevni sindikalni študij in proslavo z delavkami na obratu. ŽENE I. TERENA TRBOVELJ TEKMUJEJO Z VSEMI TERENI V študij OF bodo pritf 15 žena, izvršile bodo do 8. marca 50 prostovoljnih delovnih ur, pridobile 15 naročnic za »Kmečko ženo«, uredile sl bodo pravilno statistiko ter zajele v pripravah za proslavo 8. marca 80°/» vseh žena. ŽENE V TURJU SO SPREJELE PLAN DELA ZA LETOŠNJE LETO Kakor so sprejele frontne organizacije svoje plane, tako sprejemajo na sestankih organizacije AFZ svoje o lem, kako bodo letos izvrševale svoje naloge. Žene v Turju so sprejele plan, ki kaže na njihovo visoko zavest in pripravljenost pri izvršitvi plana. Organizirale bodo prostovoljno delo pri popravilu poti od Orožna do osnovne šole. Sodelovale bodo pri čiščenju sadnega drevja ter pri izvršitvi setvenega plana. V okviru izobraževalnega tečaja bodo organizirale predavanje o perutninarstvu ter vzbudile pri ostalih zanimanje za čim obsežnejšo rejo perutnine. Za obiskovanje izobraževalnega tečaja, ki se vrši na Turju, bodo pridobile 10 žena. Izvedle bodo proslavo 8. marca ter organizirale »Teden matere in otroka«. Število naročnic za »Kmečko ženo« bodo zvišale za 4. Vso pozornost bodo posvetile socialnemu skrbstvu ter pomagale pri tem, da se dvignejo prispevki za socialni fond za :>0 •/«. Soglasno so sprejele sklep, da napovedo tekmovanje odboru AFZ v. St. Juriju pod Kumom. Kateri odbor bo vključil več žena v kmetijsko-izobraževalni tečaj, kateri odbor bo pridobil več naročnic za »Kmečko ženo« in kateri odbor bo bolje izvedel proslavo 8. marca ter zajel vačje število žena. Živela Ljudska fronta Jugoslavije z našim učiteljem in voditeljem tovarišem Titom na čelu! Odlok številka I Okrajni komite ljudske mladine Slo-i imel že nekaj gostovanj. Poleg vsega venije je na osnovi pregleda tekmovalnih poročil in rezultatov, ki so jih dosegli mladinski aktivi, predvojaski centri, pionirski odredi in kmečki izobraževalni tečaji v tekmovanju za IV. kongres Ljudske mladine Slovenije sklenil izdati v času od IS. januarja 1949 do 20. februarja 1949. V tekmovanju za IV. kongres LMS »o mnogi mladinski aktivi, predvojaski centri, pionirski odredi in kmečko-iz-obraževalni tečaji dosegli velike uspehe. Zato pohvaljuje Okrajni komite LM Slovenije: 1. Aktiv kmečke mladine Čeče. V mladinsko organizacijo so pritegnili 20 mladincev in mladink. Pri čiščenju sadnega drevja in raznih drugih delih so opravili nad 300 prostovoljnih ur. Vsi mladinci so postali člani Kmetijske zadruge in pomagajo KLO-ju pri vsaki akciji. Aktivi se živahno udejstvujejo ■na vseh področ jih dela mladinske organizacije. 2. Aktiv kmečke mladine Vrhovo. N mladinsko organizacijo so vključili dva mladinca, tako da imajo sedaj organiziranih 94 % vse mladine v območju KLO-ja. Očistili so 20 % vsega sadnega drevja in organizirali sečnjo lesa za obvezno oddajo. Napravili so več prostovoljnih ur pri raznih delih. Aktiv uspešno tekmuje s kmečkim aktivom Laporjem. g. Aktiv delavske mladine Vzhodni obrat Trbovlje. Celotni mladinski aktiv dela po brigadnem sistemu. Mladinske številke tega aktiva prekoračujejo normo za povprečno od 40 do 70 %. Poleg praktičnega dela se živahno udejstvujejo tudi na kulturno-prosvetnem in Jtizkulturnem polju. 4. Mladinsko-proizvodna brigada obrata Podstrana rudnika Zagorje. Mladinska brigada prekoračuje normo dnevno od 20 do 30%. Za obvezo se sprejeli izvršitev štirimesečnega plana proizvodnje do 6. aprila, to je do IV. kongresa LMS. Mladinska brigada dela res požrtvovanlo in zasluži vse priznanje. 5. Predvojaski center Steklarne — Kemične v Hrastniku. V predkongresnem tekmovanju si je mladina tega centra naredila več maket, in sicer s prostovoljnim delom. Center ima zelo razvito kultumo-prosvetno delo, ter je teoretičnega dela pa so naredili mladinci tildi pri raznih drugih delih nad 250 prostovoljnih ur. Tudi zasluži pohvalo tov. Potrata Alojz, ki jih ima sam nad šestdeset. 6. Aktiv šolske mladine Rudarske šole v Hrastniku. V mladinsko organizacijo so pritegnili 4 neorganizirane mladince in pomagajo drugim aktivom pri agitaciji za vključevanje v mladinsko organizacijo. Izvršili so že 1344 prostovoljnih ur, od tega več kot polovico v produkciji. Imajo zelo razvit študij ter so v predkongresnem tekmovanju preštudirali že 5 različnih tem. Pripravljajo se za kulturno prireditev in redno posečajo predvojaško vzgojo. 7. Kmečko-izobraževalni tečaj Pod-kum. Imajo 63 obiskovalcev, ki redno posečajo predavanja. Do sedaj so predelali največ predvidenih tem. Vodstvo tečaja se je znašlo pri vsaki priliki in stvar ugodno rešilo. Pri tekmovanju kmečko-izobraževalnih tečajev je dobil I. nagrado. 8. Pionirski odred »Maršal Tito« v Zidanem mostu. Odred je v čast IV. kongresa LMS sprejel visoke obveze, ki zajemajo vse panoge dejavnosti pionirske organizacije. Z osnovanjem tričlan ske tekmovalne komisije so uspeli, da imajo vsakodnevno kontrolo nad izvrševanjem obvez. Pripravljajo se za 8. marec z igrico »Škržat«, raznimi pe smimi, recitacijami itd., da bo pionirski odred skoro sam izvedel celotno proslavo. Za vse uspehe, ki jih je odred dosegel, se mora zahvaliti tov. Jožetu Grozniku, upravitelju te šole. 9. Pionirski odred »Pusta Borisa« na Dolu pri Hrastniku. Odred se bori, da bi ne imel niti enega člana, ki bi ne bil pozitivno ocenjen. V ta namen so organizirali vrsto krožkov, katere posečajo slabši učenci. Pri izvajanju obvez se poslužujejo zelo pestrih oblik dela, kar še povečuje privlačnost pionirske organizacije. Odred dela na vseh poljih pionirske organizacije. Pozivamo vse mladinske aktive, pred-vojaške centre, pionirske odrede in kmečko-izobraževalne tečaje, da si osvoje oblike dela zgoraj navedenih mladinskih aktivov, predvojaških centrov, pionirskih odredov in kmečko-izobraževalnih tečajev. Smrt fašizmu — svobodo narodu! OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE — TRBOVLJE V. Razno: 1. Očistili bomo 40 najbolj zanemarjenih sadnih dreves v, šolskem okolišu. 2. Pri gradnji nove šole in pri zadružnem domu bomo napravili 200 prostovoljnih ur. 3. Posadili bomo 25 sadnih dreves in 400 jagodovih sadik. 4. Zbrali bomo 100 kg (sto) kosti za tovarno kleja v Zagorju. 5. Zbrali bomo 5500 din za nakup pionirskega radia. 6. Pionirski dinar bomo redno plačevali za mesec naprej. Večina pionirskih odredov v okraju Trbovlje je številčno veliko močnejš^, ker imamo mi le dvorazrednico, vendar pa imamo mi tem močnejšo voljo za izvedbo obvez! Vsi tekmujte! Sola učencev v gospodar stvu v Hrastniku je podala polletni obračun vodila je podal tov. Vizovšek. Da pa je bil ves sestanek na dostojni višini, izpričujejo tudi obveze, ki so bile ob zaključku sestanka sprejete in ki so jih ugenci obljubili izpolniti v čast IV. kongresa LMS. Obvezali so se, da bodo izboljšali učni uspeh za 10»/», šolski obisk pa bodo dvignili na 27 0/o. Ustanovili bodo 15 krožkov, uvedli reden tedenski študij, redno se bodo udeleževali vseh kulturnih prireditev v Hrastniku, do 1. maja pa bodo izvedli tudi samostojno kulturno prireditev. Svoje de-lavniške dnevnike bodo redno vodili in postali bodo 100°/o naročniki na »Mladino«. Vsak mladinec bo opravil 10 ur prostovoljnega dela, z ustanovitvijo pevskega zbora, s skupnim odnosom do predavateljev in mojstrov pa hočejo doseči visoko raven šole. Z vsemi navedenimi točkami pa napovedujejo vsem šolam učencev v gospodarstvu v trboveljskem okraju tekmovanje. Ves potek sestanka je pokazal lepo povezavo med učenci, predavatelji ter zastopniki množičnih organizacij. 28. januarja 1949 se je zbrala vsa mladina s predavatelji k skupnemu pregledu polletnega dela. Ta zbor so posetili člani OF, zastopniki industrije in obrtništva, inšpektor tov. Vizovi-šek, tov. Kumlanc in tov. Tomšič v imenu mladine. Uvodno besedo je imel tov. Ravnikar Vinko, ki je podal celotno sliko o obisku, vedenju in učnem uspehu. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da se je učni uspeh dvignil za 30 «/0 v primeri z redovanjem v I. četrtletju in da je bil šolski obisk zelo dober (96 °/o)-Obisk, prav tako pa tudi učni uspehi pa bi bili lahko še večji, če ne bi bilo nekaj primerov desinteresiranih učencev. Poročevalec je poudaril, da se učenci vendar uče za sebe in za državo, ki potrebuje čimbolj izobraženih ljudi, od česar je odvisna tudi izpolnitev našega plana. Dejal je, da je dolžnost slehernega, da se odzove pozivu naše voditeljice KP in da izpolnjuje svoje naloge 100"/o- Tem ugotovitvam je sledil razgovor o dolžnostih učencev in mojstrov. Na- Zbori voiilcev v Trbovljah Pionirski odred maršala Tita v Zidanem mostu tekmuje Na LMS razpis Centralnega komiteja smo sklenili pionirji odreda »Maršala Tita« iz Zidanega mosta, da tekmujemo v sledečih točkah in pozivamo vse pionirske odrede v okraju Trbovlje na tekmovanje: I. Učni uspeh: 1. Učni uspeh bomo izboljšali od 91.2V. na 97*/.. 2. Število grafikonov o učnem uspehu bomo zvišali od 6 na 12. 3. Vsi pionirji, ki niso izdelali v I. polletju, bodo obiskovali 4 učne krožke, 3 krat tedensko. 4. Šolski obisk bomo dvignili od 89”/o na 95*/«. 5. Zvišali bomo število v šolskem obisku od 6 na 12. 6. Za pravilen potek tekmovanja smo določili komisijo 3 članov, ki bo dnevno prejemala poročila o izvršenih obvezah, dajala pobudo in nadzorovala vse tekmovanje. II. Kulturno • prosvetno delo: 1. Štab odreda bo izvedel 3 pionirske zbore: »Simbol ZPJ«, »Naša petletka« in »O ljudski mladini«. 2. Na zborih bo sodelovalo 40’/» pionirjev. 3. Ustanovili bomo recitacijski krožek in poživili šahovski krožek s tekmovanjem za šahovsko prvenstvo odreda. 4. Naučili se bomo 4 zborne recitacije. 5. Naučili se bomo 10 pesmi (deklamacijo). 6. Naučili se bomo 2 igrici: »Škržat« in »Matjaž in črni gavrani«. 7. Izvežbali bomo s pionirskim pevskim zborom 8 pesmi. 8. Izvedli bomo proslavo »Mati in dele«. 9. Izdelali bomo 6 stenčasov. 10. Kolektivno bomo prečitali 2 knjigi: »Tovariši«, »Povest partizanske zvestobe« in »Se pomnite tovariši«. — Razen tega bomo predelali knjigo »Kako so nastala živa bitja. 11. Vsak pionir bo prečital tedensko 1 knjigo iz pionirske knjižnice. 12. V kulturno - prosvetno delo bo vključenih 4«IH»«WimHIHIWHIHINmiMM»IH»WWWMIIIIIMIMIIMIWHtWM« .Volitve v organe OF naj ponovno potrde neporušljivo enotnost naših narodov! _ Ce si malo pobliže ogledamo ustroj naše državne oblasti bomo videli, da je odmerjena ljudskim odborom zelo važna vloga v tem aparatu. Da pa bi ljudski odbori opravili svojo nalogo res zadovoljivo, odnosno, da bi s svojim delom koristili napredku naše države, ter s tem omogočili čimprejšnjo izgradnjo socializma, so razdeljeni na volivne enote. Vsaka taka enota voli svojega zastopnika v ljudski odbor. Ker pa morajo biti volivci seznanjeni z delom ljudskega odbora, predvideva zakon o ljudskih odborih, da se skliče vsaka dva meseca, v vsaki volivni enoti zbor volivcev, na katerem podaja zastopnik enote poročilo o delu ljudskega odbora. Dolžnost volivcev pa je, da kritizirajo eventuelne napake, ki se pojavijo v delu odbora, odnosno, da podajo koristne predloge za izboljšanje, seveda v okviru zmogljivosti dotičnega ljudskega odbora. V preteklem tednu so se po vseh volivnih enotah v območju trboveljskega mestnega ljudskega odbora vršili zbori volivcev. Udeležba je bila v poedinih enotah zadovoljiva, v nekaterih pa je bila tako slaba, da se niso mogli vršiti zbori volivcev, na katerih bi prišla do izraza ljudska volja. Ob vprašanju zakaj je ponekod tako slaba udeležba na zborih volivcev bomo ugotovili, da niso aktivisti v takih volivnih enotah opravili svojega dela zadovoljivo in da še niso volil-cem dovolj prikazali potrebe za zbore volivcev. Prepričani smo, da bi bila udeležba dosti boljša, če bi bili volivci seznanjeni s pomenom zbora volivcev, ter ako bi bili točno obveščeni, kdaj se sploh vrši. Ob zboru volivcev, ki se je vršil v prvi volivni enoti pa bi bilo potrebno omeniti slučaj, ki nikakor ni bil posnemanja vreden. Na ta zbor volivcev je prišla neka oseba v vinjenem stanju, vsled česar je nekaj volivcev zapustilo sobo, v kateri se je vršil zbor. Tej osebi priporočamo, da pride drugič na zbor volivcev v treznem stanju, kajti le trezni ljudje so poklicani, da sodelujejo pri izgradnji socializma v naši državi. Poleg tega je bilo v zboru opaziti osebe, katerih še nikdar nismo videli na kakršnemkoli sestanku. Upamo, da bodo ti volivci tudi v bodoče posečali zbore volivcev in druge sestanke, četudi nišo zanje osebno zainteresirani. Da niso naše ljudske množice še dovolj seznanjene z raznimi gospodar- skimi in političnimi problemi v naši državi, je pokazala diskusija na teh zborih volivcev, ki nikakor ni bila dovolj razgibana, dolžnost aktivistov na terenu pa je, da širokim ljudskim množicam te probleme točno in pravočasno tolmačijo. Ako bodo aktivisti svojo nalogo zadovoljivo rešili, nam ne bo treba v bodoče ugotavljati sličnih napak pri organiziranju zborov volivcev. ZpJkffučefc prvega ptslletja na sedemletkah V trboveljskem okraju so tri sedem-letke, in sicer na Dolu pri Hrastniku, v Hrastniku in v Radečah, ki so zaključile prvo polletje in dosegle različne uspehe. Najslabše uspehe izkazuje sedemletka v Hrastniku, kjer ni od 128 vpisanih učencev izdelalo 45 učencev ali 35 odstotkov. Na drugem mestu je sedemletka na Dolu, ki ima 22 odstotkov, na tretjem pa Radeče z 21 odstotki učencev, ki imajo negativne ocene. Vzroki slabih ocen so različni. Prvi in menda najtehtnejši je v tem, da se poučuje na sedemletkah na predavateljski način, prav tako, kot na gimnazijah, učenci pa so še premalo gibčni, da bi mogli slediti temu načinu pouka. Tudi se niso še navadili na to, da bi se učili doma. Velik vzrok je tudi v tem, da ostajajo na sedemletkah povečini otroci, ki izdelajo razred le s povprečnim uspehom, dočim odhajajo boljši učenci naravnost v gimnazije. Razumljivo je, da ti otroci nekoliko slabše uspevajo. Končno bi bilo treba omeniti še način redovanja, ki je bil v tem polletju zelo strog in ki je na ta način močno dvignil odstotek slabih ocen. V drugem polletju bo treba posvečati večjo pažnjo tem vprašanjem in odstranjevati vse nedostatke, da bi se ob koncu sedemletke čimbolj izenačile z gimnazijami in s tem dosegle namen, za katerega so bile tudi ustanovljene. VSEM ODBOROM OF IN ČLANOM OKRAJNEGA PLENUMA OFI Vsled priprav za volitve v OF odbore dne 6. marca t. 1. se odpoveduje zasedanje Plenuma Osvobodilne Fronte dne 27. februarja kakor ste bili obveščeni. ZA okrajni odbor OF: Brečko Stane 1. r. Zadružni domovi bodo središče in žar šče, na podiasi katerih se bo razvijalo celotno de.o za socializacijo vasi 20. februarja se je vršil v Trbovljah I zbor zadružnikov — delegatov Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Od 36 je bilo navzočih 21 delegatov. Zbor je otvoril predsednik OZKZ tov. Hudoklin. Po izvolitvi verifikacijske komisije in delovnega predsedstva je podal gospodarsko politični referat podpredsednik OLO tovariš Burkeljc Viktor, ki je prikazal zaostalost kmetijstva v stari Jugoslaviji, nato pa osrednje naloge, ki se postavljajo pred našo vas v letu 1949, Sprva je prikazal na številnih primerih nujno preobrazbo našega kmetijsvta vsled hitrega razvoja naše industrije, nato pa je podal smernice, po katerih naj bi se kmetijstvo preobrazilo. Posebej se je dotaknil vprašanja kulakov in njihovega pristopa v kmetijske zadruge. Poudaril je njihov špekulativni namen, skrbeti zopet v prvi vrsti zase, ne pa za dobro vseh zadrugarjev. Omenil je ustanavljanje zadružnih ekonomij in važnost kmetijsko-obdelo-valnih zadrug in izrazil prepričanje, da bo občni zbor temeljit prelom v dosedanjih napakah ter dal novih pobud za bodoče še uspešnejše delo. 'Temu so sledila poročila društvenih funkcionarjev, ki so nakazovala uspehe, napake in bodoče naloge kmetijskih zadrug, nakar se je pričela debata. V debati je bilo v glavnem omenjeno, da ni bilo dovoljne dobave vezanega blaga in da te dobave niso bile v celoti izvršene. V debati se je oglasil tudi delegat RZKZ tov. Cok, ki je poudaril, da je treba kmetom pojasnjevati pomen osnovanja kmetijskih ekonomij, ki ne bodo koristile le skupnosti, ampak tudi kmetom samim. Vsaka zadruga naj bi osnovala svojo lastno ekonomijo, katera naj bo središče vsega zadružnega gibanja na vasi in vzpodbuda vsem onim kmetom, ki stoje še nezaupno ob strani, za pristop v ekonomijo. Izvršila se bo tudi delna reorganizacija OZKZ po kateri bodo njene trgovine odpadle in bo izvrševala samo instruktorska dela. Sledile so volitve 9 članov upravnega, 5 članov nadzornega odbora in 1 delegat za RZKZ, nato pa sklepanje o nalogah in načrtih za leto 1949. Ker pa se je zbor premalo dotaknil ustanavljanja kmetijsko obdelovalnih zadrug in njihove važnosti za socializacijo naše vasi, je_ delegat RZKZ podčrtal, da še niso določeni kraji, kjer se bodo prvenstveno začele razvijati obdelovalne zadruge in da bodo ti v najkrajšem času točno navedeni. Delegat je nadalje pojasnjeval podrobnosti glede potrebe graditve zadružnih domov, potrebe gradnje hlevov za ekonomije itd. Zadružni domovi bodo središče in žarišče, na podlagi katerih se bo razvijalo celotno delo za socializacijo vasi. Nosilec kontingentov za adaptacijo oziroma gradnjo pa bo planska komisija pri OLO. Sprejeti sklepi OZKZ za leto 1949 1. Pospeševati z vključevanjem vseh kmetov z glavnim in družinskim deležem v članstvo KZ. 2. S 1. 3. 1949 pričeti poslovati po novi shemi za OZKZ. 3. V letu 1949. ustanoviti 2 obdelovalni zadrugi in 17 zadružnih posestev s 100 glav živine, 60 svinjami, 300 kokoši, 100 ovcami in 100 kunci. 4. Ustanovitev štirih trtnih, sadnih in gozdnih drevesnic. 5. Dograditev petih zadružnih domov v Cemšer.iku, Dolah pri Litiji, Mlinšah, Zidanem mostu in Praprotnem. 6. Pričeti z dvema novogradnjama zadružnih domov v Kotredežu in Kleku. 7. Pozidati triindvajset kubične krmne silose (2 na Razborju, 1 na Bregu). 8. Pozidati 2 sadni sušilnici (na St. Jurju in na Razborju). 9. Ustanoviti 19 raznih obrtnih odsekov in-delavnic po KZ. 10. V vseh KZ oživeti potrebne gospodarske odseke (kmetijski, odkupni, sadjarski, gozdni, čebelarski, kreditni, prosvetni itd. 11. Organizirati v letu 1949. enomesečni zadružni tečaj z najmanj 20 tečajniki. 12. Organizirati enotedenski tečaj za statistično in operativno evidenco. 13. KZ morajo pričeti takoj s sklepanjem pogodb s kmeti zadružniki za dobavo zelenjave in prostih viškov kmetijskih pridelkov. 14. V letu 1949. poslati v razne tečaje po planu predvidenih 43 tečajnikov za kmetijsko stroko, ekonomije in obdelovalne zadruge. Po diskusiji in sprejetju sklepov za leto 1949. je bil občni zbor zaključen. v- Tj so: zgodovina, zakonodaja- slovenščina im zemljepis. Potrebe tega seminarja in njegove koristi ni potrebno poudarjati pose. bej- Dobro vemo, da je služil pisarniški aparat v bivši Jugoslaviji povsem dirugim namenom kot danes. Ljudska oblast ima druge oblike dela-vsili-d čosnr se je moral v mnogih primerih zamenjati dni uslužbencev z uslužbenci, ki so utrjeni v mauksietie-nem duhu. Sevcvla pa tem uslužbencem Hrastniško prebivalstvo se mnogokrat sprašuje, čemu prihajajo v časopis tako poredko vesti, dasiravno je na terenu dovolj zanimivosti, ki bi jih bilo treba objavljati. V naslednjem navajamo nekaj takih vesti. KLO je v mesecu januarju uspešno zaključil dela na provizoriju za ojačanje vodovoda. Vprašanje vode je v Hrastniku je že od nekdaj zelo pereče. Vodovod, ki je bil zgrajen že v stari Jugoslaviji, ni zadoščal potrebam industrije in številnemu prebivalstvu. KLO se je resno oprijel naloge, da v najkrajšem času uredi to vprašanje. V petletnem planu je predvidena velika vsota za izgradnjo vodovoda, ki naj bi za dalje časa uredil vprašanje vode. Do izvedbe tega načrta pa je KLO s podporo industrij izvršil pro-vizorij, ki daje 3001 vode na minuto in s čimer je bilo doseženo to, da ima sedaj prebivalstvo dovolj vode ves dan. Na področju komunalnega gospodarstva je to brezdvomno velik uspeh, saj se v vse nove hiše napeljava vodovod ne samo v kuhinje, temveč tudi v pralnice in kopalnice, ki jih je doslej poznal le redek prebivalec Hrastnika. Drugi, nič manjši problem jc stanovanjsko vprašanje. Hrastniški rudnik vodi težko borbo za plan in potrebuje nujno delovne sile, ki pa je ne more nastaniti, tudi če bi jo dobil. V minulem letu je stanovanjska komisija le slabo delovala. Nikake pažnje ni polagala na nezadostno zasedena stanovanja. Koncem decembra pa je bil na krajevni skupščini LO sprejet sklep, da bodo do prihodnjega zasedanja pregledani vsi stanovanjski prostori in da bo utesnjenih čimveč nezadostno zasedenih stanovanj. Komisija je pričela takoj z delom in utesnila vse prostore, ki so prišli za to v poštev. Pri prvih utesnitvah pa se je izkazalo, da lastniki hiš nimajo dovolj razumevanja za take ukrepe. Na vse načine so se izmikali oddaji prostorov ter oyirali delo komisije. Tako jc bilo pri neki posestnici ugotovljeno, da ima tričlanska družina kuhinjo in sedem sob, od katerih ni hotela izročiti komisiji v uporabo nobene. Drug tak slučaj je bil pri lastniku, kjer je imela petčlanska družina 5 sob in tri kuhinje." Pri obeh kričečih primerih je okrajna stanovanjska komisija izvedla primerno utesnitev. Lastniki hiš pa se naj zavedajo, da bodo pravilne utesnitve znatno pomagale pri razvoju našega socialističnega gospodarstva, s tem pa bomo rešili tudi težke socialne primere in probleme, v katerih se nahaja naše delovno ljudstvo. Pri tem delu bo stanovanjska komisija nepopustljiva. Pred kratkim je odprl KLO tri nova gospodarska podjetja, ki pa so šele v razvoju in se dnevno razširjajo in izpopolnjujejo. To velja za krpalnico, za podjetje za kurivopro-met in za gostinsko podjetje pri kolodvoru. Krpalnica je bila ustanovljena na splošno željo prebivalstva, predvsem samskih delavcev. Je pa v podjetju še precej pomanjkljivosti, zlasti v pogledu pomanjkanja surovin in obratnih naprav. KLO namerava krpalnico razširiti tudi na čistilnico, v mnogih primerih primanjkuje strokovnega znanja, za opravljanje svoje službe. Da [>a bodo imeli možnost uslužbenci pridobiti si to sposobnost, kair v bivši Jugoslaviji ni bilo mogoče, je izdala naša ljudska olvlast omenjeno uredbo, po kateri «e morajo osnovati seminarji m katerim je namen vse uslužbence strokovno pa tudi ideološko izobraziti, tla bodo kos nalogam; kaitere postavlja prod nje (Kitic t ni plan. V lastnem interesu uslužbencev pa bo- da LkkIo posečali seminar redno, ker za vi si vso njihovo nadaljnje službeno napralovainje, od uspešno dovršenega izpita- kar bo v izdatni meri razbremenilo tukajšnje prebivalstvo. Za podjetje v prometu s kurivom je pričel KLO graditi primerna skladišča, kjer bi imelo podjetje na zalogi večje količine kuriva, da se ne bi zgodilo, da bi podjetje ne imelo na zalogi nikakega kuriva vsaj za novo-došle delavce, kakor se to godi sedaj. KLO je nabavil tudi motorno žago, s katero se žagajo potrošnikom drva na domu, s čimer je prihranjenega mnogo dragocenega časa. Z ustanovitvijo telovadnega društva se je fizkulturno življenje v Hrastniku močno razmahnilo. Postaja vse bolj množično. Telovadnica, ki je bila na novo opremljena in preurejena je vsak dan nabilo polna in se močno čuti pomanjkanje prostora. Nabavljeni so bili tudi novi rekviziti, ki pa še niso kompletni. Grajati pa moramo tovarno »Elan«, ki ima v popravilu že preko enega leta kozo in konja pa ju še do danes ni popravila, kljub opetovanim prošnjam. Društvo je organiziralo pionirsko telovadno akademijo, na kateri je sodelovalo preko 90 pionirjev. Na akademiji so sodelovali tudi otroci »Doma igre in dela« kjer so nastopali z otroškimi in narodnim! plesi. Dvorana je bila nabito polna, obiskovalci pa so nagrajevali s ploskanjem vsako točko posebej. Po akademiji so imeli pionirji skupno večerjo. Za mesec februar pa pripravlja telovadni odbor veliko telovadno akademijo, na kateri bodo sodelovale vse skupine telovadnega društva. Lepo s« razvija v Hrastniku tudi »Dom igre in dela«, v katerem najdejo zavetišče in vzgojo otroci zaposlenih mater. Za dom se brigajo predvsem naše žene in nudijo upravi ob vsaki priliki tudi polno pomoč. Dom ima lepo urejen peskovnik, gugalnice itd. Za letošnje leto je sklenila uprava Doma, da bo uredila lep park, letno hišico in primeren bazen. Culi smo kritiko, da se organizacija ABZ premalo briga za probleme DID-a, kar pa ne odgovarja resnici. Ta Dom je tako po zaslugi tov. upravnice kot organizacije AFZ lahko vzgled hiarsi-kateremu »Domu igre in dela« v Sloveniji. N. C. OPOZORILO V nedeljo 20. II. 1949 je bila v dvorani CRD v Trbovljah ukradena temno-siva suknja. Dotična oseba, ki je suknjo vzela, je bila opazovana. Da se izogne morebitnim posledicam, jo lahko vrne v CRD. SINDIKALNO GLEDALIŠČE Trbovlje Sobota, 26. febr. ob 19.30: B. Nušič-J. Vidmar: Žalujoči ostali, četrtič. — Predprodaja vstopnic v petek in soboto od 3. ure dalje pri blagajni. Dvig življenjske ravni — ena najvažnejših nalog lokalnega gospodarstva Delo KZ Dol pri Hrastniku le oživele Kmetijska zadruga na Dolu pri I Hrastniku se po zaslugi starega vodstva ni dovolj brigala za pospeševanje kmetijstva, posebno živinoreje, dasiravno ima vse pogoje na Zadružnem posestvu na Kalu, katerega je do sedaj Izkoriščal najemnik, od katerega pa skupnost ni imela ljikakih koristi. Z občnim zborom KZ na Dolu, ki se je vršil 6. februarja 1949, pa je bil izvoljen nov upravni odbor, ki je z vso resnostjo poprijel za delo in že na prvi seji v nedeljo sprejel sklep, da se na zadružni ekonomiji na Kalu osnuje živinorejska farma, na kateri bodo gojili Izbrano plemensko živino, poleg tega pa še ovčerejo. Ta sklep je brezdvomno velikega pomena za razvoj živinoreje na Kalu, ki V interesu uslužbencev |e, dt» putsečajo redno seminar Po uredbi o državnih unIiužbencibi frledlo kvalifikacije uslužbencev, na podlagi katere je za vsako mesto, v HM.....—............................................. Volimo v odbore OF najboljše borce za socializeml ima s svojim planinskim podnebjem za to vse ekonomske pogoje. Ekonomija, od katere do sedaj zadruga ni imela nikake koristi, bo s tem ukrepom ogromno pripomogla vzgoji izbrane plemenske živine, ki se bo ob povečanju zadružnih kompleksov, še v večji meri razvijala. Zadružna ekonomija bo odslej služila z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji in z obsežnim planinskim pašnikom, skupnim koristim. S pospeševanjem travniških donosov bo ta cilj lahko še v večji meri dosegala. Koliko živine bo zadruga lahko v začetku gojila, bo ugotovila na ekonomiji komisija upravnega odbora KZ, na podlagi teh ugotovitev in drugih potrebnih priprav, pa bo napravljen plan, po katerem bodo takoj začeli z delom. katerem koili uiradu, potrebna (Močena ptedizobrazba, jc Okrajno izvršni odbor organiziral šti rimesečni seminar. Ta seminar bodo marali posečali vsi noimeščeino do 50 lota starosti, katerih kvalifikacija ne odgovarja mestin ki ga zavzemajo. Pouk bo obsegal štiri predmete, ki so najvažnejši za nameščence raznih odborov d:n drugih uirei- Iz življenja v Hrastniku Vež pomoči in sodelovanja v ljudskem odboru, je naloga 0F in sindikata Zamenjava bonov v vezani trgovini Da se dosedanji uspehi v trgovini [K) vezamih cenah utrdijo in da se v pravom času odstranijo vse pomanjkljivosti- ki ovirajo njen razvoj predvsem v nezadostni evidenci, izdaja okra jni« komisija za zamenjavo bonov po vezanih cenah naslednja navodila 1- Vsi neizkoriščeni boni za vezano trgovino se morajo zamenjati v času od 1. marca do 5. marca 1949 2- Zn pravilno in pravočasno zamenjavo teh bonov določujemo naslednje zamerijovailne centre: Izlake za območje KLO Izlake m Mlinše. Št. Gotard za območje K 1,0 St- Go-taird in Comsenik. Zagorje za območje K 1,0 Zagorje, Kotredež, Št- Lampert itn KIX) Loke-Kisovec. Trbovlje za območje KI .O Trlxn Ije- Sv. Urh. Dobove, Čeče in KLO Gaibersko Do! pri Hrastniku zia območje KTO Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Marno in Turje- Loka, pri Zidanem mostu za območje KLO Loka, Breg in Ra-zbor- Radeče za območje KLO Radeče. Zidani most in Vrhovo- Sopeta za območje KLO Dole pri Litiji in Sv. Jurij pod Kumom. Prostori zamenjave l>odo na sedežih KLO-jev, kateri so določeni za zame-njeval.no centre- v Soi[x>li pa v stavbi KLO Dole pri Litiji (prej) Celestina Maks). n j ujejo upravičenci v trili v naslednjih dneh: KLO Izlake KLO Mlinše KLO Št. Gofhard KLO Cemšenik KLO Zagorje K 1.0 Kotredež KLO Loke*Kisovec K 1.0 št. Lampert KLO Trbovlje KIX) Galiersko KLO Dobovec K 1.0 Sv. Urh K 1.0 Čeče KI O Hrastnik KLO Dol pri Hrastn-KLO Marno KLO Turje KLO loko pri Zid m-KLO Breg-Razbor KLO Radeče KLO Zidani most KLO Vrhovo KLO Dole pri Litiji KI.O Sv. Jurij Za vse zamudnike se bo zamenjevalo na vseh centrih 5- marca 1940. določenih een- 1- marca 1949 2- marca 1949 i. marca 1949 2. marca 1949 1- marca 1949 2- marca 1949 3- marca 1949 4. marca 1949 t. marca 1949 1- marca 1949 2. marca 1949 3. marca 1949 4. marca 1949 1. marca 1949 2. marca 1949 3. marca 1949 4. marca 1949 1- marca 1949 2. marca 1949 1- marca 1949 2- marca 1949 3- marca 1949 1. marca 1949 2. marca 1949 4- Gospodarstva, ki posedujejo bone, lahko iste zamenjajo v določenem ren. trn za njihovo območje samo enkrat 5- Nakup industrijskega blaga na stare bone se zaključi z 28. februar-iem 1949, ker morajo po tem roku KZ izvršiti obračune- 6- Opozarjamo vsa gospodarstva, da se prednjega strogo pridržujejo- ker v nasprotnem slučaju ne bodo imeli možnosti zamenjave- Veljavnost točk za tekstil in obutev podaljšana do I. aprila. Po 24. čl. pravilnika o potrošniških nakaznicah (Uradni list FLRJ št. 12/48) poteče veljavnost točk za zagotovljeno preskrbo s tkaninami in obutvijo 1. marca 1949. Do takrat naj bi vsi potrošniki izkoristili svoje točke in kupone. Ker pa mnogi potrošniki še niso uporabili vseh prejetih točk, se veljavnost točk in kuponov iz teh nakaznic, ki so bile izdane in potrjene do danes, podaljšajo do 1. aprila 1949. da bi potrošniki lahko uporabili še neizkoriščene točke Opozarjamo vse trgovine s tkaninami in obutvijo, naj prodajajo tkanino in obutev za zagotovljeno preskrbo do podaljšanega roka na nakupne točke in kupone iz knjižic, ki so bile izdane in potrjene za leto 1948. Na dan 1. aprila 1949. prenehajo veljati točke in kuponi iz knjižic, ki so jih prejeli potrošniki do 20. februarja 1949. Od 1. aprila daije pa bodo trgovine pro dajale tkanine in obutev za zagotovljeno preskrbo samo na točke in kupone iz novih nakaznic za leto 1949.. ki jih bodo potrošniki prejeli v marcu POZIV vsem državnim in zasebnim podjetjem zadrugam, uradom in ustanovam Pozivamo vsa podjetja, zadruge, ura de in ustanove, da nam skladno z do ločiti čl. 4? Uredbe o dohodnini pred lože sezname dobaviteljev v letu 1948 Seznam naj obsega: Priimek in ime poklic ter bivališče dobavitelja, vrsia dobavljenega blaga ter znesek, ki ste ga izplačali. Pripominjamo, da je treba navesti samo dobavitelje privatnega sektorja. Sezname, ki naj bodo točni nam dostavite v izogib posledic čl. 78 Uredbe o davku na dohodek (Ur. list LRS št. 21 od 24. 5. 1947) do 15. mm ca 1949. Okrajni ljudski odbor Trbovii« Poverjeništvo za finance VAZNOl VSEM PODPISNIKOM LJUDSKEGA POSOJILA Obveznice ljudskega posojila so do spele. Vsi, ki ste podpisali ljudsko posojilo pri krajevnih Vpisnih mestih — ne po sindikalni liniji — boste prejeli obveznice pri onem vpisnem mestu, kjer ste posojilo vpisali ali pa pri svoji osnovni organizaciji OF v času od 1. do 10. marca 1949. Pozivamo vse podpisnike, da dvignejo obveznice v označenem terminu, ker morajo Krajevne komisije vrniti vse one obveznice, ki ne bodo pravočasno dvignjene. Okrajna komisija za vpis ljudskega posojila v Trbovljah. OBVESTILO Uprava kina Trbovlje obvešča vse organizacije, društva in ustanove, da je v zadnjem času opaziti izredno visok obisk timskih predstav zaradi tega ne zadostuje več 7 predstav t. j. od sobote do ponedeljka- temveč smo primorani film predvajati tudi že v ike 517 Trbovlje. Sovjetski filTrn« „VrnHfi) zmagovalcev" Proizvodnja: Filmski studio Riga 1948 Fašistični osvajalci zasedejo Leton-sko. Vsi zavedni sinovi letonskega naroda odhajajo v vojsko, da bi se borili proti napadalcu in osvobodili svoj narod, ali pa se nikdar več vrnili. Eden teh neštevilnih junakov je Avgust Grieze. S svojo odločnostjo in hrabrostjo si je med svojimi tovariši pridobil velik ugled. Enote RA in le-tonske divizije se umikajo preko edinega preostalega mostu. Mlada, pogumna deklica Biruta, ki je pri nemškem napadu izgubila starše, se pridruži četi Avgusta Griezeja. Vso noč odbijajo napade sovražnika. Ob zori je z nenadno detonacijo zletel v zrak most, po katerem so se umikale poslednje edinice RA in letonski begunci. Avgust Grieze prične s svojimi junaškimi podvigi. Pri tem pa ga ujamejo Nemci. Med umikom se je vrinil v Avgustovo četo nemški vohun Pavel Nagla. Ta predlaga sedaj Nemcem zahrbtni načrt, po katerem bi v Avgu-štovem imenu sporočili Letoncem, naj e vdajo. V prvih nemških črtah po- stavijo zvočnike, preko katerih nemški spiker oponaša Avgustov glas in poziva Letonce na predajo. Med letonskimi borci nastane zmeda. Ne morejo razumeti, kako jih je mogel njihov, ljubljeni komandant izdati. Z bolečino v srcu še bolj ogorčeno nadaljujejo odpor. Avgustu se posreči pobegniti iz zapora in po dolgem blodenju priti v domačo vas, kjer ga mati neguje in zdravi. Borci njegove čete ujamejo nemškega komandanta, ki je mučil Avgusta pri zasliševanju, ter ga pripeljejo h komandantu. Medtem pa že zmagoslavne edinice letonske divizije skupno z RA osvobodijo Avgustovo domačo vas. Partizani hočejo svojega komandanta zaradi dozdevne izdaje na mestu soditi. To zahteva vohun Pavel Nagla, kateri sedaj nastopa kot Letonec - Patriot. Toda odkrije se, da je Nagla vohun in izdajalec. Avgust je dočaka! osvobojenje svoje domovine in videl sadove svojega pravičnega boja. Mladinska šahovsko prvenstvo Trbovelj si je osvojil Drobež Pretekli teden se je končalo mladinsko prvenstvo Trbovlje. Zmagal je pričakovano Drobež. Za prvo mesto so odločali predvsem medsebojni rezultati vodečih mladincev ker so bili ostali kvalitetno precej slabši. Udeležba kljub temu ni bila zadovoljiva. Turnirja se je udeležilo samo 12 mladincev, kar je vsekakor minimalno število za Trbovlje. O kvaliteti posameznih partij bi lahko rekli, da so bile na precej visoki stopnji. Odločitev za prvo mesto je padla šele tedaj ko je Drobež premagal Turka. Sicer sta bila materialno enaka, toda Dro-beževi vezani kmeti so v končnici igrali le večjo vlogo kot črni dvojniki Prvak Trbovelj in trboveljske gimnazije Drobež je star 15 let in je dijak 6. raz. gimnazije. Na turnirju za okrožno prvenstvo je zasedel 2. mesto. Na mladinskem prvenstvu Slovenije pa 7. do 8. I'gra zelo precizno. V obrambi je prav dober, v napadu pa mu primanjkuje rutine. Gomboc je dokazal da se zna boriti. Drugo mesto je uspeh zanj. Turk Jože je zasedel tretje mesto. Turk M. se je v prvi preizkušnji dobro izkazal. Četrto mesto je zanj vsekakor uspeh. Hodej Stanko ni trenutno v formi Tudi Jazbec ml. je lepo začel, toda proti koncu je izgubil po nesreči nekaj dobljenih partij. Tudi Klančar ni zaostajal. Končno stanje je sledeče: * Drobež J. 10, Gomboc Ivo 9 in pol, Turk J. 8 in pol, Turk M. 8, Hodej. Klančar 6, Jazbec 5 in pol, Jereb, Kav-bac 3 in pol Plevčak 3, Jelen 2 in pol, Garmos 0. Štirje mladinci sodelujejo na turnirju za prvenstvo članov. Dva imata precejšnje izglede, da se bosta plasirala v finale. Moštveno prvenstvo celjskega okrožju v šahu RUDAR : ROGATEC V nedeljo 20 februarja 1949 je bil odigran v Trbovljah dvoboj Rudar : Rogatec v okviru okrožnega prvenstva. Zmagal je prepričljivo Rudar, ki je nastopal v precej močni postavi. Rezultat je 7: . Na prvih dveh deskah so se Rogatčani predali brez borbe. Lokovšek je premagal Brezenška. Dolinšek je srečno zaključil z Erbertom. Pajk je nadvladal Febleta. Rugelj je s precizno igro premagal Cesarja. Tri in pol ure sta se borila Opresnik in Kunej. Opresniku je uspelo s kvaliteto več v končnici zmagati. Frece je remiziral s Cesarjem. čudne navade piri pre daji voznih listkov na postaji Zagorje oh Savi Dne 9. februarja sem prišel ob 8. uri zvečer na postajo v Zagorje. Na KLO-ju sem se službeno zamudil dalj časa, zato sem zamudil avtobus, ki vozi na postajo. S tovarišem sva odšla na postajo peš in to precej hitro, ker sva se bala, da ne bi zamudila vlaka in da bi si lahko še kupila vozni listek. Na postajo sva prišla 6 minut pred odhodom vlaka. Časa je bilo torej še dovolj. Po prihodu na postajo sva stopila pred blagajno, hoteč si kupiti vozni listek. Večkrat sva potrkala na blagajno, v kateri pa ni bilo nikogar. Na trkanje se ni nihče oglasil, prihajali pa so še novi potniki. Odšel sem iskat blagajnika, ki mi je dejal, da pride takoj. To se je ponovilo še dvakrat, vedno je obljubil, ni ga pa bilo. Vlak je pripeljal na postajo, ml pa smo brez voznih listkov šli na vlak. Postajenačelnik, ki je verjetno odgovoren za to, da dobe vsi potniki vozne listke, je smehljaje sporočil sprevodniku vlaka, da jih je v vlaku nekaj, ki nimajo voznih listkov. Ker nismo dobili radi malomarnosti blagajnika voznih listkov, nas je bilo lepo število, ki smo plačali kazen po 30 dinarjev. Iz vsega tega bi b‘ilo sklepati, da uslužbenci zagorske postaje dobro vedo, kako je treba dobiti čimveč potnikov, ki naj bi prispevali v fond sprevodnikov. KINO TRBOVLJE predvaja odlični sovjetski film »Vrnitev zmagovalcev«- Predstave: v petek ol> 5. in 7- uri v soboto samo ob 4- uri v nedrij« ol> 3- 5. in 7-u ri. v ponedeljek ob 5- in 7- uri. KINO »Komisar Rajko« Hrastnik predvaja: sovjetski film »Rut«> 26. februarja ob 5. in 7- uri v nedeljo, 27. februarja ol> 3-, 5. i;n 7- uri Dopoldan ob 10. u.ri za mladino- Sovjetski film »Vrnitev zmagovalcev«. Predstave: 3- marca ob 5. in 7. url 4. marca ob 5. i:n 7- mri-Sovjetski film: »Rusko vprašanje« Predstave: 5- marca ob 5- iin 7. uri 6. marca ob 3., 5- in 7- uri Dopoldan ob 10. uri za mlad i no- S polnoštevilno udeležilo nn volitvah Fronte bomo dokazali svojo pripravljenost, uresničiti program Komunistične partije 1% občnih zborov naš ih podrutnic Finančni uslužbenci so si zbrali svoj odbor Na občnem zboru sindikalne podružnice fin. uslužbencev OLO-ja Trbovlje, ki se je vršil v četrtek dne 27. I. t. 1. in katerega se je udeležilo 90»/» vseh članov, se je po poročilu o delu prejšnjega odbora, ki ga je podal tov. Juvančič, po političnem referatu, ki ga je podal tov. Pečnik in po smernicah, ki jih je nakazal tajnik OSS-a tov. To-plikar, razvila živahna diskusija, v katero so posegali skoro vsi člani. Po konstituiranju novega upravnega odbora je članstvo sprejelo sledeče sklepe: 1. Učvrstiti sindikalno organizacijo. 2. Izvesti večjo povezavo z IOOLO, z OSS-om in republiškim odborom Zveze fin. uslužbencev Slovenije, 3. Na delovnih sestankih izboljšati organizacijo in pravilno razdelitev dela. 4. Pojačati delovno disciplino in pravočasno izvršiti vse naloge. 5. Obnoviti in poglobiti strok, študij, spoznavanje marksizma-leninizma in politični 'študij. 6. Pravilno in pravočasno Izpolnjevati finančne naloge z izvajanjem proračuna, izvesti kontrolo nad. pravilnim in pravočasnim odvajanjem proračunskih dohodkov v svrho socialistične akumulacije, pravilne odmere in na-plačil davkov, izpopolniti evidenco in statistiko. 7. Sprovesti ažurnost poslov in šted-njo ter 8. nuditi pomoč ljudskim odborom, zadrugam in gospodarskim podjetjem v vodenju proračunskega in ostalega knjigovodstva. Z občnega zbora so bile odposlane pozdravne resolucije ministru za finance tov. Poliču, republiškemu odboru ES Slovenije in glavnemu odboru ES Jugoslavije. Občni zbor podružnice tekstilne in tMičilne stroke V nedeljo dne 30. I. 1949 se je vršil v Trbovljah občni zbor sindikalne podružnice tekstilne in oblačilne stroke. Zbora se je udeležilo 60"/ft vsega članstva. Slabi udeležbi je vzrok v tem, da ni v podružnici zadosti sindikalne zavesti, predvsem pa tudi to, ker je vključenih v to podružnico tudi precej uslužbencev privatnega sektorja. Seveda je pa tudi pri uslužbencih državnega sektorja dosti primerov, da se ne zavedajo svojih dolžnosti do sindikata, ker si tolmačijo sindikalno delo še v luči bivše Jugoslavije, ko so se morale sindikalne podružnice boriti za ekonomske pravice članov sindikata, kar pa v novi Jugoslaviji ni potrebno, ker so pravice delavcev in uslužbencev zajamčene. Zbora se je udeležil tudi delegat OSS. Po izvolitvi novega odbora so si zadali sledeče naloge: 1. Zvišati kvaliteto dela, ne da bi pri tem trpela kvaliteta. 2. Štirinajstdnevno bodo uvedli študijske krožke za ideološki dvig članstva. 3. Zboljšali bodo plačevanje članarine. 4. Vsak član bo naredil v letu 1949. na raznih deloviščih, predvsem pa pri gradnji stanovanjskih hiš 50 udarniških ur. V la namen bodo določili sta-tističarja, ki bo vodil evidenco o storjenih urah. Naloge, katere so si zadali, so sicer težke, če pa bodo vsi člani sodelovali z zavestjo, da je v skupnosti moč, jih bodo še presegli. Novi odbor, ki je izbran iz samih zavednih sindikalistov, pa zagotavlja, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da bo poročilo odbora v bodočem občnem zboru pokazalo lepše uspehe, storjene v letu 1949. in ki ne bodo skromni. Ni še zamujeno Star pregovor pravi, da »narod, ki ne časti svojih duhovnih velikanov, ni vreden, da živi « V dneh, ko smo po vsej Sloveniji proslavljali 100 letnico smrti našega največjega pesnika F. Prešerna, sem mnogo razmišljal o tem, čemu nimamo v Trbovljah nobenega spomenika. Tiste, ki smo jih imeli je uničil okupator. Tolikšen delavski kraj, kot so Trbovlje, bi moral misliti v spominskem letu na to, da smo dolžni postaviti velikemu sinu slovenskega naroda vidno znamenje, ki ngj bi še dolgo pričalo o zavednosti današnjega rodu. Razglabljal sem tudi o tem. kje naj bi bil primeren prostor za postavitev spomenika. Nad novo zgrajenim sindikalnim domom je velika poseka, ki je nastala zaradi škodljivega dela smrekovega lubadarja, ki je grozil uničiti ves smrekov gozd. Prostor je last MLO-ja. Tu raste sedaj le nizko grmičevje in robidovje. Griček, ki je viden skoraj po vsej dolini in ki je ves dan obsijan od sonca, bi bilo mogoče z malimi stroški preurediti v lepo sprehajališče, dobil pa bi lahko ime po F. Prešernu. Imenoval naj bi se ali Prešernov vrh, Prešernov holm ali Prešernov park. Ce bi stal na tem vrhu Prešernov spomenik, bi bil viden po vsej trboveljski dolini, obiskovalcem tega vrha pa bi bil odprt razgled ne samo na dolino, temveč tudi na vrhove, ki obkrožajo našo dolino. O tem, kakšen naj bi bil spomenik, bi morali po temeljitem razglabljanju odločiti krajevni činiteljl in strokovnjaki. Merodajna mesta bi morala razpisati natečaje za izdelavo spomeniških osnutkov, na katerih bi se gotovo pojavil ta ali oni, ki bi ustrezal ne samo razpisu, temveč tudi kraju, na katerem bi stal. Tako bi popravili to, kar še ni zamujeno. OBVESTILO V soboto,