201 Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani, V 21. in poslednji seji (15. aprila) je bil na vrsti službeni in domači red ljubljanske bolnice. PoročevalecDeschmann je pripovedoval, zakaj je novi odsek črtež deželnega odbora predrugačil, da je iz 111 paragrafov naredil jih samo 65. Rekel je, da je ta odsek imel 6 sej, v ktere je bil tudi na pomoč poklical c. kv penzijoniranega profesorja in bolniškega vodja g. dr. Čubra. Odseku se je zdelo posebno važno, da bi deželnemu odboru ostala oblast, ukrepati, in paziti na bolnico; da bi se pokorščina na tanko določila; da bi glavno vodsto bilo enotno; da bi se napravilo, kar se največ d&, dobro gospodarstvo. Kar se tiče usmiljenih sester, pak se je zdelo odseku, da je treba ostati pri pogodbi med vlado in med sestrami, ktero je tudi deželni odbor izpoznal za veljavno, ko je bolnico prejemal. Primarjem na njihovih oddelkih se je moralo pripoznati toliko oblasti, kolikor se je ujemlje z enotnim vodstvom, in da se mnogovladstvu ne odpro duri in vrata, zato je bilo potrebno, da se nekoliko oblasti vzame sekundarjem. Crtež deželnega odbora sicer ima to posebnost, da meri na nekako bolniško ustavo, novi red pa nima v sebi toliko ustave, pa meri bolj na gospodarstvo, redno oskrbovanje in na lepo vedenje. Naposled je govornik nasvetoval: 1) slavna zbornica naj ta službeni in domači red potrdi; 2) ta red naj dobi precej veljavo, ter deželnemu odboru naj se naroči, da to dožene. Potem je od konca do kraja bral ves službeni red, kakor ga je odsek osnoval, pa v prvih paragrafih sam sebe popravil, ko je bil načrt že na kamen natisnjen, ker se mu je na obrazu bralo, da nima prave podobe. — Za njim seje oglasil poslanec dr. Bleiweis, rekoč: Zdaj smo slišali črtež odsekov, in sicer že v drugi popravljeni podobi! V odseku, ki je predrugačil prvotno osnovo hišnega bolniškega reda, so bili štirje gospodje poslanci, od kterih se ne more zahtevati, da bi poznali bolniško službo, ker niso zdravniki, in torej so si bili privzeli dr. Cubra k posvetovanju; jaz sem v tem odseku prvotni črtež deželnega odbora samo kakor deželni odbornik zastopal. Razloček med prvim in drugim črtežem je ta, da prvega so narejali trije zdravniki in deželni odbor, ki ima že tri leta gospodarstvo ljubljanske bolnice v rokah, in te reči skorej tako ve, kakor sami zdravniki. Crtež odsekov je tudi prav za prav največ le ostal pri črtežu deželnega odbora, iz kterega je vzel 70 paragrafov pa je prekucnil marsikaj narobe. Rečeno je bilo od nasprotne strani, da je ta Črtež krajši. Res je imel črtež deželnega odbora 111 paragrafov, tu jih je pa le 65; al kratkoba je samo na videz, ker včasi so celo po trije, in še več paragrafov, v en paragraf stlačeni, in večkrat prav ne-ukretno, kar mislim pri drobnejšem razgovoru dokazati. Ako človek novi črtež bere, posebno, če ve, kako je v bolnici, precej se opomni nemškega prigovora: „operi mi kožuh, toda nikar mi ga ne zmoči." Oktobra 1855. leta so bolnico prevzele usmiljene sestre. Od tega časa je bilo tudi v Ljubljani, kakor po drugod, s sestrami nekoliko razprtij, ki izvirajo iz pogodbe, ž njimi narejene. Ne grajam Bachovega ministerstva, da je bolnice izročilo ženskim, za ktere vem, da so pripravnejše od moških, kakor so to usmiljene sestre slavno že dokazale ob vojskah itd., toda vendar bi se ne poganjal za-nje po vsake j ceni, ampak samo po takej ceni, da brez tožeb strežejo bolnikom. Napačno je, da vlada v pogodbo s sestrami ni postavila positivnih naredeb, ampak da je le splošneje govorila. Paragrafe, ki spadajo semkaj, hočem slavnej zbornici brati. (Govornik bere §§. 8. in 10.) V teh dveh paragrafih je gotovo dovelj vzroka razprtijam z usmiljenimi sestrami, kterim je na eni strani dana vsa oblast, na drugi strani pa je spet rečeno, da vlada ima pravico paziti nanje in vse narejati, kar bi se jej zdelo potrebno. Pogodba sama je kriva, da so razprtije v bolnicah. Ko se je leta 1855 bolnica izročala sestram, bila je skrb za bolnike tako majhna, da so one vzele vse prostore v bolnici za-se, in sekundarji so morali iz hiše iti. Deželni odbor je prevzel bolnico brez zdravnikov, celo brez nadzornega zdravnika (inspektionsarzt). Deželni odbor je v gospodarstvo pripravil red tako, da moremo zdaj zadovoljni biti z usmiljenimi sestrami, in tudi v službeni red je postavil take pravila, kakoršne so potrebne za red. Odsekovemu črtežu pa manjka najpotrebniših vodil ; če pa jih nima, Čemu je cela ta stvar? O posameznostih mislim v drobnejšem razgovoru povedati svoje misli. — Za njim se je oglasil dr. T o man, rekoč, da deželni odbor po §. 25 deželnega reda tudi ni imel dolžnosti, da bi naredil ves hišni red, ampak le glavne reči, in ako ga je naredil, dobro ve, zakaj, kakor je razložil dr. Bleiweis. Grosp. poročevalec je denes pravil zbornici v tem redu celo take prenaredbe, kterih v lito-grafovanem poročilu nismo brali; a §. 27 dež. reda govori, da mora vsako poročilo vsaj 48 ur, predno pride v seji na vrsto, biti poslancem razdeljeno; teh popravkov pa pred sejo nihče ni slišal. Naposled govornik svetuje: naj razgovor o službenem in hišnem redu neha, in naj se naroči deželnemu odboru, da pred prihodnji zbor položi glavne reči, po kterih se ima ustanoviti potem ta naprava. — Potem se je oglasil poslanec Mulley: Zdaj imamo dva črteža, izmed kterih nobeden ni brez napak, toda boljše je nekaj, nego nič. Poslanec dr. Bleiweis je bil tudi v ta odsek izvoljen, zakaj ga pa ni bilo več nego samo dvakrat v seje? Dr. T o man u se čudim, da že v začetku letošnjega zbora ni opomnil, da ima deželni odbor samo glavne reči ustanoviti. — Poslanec Krom mer je dr. Toman-u očital, da nima dovolj doslednosti, ker je o črteži deželnega odbora drugače govoril nego danes govori, in da sta dr. Toman in dr. Bleiweis pozabila, da ni v zbornici usmiljenih sester, da bi se ž njimi narejale pogodbe. — Dr. Toman odgovori, da tačas, ko je bil črtež deželnega odbora na vrsti, ni mogel te reči se cel mesec premišljati, zdaj pa; a poslanec Krommer, ki se sicer vselej poganja za vse pravice naše dežele, danes ne mara za-nje! Dr. Bleiweis odgovori poslancu Mulley-u: Bil sem v odboru, dve dolgi seji sem bil v odboru; branil sem svojo reč, da me celo zdravnik tega odbora ni mogel zavrniti; al ta črtež je bil naredil deželni odbor, zato — se ve da — ni smel obveljati! Kakor srčen vojak sem se branil, toda ko sem vidil, da vse nič ne pomaga, potlej sem rekel odseku, da menda samo zato hodim v sejo, da mu čas tratim; na to sem doma ostal. — Potem je govoril še Krommer in Svetec, ki je rekel, da podpira To-manov nasvet, ker sicer se zbornici obeta dolg razgovor, kakoršen se bode še večkrat ponavljal, ako se ne bode držala deželnega reda; ker dalje prihodnje leto pride najbrže tudi na vrsto domači red prisilne delalnice, in tudi čas in stroški prepovedujejo odmikati se od zakona. — Zadnji je govoril poročevalec Deschmann, da ni čisto nič treba, da bi se zadeve usmiljenih sester spravile v red, ampak da je v bolnici najhuje to, ker se ne ve, kdo je gospodar, kdo kuhar. Odsekov črtež se kritike ne boji. Poglavitna reč je, da bode v bolnici mnogovladstva konec. Govornik priporoča, naj zbornica potrdi odsekov črtež. Dr. Bleiweis je opomnil še nekoliko djanskih reči in potem je za nekoliko časa prenehala seja. Odborniki so v tem času tako žive po-menke imeli med seboj, kakor še v nobenej seji poprej; zbornica je bila podobna sejmu. Deschmannovi druž-niki pa so tudi kmetiške poslance mečili, da bi glasovali za to, naj odsekov črtež obvelja brez vsega pretresa. Ko se zopet začne seja, prideta na glasovanje nasveta gospoda dr. Tomana in oba padeta. Potem poslanec Krommer svetuje, naj zbornica ves odborov črtež „en bloc" to je, brez vsega pretresa vanj a odobri. Ta nasvet je bil po nekterih poslancih podpiran. Dr. Bleiweis pravi, da črtež brez pretresanja potrditi bi se reklo mačka v žaklji kupiti, in protestira zoper tako odobravanje, ker ima o posameznih reč6h še več opomniti. Dr. Toman pravi, da bi rad bil tudi slišal, zakaj poslanec Krommer 202 priporoča, naj se črtež odobri brez pretresa, kajti le-to se menda vendar nima zato zgoditi, ker so poslanci z