Istrske vesti. i Šolski darek in šolske takse. Go- spoda iz Junte" (deželnega odbora) so razkri^ali po novinah, da na polju šolstva postopajo dovolj pravično v primeri s kulturo in mero plačevanja davkoplačevaleev. Govore tako oni !I> ne sramujejo se, ker so tako vzgojeni. Naš »arod po vsej Istri plačuje šolski davek, a vžlic •^mu je 12.000 otrok brež šole, a preko 4000 J1" je, ki jih vzgaja naša šolska družba. ItaliJani yedo, da § 11, I. veli, da je na enega icitelja računati 100 učeneev, vseeno pa pobirajo šolsko takso (6 kron na učenea), tudi če na enega učitelja pada nad 100 učencev. Poln? in polno jih imajo na duši — ali nam ni n'c pomagano z jeremijadami. Treba, da točno *odimo račune o vsem, kar se dogaja v Istri. Bcficlt italljanske razstave t Kopru. »olavischesTagblatt1-jepriobčil iz Trsta žlanek, •' f? njega posnemamo to-le: Kakor znano je ^iijanska stranka v minulem letu priredila rawtavo v Kopru, ki je imela sieer ofieialoi "»sIot rdeželna razstava", ki pa je bila vse •p B«go deželno podjetje. Slovani 86 je niso deležili. To podjetje je fioancialno popolnoma ponesrečilo, dasi stroški niso mogli biti veliki, ker se glede režije niso stavile nerazmerne visoke zahteve: ne glede daljave krajev, iz katerih so zbirali posamezne objekte, ne glede prostorov za razstavo samo. Vzlic podpori iz deželnega fouda in vzlic zDatni državui podpori znaša defieit tega teritorialoo in stvarno jako omejenega podjetja okolo 150 000 K. Dežela ne more pokriti tega, ker je po zakonu potrebna zato kvalificirana večina toliko v deželnera odboru. kolikor v deželnem zboru. Italijani so si izkušali pcmagati na drug način. V seji občinskega sveta koprskega dne 19. marca so Damreč vzeli na znanje neko poročilo o pokritju .razstavnega primanjkljaja ter sklenili najetje posojila, kise iraa povrniti v 12. lptih, kar je smatrati za nčisto navadno administrativno funkcijo". — Občina koprska prevzame potemtakem pri kakem bančnem institutu obvezo, da primajkajoči znesek z obrestmi vred povrne v 12. letih. Dotična vsota bo — kakor že rečeno — znašala kakih 150.000 K, a pokriti^e ima po nastopnib delnih kontributih posamezaih avtonomnih korporacij: trgovska ia obrtna zboruica v Eovinju letnib (skozi 12 let) 5000 K, Labinj po 100, Buje po 200, Koper po 2000, Čres po 200, Cittanova 150, Veliki' Lošinj 100, Mali Lošinj 300, Nerezine 100, Poreč 2000, Piran 700, Oprtalj 100, Eovinj 500, Bertonigla 200, Vižinada 100 in Umag po 200 K na leto skozi 12 let. Trgovinsko zbornico in navedene obžine označajo sicer kakor čisto »italijanske". To pa je nečuvena mistifikacija javnega ranenja, zakaj toliko v trgovinski zbornici, kolikor v omenjenih občinah (le z malimi izjemami) je na tisoče slovanskih davkoplačevalcev, ki bodo skozi leta in leta siljeni prispevati v obliki davčnih doklad za pokritje rečenega deficita. — Vest, da je ministrstvo za trgovino odobrilo sklep trgovinske zbornice v Rovinju, je mučno zadela slovanske kroge. Italijanska Tzgoja. Nekega dae je pripovedoval hrvaški učitelj pazinskega okraja, da so italijanski učitelji zahtevali, naj se jim da tangenta za njihovo biblioteko, kakor tudi za hrvaško knjižnico, dasi je hrvaških učiteljev, ki plačujejo po 1% za knjižaico, 31 — italijanskih pa 14! Kako so motivirali svoj predlog? Prav lahko. Premoč v kulturi! Tako so postopali oni v Istri vsi, ko je šlo za povišanje plač učiteljem. Ne čudimo se torej, da je italijanska inteligenca enostransko vzgojena! To je stara rimljanska vzgoja. Bimljani vse, a drugi — barbari! In to je tista avita coltura, s katero se toliko hvalijo! Naj se opijajo ž njo! Naše delo jih že iztrezne. Ia že se svita! Kolovodje italijanske strauke so že — četudi ne sami, pa potom tolmačev — jeli marljivo čitati naše novine. Komaj jih pričakujejo kakor nekdaj. ko je izhajala proslula Krističeva rSloga". Italijanske občine so kar na snope dobirale ta list. Kristie je šel, prišlo je leto 1907, in baharija o ,,superijrnosti" ne užiga več.