gospodarske, obertnijske in narodske.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicerlfl.30kr
V
À
jubijani v sredo 20. februarlja 1856.
poklada govedom, ovcam in kozam. Gospodar, kdor to vé in je le enkrat skusil, se ne bo bal malega truda in majh-Čez dve reci so gospodarji od nekdaj tožili, tožijo dan nih stroškov, da bi med germovjem na tacih spašnikih ne
Kako se dajo slabi travniki zboljšati.
današnji in bojo tožili, dokler bo svet stal: da jim namreč	napravil posamnih jam in v te jame ne zasadiljesena, kteri
gnoja manjka in pa dnarja.	varuje spašnik presilne. suše, je živini zavetje poleti ob hudi
Kdor hoče k dnarju priti, mora pred dosti gnoja imeti.	opoldanski vrocini, in verh vsega še dajè obilo klaje za zimo.
Da si pa gospodar dovelj gnoja napravi, potřebuje klaje in	Iz jesena se dá sicer dober plot napraviti, pa na spašnikih
stelje; kdor zamore le malo klasti in pa malo nasteljati, bo pritlicni jeseni konec jemljejo, zato,' ker jih živina v eno imel tudi malo gnoja, tedaj tudi malo dnarja.	mer objeda. Se vé, da na spašnikih se morajo tudi akacijni
Klajo za živino dajejo pašniki, senožeti in pa njive, plotovi pervi 2 leti pred živino zavarovati.
Kdor na spašnikih in senožetih dosti klaje za živino dobi mu je ni treba na njivah pridelovati.
5
Kdor je v stanu , cestnega blata , blata iz grabnov in bajerjev na pust spašnik navoziti, bo gotovo tudi zboljšal
Pašniki so večidel suhe in slabe zemljišca, kjer se ne nerodovitno zemljišče.
splača, da bi se kosilo ali kak sad sejal ; pridela se na njih
Ce pa je zgornja perst spasnika zlo slaba, cla skor nič
celó malo, in tudi ni mogoče, da bi se dosti přidělalo, ker	trave v nji ne raste, ali ce kdo hoce v pusto in suho zem
se ne obdelujejo. Živina se klati od zora do mraka po njih,	Ijo spašnika zasejati gosto travo, naj si izbere semena ar-
voha rastlinje, ki na njih klaverno raste; teptá travině ci-	mána (Schafgarbe), ovčje b i lni ce (Schafschwingel)
jih pokriva tam pa tam s svojim gnojem, da se za-	male bele deteljce (weisser Klee) in pa korninšice
ko so morebiti hotle ravno skozi perst predreti ; silne	ali pimpinele (Pimpinelle) in naj ga vseje z režjo vred
y
mice
y
y
y
duse
muhe in brenceljni jo pikaj o, da z vzdignjenim repom okoli pervih treh seme se zamore, vsacega enaka mera, vkup bezlá, čeravno je tako lačna, da seji še komaj hoditi ljubi, zmešati , pimpinela se mora zavolj njenega razširjenja
Da bi taka živina za gospodarja kaj dosti prida bila ^ma za-se sejati.
in da bi od nje kaj tečnega gnoja přidělal, ni misliti
y
111
Če je pa spašnik občinska g maj naj je perva po
vendar se dajo taki slabi malopridni spašniki prav lahko na treba, da se razdeli med lastnike in da ti po tem takem bolje oberniti.	zapušeno zemljo, ktera jim pred ni nič dobička dajala, pre-
Naj gospodar tak pust spašnik razdeli na več kosov, delajo v rodovitno zemljišče, naj je že travnik ali njiva.
vsaki kos ogradi s kakoršno koli o graj o , in živina naj se
Ko si je gospodar spasnik na
to vižo
zboljšal
y
mora
pase zaporedoma sedaj na enem, sedaj na drugem kosu, in skerbeti tudi za popravo senozet ali travnikov.
tako dalje , in vidil bode , da s tem samim je že zboljšal
Slabe senožeti so večidel trojne: ali so suhe in
spasnik, ker sedaj ima trava saj toliko časa, da zamore puste
y
kteri takrat, kadar konj polji, napelje kak koš
y
ali so mokre, in merzle
y
ali pa so šota
ste, z mahom in pogostoma tudi z resico obrasene.
Suhe in puste senožeti se dajo popraviti tako, kakor
rasti. Mislimo si pa še gospodarja ali vol nimata posebnega delà na
zemlje, in če je tudi mertvica, na pašnik in to zemljo smo rekli, da naj se popravljajo enaki spašniki. spravlja v kakem kotu na kíip, potem pa veleva pastirjem
Ker je zemlja na senožetih večidel bolja kakor na spa-ki takó lenobo pasejo celi dan, naj pobirajo gnoj, ki ga ži- snikih in ker se na senožetih le v jeseni pase, se dajo na vina po pašniku troši, in ga mešajo z navoženo zemljo, njih plotovi z jesenom narediti; le grabni morajo za je-
m
ktera se potem, preden zima pride, po spašniku razmeće in sen enmalo globokeji in širokeji biti kakor za akacije, z brano povleče, in vidil bode, ako živino prihodnjo spom- močnejše sadike, 3 do 5 let stare, naj se izberó za nasadbo
lad nekoliko pozneje na pašnik žene, da trava pre- ker jesen sploh in posebno perve leta ne raste tako hitro
dreti zamore, da bo tako gleštan spašnik veliko bolji. Mi slimo si pa še dalje gospodarja, ki je v stanu, da na pu
kakor akacija.
Če so suhe senožeti se obrasene z mahom, povléci stem in suhem spašniku po 20 do 50 sežnjev saksebi grab- jih prav dobro z ojstro brano pozno v jeseni, posebno z
V
nov vreze
y
po
y
čevlji ali po 2 čevlja širokih in globokih ;	brabantsko , po dolgem in po sirocem , da se mah iztrebi
če te grabne skozi zimo odperte pusti, potem pa jih z	če moreš pepéla premogovega (Steinkohlenasche) kje
izkopano zemljo spet zasuje in eno ali 2 leti stare a ka-	dobiti, potroši ga po mahovitem travniku in vidil boš
cijne sadike v to zrahljano perst posadi po 3 do 6 pavcov	boš mah čisto odpravil.
y
da
saksebi, si bo napravil tako živih plotov; to germovje pa vleče mokroto na-se in storí, da je zrak bolj vlažen; ve-
Če je trava le redko zarasena, ker jo je obilen mah zaterl, je treba zgodaj na spomlad po senožeti raztrositi trovi ne morejo potem zemlje tako osušiti in ne zadušiti senénega drobů. Ker pa je v tem drobu večidel le malo travic. Od koristnosti akacij smo že tolikrát govorili, da dobrega semena, naj se dobra senožet pozneje pokosí,
nam ni treba tega priporocila vec ponavljati.
, Se drugo drevó pa je, kterega na pustih spašnikih ne
seme iz trave izsmuče in z drobom pomesa
Kadar se je na senožeti gosta trava
zarastla, je dobro
y
moremo dosti priporočati, in to drevó je jesen. Jesen je travnik včasih z gnojnico pognojiti; ako je pa gnojnica zares senožet gori v zraku (Ijuftu), ktera se na človeška, je sama na sebi prehuda; tedaj je treba, da se z leto dvakrat kositi dá. Kako nek to? bo vprašal mar- vodo zmeša in bolj redka naredi, ali pa takrat po senožeti
sikter gospodar. Brez vse copernije je to takole: Listje razkropi, ko jo še enmalo snega pokriva ; sicer požgé travo jesenovo se dá dvakrat v letu sklestiti z drevesa, se zveže	Za mokre senožeti je treba grabnov, po kterih se
potem v butarce, spravi, in pozimi kot prav dobra klaja moča odteka, še bolj pa drenaže.
58
Obertnijske in rokodelske novice.
nekoliko v stran od velike ceste
(Ali j
1
d
traj sk
in
k
dr av)
hoćemo podati
Kar dalj
Po kteri strani se tedaj
zadene
y
je popotnikom
ki
in tedaj pripraven za pohištva in druge tesarske
delà
se
V f
gredo proti Bled u, skoraj vse eno, iti po eni ali zakaj pot, ki derži tii na levo, kakor tudi tista
drugi,
. _ _	. _ .	,	7 ki se gori
lahko zvé, će se posekáno deblo z vsakim koricom položi pod Otokom od vélike cepi in derži proti Bledu in Bo-
r---- ----------■
na kako podlago ; potem naj eden s kladvom na enem koncu
ne* JVUIYU puuiu^u , puiv/ui	VV.V/« «	' "—----------------- llillji , ou v liauuijti Z/Upci »tvicnciu. HiUIIl! FUZlOCCK S
poterka, kdo drug pa naj na drugem koncu uho nastavi, bi utegnil biti ta, daje vélika cesta lepša od stranske
se v Radoljci zopet sklenete. Edini razloček skoraj
Ako je deblo zd
y
se slisi cisto vsak udarek p deblo tudi 80 čevljev dolgo
dobro in glasno, ce je
ako se pa slišijo udarki bolj gluhi in le slabi
y
je to zna
kaj bomo ugibali rensko spoznali.
pa
y
poglejmo obedve, bomo še bolj Go
menje, da je deblo sem ter
njito, tedaj ne zdi
Sledimo nar poprej véliki cesti. Pelj
1	V.	rv,	.	...	_
nas
desno
Kdor se je le kolčikaj na to vizo vadil spoznal, ali je les zdrav ali ne.
i
bo
selej lahko
doli v obrezje S
in tik ob taisti gori proti P
rvkbk. 1856.)
er desno in levo obrezje Save veže most, kterega vasi iz okolice na lastne stroške napravljajo. Cesta se tù okrene
(Kosti vsake sorte in tudi slonova ali bela
zopet nekoliko na desno, in farno
kost se dajo naj lepše in naj bolji kup beliti), griču pustivši pelje naprej
_	____-	•	•	v #	"m^v 1	v	1	• *
L j u b
na stermem
y
pri potoku, ki priteće od
tudi
V
ce
so stare in zarumenele, ako se nekoliko dní položé v Doberca verha, se priene zopet stermi klanec, verh kterega
vodo klorovega apna; vta namen se vzame en del klorovega apna, 4 dele pa vode; potem se umijejo s cisto
v lepí ravnini stojite v mali daljavi ena od drug
m « * « - » — - -
111
m a I
liko Dobropolj
Malo
vodo in na sapi posušé: tudi slonova ali bela kost (El- klancek v razprosteno okolico mošniško
.	„ . v	7	. ,	.	.V	7	______: Tt/r * • • 1 y.. ___
nas pelje zopet mali
y
se kmalo tam
fenbein), će je že prav rumena, se dá na to vižo prav lepo vstnc vasi Mosinj locite cesti. Desna ali vélika derži ubeliti, le delj časa jo je treba namakati v imenovani klo- proti Otoku, kamor se zdaj kmali pride, in kjer je drug
rovi vodi.
(Mitth. d. hanov. G. V.
>
napraviti, ako gumija-ko p
rav dober fir než) si zamorejo mizarji (tislarji)
přilijejo k 7 funtom prav lepega raztopljenega
postna postaja na g o r e n s k o - b e 1 j a s k i cesti ; leva, stran ska pa derži proti Radoljci, kamor se dospè od razpotj
kakih 7 maslicov bledega
v • V
Cez 3 ali 4 minute, ko se ta zmes že vlece , se postavi od
ognja
zmeša z 8 bokali t erp en tin a; potem se přecedí
v kaki picli pol uri. Na celi poti se nam kaže mestice
Radolj ca in zadej bleška okolica, prava Švajca kranjske zemlje. fl
Leva cesta, ki se sred gobovškega klanca od vélike
shrani za rabo. Ta firnez, ce je bil dobro skuhan, se po
loči
y
nas pelj
tudi
y
suší že v 10 minutah; če je bil pa prevec skuhan, se ni
Po dnar tu prestopi
enako veliki lo. Gori okoli
i
ts
k bregu
bil
kakor ne bo dal s terpentinom zmešati, in vcasih, če je s terpentinom kuhan, se bo sicer ž njim zmešal, na se ne
V
vaší O
• v
dobr
?
ki stojí na levo, skozi bolj samotno dolino
Save, ktero pri vodi zdaj memo farně
v
y
uri se loci stranska leva pot proti Kropi, kteri terg
bo sprijel z nobenim drugim firnežem, kteri je bil manj ka kor
■ Hpvap mam
on kuhan. Tedaj je treba prav natanko ga kuhati; teg
V f
pa se mizar izuči, ce ga je večkrat kuhal
nam vendar v levi dolinici skrit ostane , akoravno je do le dobro četertinko ure; desna pak pelje proti Kamni
orica, kakor tudi Kropa ste obedve
rici. Kam žinska kraia.

S
fu
Kropa ima dvoje fužin s plavži, mnogo caj
nare in tu se zdeljuje vsake baže žebljev paženskih skih, čevljarskih itd. Kamna
Ogled po kranjskem Gorenskem.
Pot od Ljubljaue do Belepečí (Weissenfels).
(Dalje.)
Po ti kratki pomudbi se podajmo zopet na razpotje ce- šeni grici, od tod menda ime njeno: Kamna g
f konj-
gorica ima sicer le eno lužino s plavžem, pa v oziru napredovanja kropiško deleč prekosí. Kamna gorica je dosti prijazen kraj. Na levo jo obdaja visoka Jelovica, na desno pa prav nizki bolj pe-
ste, in naprej po levi poti proti gornjemu Gorenskemu.
Kmali gori, potem ko se ceste locite, se spusti po stermem
Hiše so lepe, tudi cerkev, farovž in šola; vse na levem gričku nad fužino stojí in je vse prav lično in snažno.
klancu doli v vas Bistrico,in prestopivše reko enacega imena, Prebivavci se pecajo z izdelovanjem žebljev vece baze
so
ki přiteče od Teržiča, nas pelje unkraj zopet po enakem klancu navkreber, verh kterega dospěvši se znajdemo na podbrežkem
pi
zlo marlj
y
in vkljub tezkega delà zali in krepki ljudj
(Dalj
sledi.)
polji, ki
se razprostira na desno ; cesta pak
pelje tik obraščenih homeov. Kmali tje naprej pridemo v farno vas Podbrezje. Cerkvi, farna in podružná, stopite
na desno v polji; posebno prijetno se vidi podružná Tab o r imenovana
y
sploh
JL U M U I UHU11U V U11U • ki stojí na nizkem okroglem gričku	...... ..—--------- -----------
sred polja in je posvećena žalostni Marii, kamor ob petkili bačev je přivábil lepolični obrázek, še več pa predalčiki
Za poduk in kratek cas.
Kakor je , je dobro.
Bogati Groga je imel hčerko, lepo deklico. Veliko
v postu mnogo ljudi na božjo pot zahaja.
Ne morem til
polni
ebra. Al poštenega snubaca ni bilo blizo , ker taki
memo iti, da bi ne omenil, s kako nenavadnim pevskim so dobro poznali malopridno Nežico. Dobila je toraj moza sluhom so tukajšni prebivavci navdani. Slišal sem male sebi enacega, kteri se ji je znal, kot vsi taki, dobro hlinití
Očetu
fantine, dasiravno se nikjer niso učili in nihče tudi ne ene
note ne pozná, tako lepo in prijetilo po sluhu na orgije danes tako, jutri tako
igrati, da se nisem mogel prečuditi. Tudi neka priprosta
pevkinja M. R., izučena v enaki naravski šoli, je vedila precej dobro segati
ga je Nežica hvalila tihega sramožljivega fanta,
y
da
je naposled dobila za moza
Tihi Janez je postal Grogov zet
Perve dní so bili vsi eno serce; al Janez dobi klj
po orgijah.
Tako spijo med našim na- do predalčikov in pridno jame jemati iz njih. Kam je de
rodom v tako imenovanih samoukih umne
glavice, ktere
pa
val?
Nosil je v pivnico k igri; se ve
y
nimajo priložnosti se izuriti. Škoda! In le zmuzale, ker „zmiraj le dajaj, nic pa
se ne bistrijo , ako ne malo takih je med našim narodom.
Unkraj Podbrezij se zgubí cesta v smrečje in kmali se znajdemo na verhu gobovškega klanca. Nadesno derži
da so se dvasetice ne dôbi. boš kmalo
mošnjo ožel"
žika
Kaj je zdaj početi
pravi Janez
yy
Čmu
nama je toliko zemljišča, Ne
poprodajva nekoliko travnikov v
zopet stranska mala cesta skoz gojzd in memo Kovo r a v predalčike. Kmali sta oba prav dobra gospodarja za svoje
Teržič, kamor se dospè v dveh urah; velika cesta pa se okrene na levo in se spustí po zlo zlo stermem klancu na-vzdol. V sredi tega klanca pa se cesta vnovič cepi. Obedve poti, ki se tù locite, nas zamorete pripeljati v mestice Radoljco, ktero hoćemo tudi mi pogledati, dasiravno leži
trebuhe, pa kaj slaba, za kar bi imela dobi
biti. Stari oce
mora žgance z družino jesti
y
kadar Janez pri bokalu
pko
Groga v raševih hlačah pred
reže in si Nežica kave kuha. hišo na klopi po pošlih zlatih časih žaluj v dragi, iz mesta naročeni suknji kvartico meče
v tem, ko Janez
„Janez,
59
Janez!
svari oče nehvaležnega zeta
kaj
pocenjas,
Od horvaške Save

Sava je přetekli mesec po več
kmali bos vse
pognal, kar
sem počasi s kervavimi zulji pri- krajih na Horvaškem hude povodnj
napravila; vas
Mlak
dobil'6. „Mólči, starec
zareži Janez—jez sem zdaj go
V	o*
V	ť=>
spodar!"
D
y
In tako je blaženi mir iz hiše zbežal, z mirom sreca
y
radiškanskem polku je čez in čez v vodi stala. Saveta žena nekega graničarja, ki je bila v gostji pri svoji
vidi sicer
zlahti, pride
11
dan p. m. blizo reke Staup
y
y
in počasi tudi premoženje
Ko je zopet iz njiv napolnjene predalčike spraznil bil
vtopljena, ven
y ?
pravi Nežiti: „Čmu nama je toliko živine, toliko hlapcov
In prodá par voličev, par konjičev, izplača
proč z njimi
i !«
da je njena vas Mlaka čez in čez od Save dar misli, da bo še prebredla vodo ter se spustí na pot v
njo-
bokej'
Brede in brede kakih tisuč stopinj, pa le zmiraj glo * pride v vodo, da ji je bilo že utoniti. K sreči do
ki je v tem jezeru stalo, in ker
tri hlapce in zopet niso predalčiki prazni. Gosti sta dajala spe do nekega drevesa, svojim mnogim prijatlom. Verio so bokale praznili, dobro more ne naprej ne nazaj, spleza na drevó in caka na njem jedli. Na dan Janezovega godú je bilo vse živo v njegovi pomoci, ki pa ji je še le 14. dan p. m. došla, ko se pri-
hiši.

Bog živi našega verlega Janeza!"
kriče
or »
ostje
y
meri, da je
vec

aničarjev blizo tistega kraja prišlo in za
eden čez druzega! (Bog vé,
kaj so si mislili!) Groga pa v svoji izbici na oknu sloní in gleda vrabce na sosedovi strehi. „Mi bo le kdo podal kozarec vina, če grem skozi
pazilo žensko na di
3 d
V f
i n noci i
p e 1
nad
in
traha vsa terda ni nic
re va ce
1
v .
y
je nekaj mesa in jabelk seboj imela. Sedaj je po
gostivnico?" reče sam sebi.
Gré.
Žalibog! še ne pogleda polnoma zdi
nihče sivega starčika. „Kaj bi maral, pravi sosedu, naj za pravlja, kakor hoče, saj
nima otrok, da
Iz okolice trislavove 13. febr
bi le mene, slabot
tarejo, dnar
nega, tako ne psovala
i
sem si letó zaslužil ?" „Potolažite se, deset rok imel, bi komaj bilo , ali le z dvěma je kr
č. Hude leta nas
se težko vloví, lahko pa izda. Ko bi člověk
iž za
Groga!"
mu pravi sosed
y
,jez vam bom nekaj sveto- veliko družino dovolj si prislužiti. Poslušajte, kako so si
val, kar vam bo gotovo spoštovanje hcere in zeta pridobilo in ljubila vas bosta zopet kot perve dní. „Kakor je
y
je
modi buk
dobro"
pravi Groga
samo
5
da bom stare svoje dní klenšček kliče in
B. v taki sili pomagati mislili. Zvedili so, da se na svetu naj dej o, v
kterih je zapisano , kako
se pe
zarotuje, da razodene
v temni globočini
prezivel, kakor sem si jih, menim, zasluzil!
pod zemljo skřite zaklade. Zložé tedaj več dnarjev skupej
„Tíi imate verigo, Groga, nesite jo na tihem v izbo in res dobé zvito bučo, ki je šla černe bukve kupit svojo in zaklenite se va-njo. Potlej zapnite s kaveljnom zadnji ktere res najde, pa šembrano drago plaća. V tem prečud-
y
sklep in vite jo dolgo kot střeno po škrinji, pa pazite
y
vas nihče ne vidi; bote kmali
vidili, kaj
da
bo". Groga molčé nikom božjim obljubijo polovico zaklada in jih na pomoč
nem pocetji so se z B. tudi T. nek zedinili. V cast svet
nese verigo pod plaščem skrito v izbo in delà, kar mu je
klicej
S potrebnim orodjem se podajo na odmej
o* O
ledaj
cakaj
y
kraj kdaj
v temni noci, roté hudobo in debelo da bo prišla. Prikaže se rogatec v podobi vélikega mačka
y
sosed svetoval. Nezina prijatlica čuje rozlanje pod oknom in berž teče ji povedat. Ta posluša začuđena in si misli, da starec meša plesnjivo srebro. Sosed mu je bil pa tudi přivalí sod dnarjev pa se na nj košato vsede. „Hentej !
malo preveč bo polovica v dar svetnikom, nekoliko jim bomo
veleval, da nikakor ne siné kljuca v škrinji popustiti, temuč
wfcj ga sname, m
da ga bi tako ali tako hci ali zet ne za
so rekli, ko sod terdnjakov ogledaj
sacila, naj njemu ga prinese
dné
Druzega dné mora Groga s hlapcom po derva ...,
iti
pa ze dali"
hiter je bil njih sklep, hudoba se ne dá več odgnati
Pi
y
ker
v
niso moz beseda. Krohotaje velikanski maček sod zasuce, tem skoči Neža k očetovi škrinji; ker jo pa zaperto najde, da se zemlja strese, ga zavalí v nočni tmini vpodzemeljske jo skuša prizdigniti. Na enem koncu dvigne, veriga zrožla jame in zgine. Lasje so vsim pokonci lezli; „na! zdaj pa
k drugemu; gré
k unemu, veriga zderei nazaj.
yy
A, je taka!" imas zaklad
so
trto
odernaje zdihovali
yy
bukve niso t
pravi Janez, ko pride ravno iz pivnice, in se temu jako
P
bile ali pa niso cele". Nazaj jih nesó in svoj dnar
čudi, kar Nežica pravi. Gré tudi on že želi smert dedca.
dvigovat, in tudi
on si terjajo nazaj, pa so spet naleteli. Z lepo ni slo
y
prodaj
žica
„Vse drugači morava z očetom ravnati
tozijo
bukev zavoljo goljufije in včs svet zvé skrivnosti
pravi Ne- njih zaklada
, ker ne mara zapusti dnar kakemu druzemu, če mu prav dobro ne streževa". Groga pride domů. „Gotovo ste trudni in lačni, ljubi oče"
T
mu Nežica prijazno
reče
y
in zraven te pravlice še veliko druzih od B. pri-
vendarle so be-
hrib ih
povedujejo. Se vé, da je bosa in prazna, daki. stare babele, otročji ljudje po samotnih hišah v
y
tù se usedite (mu odkáže mehak stol v svoji izbi)
y
vam
ki terdno
grem kaj jesti iskat", verige. v
Groga debelo
gleda in se spomni
R
verujejo, da so B. „sac
«
vzdignili
buk
pa je
y
da so B. od nekega sleparja cerne
za imenovani namen kupili
y
drago plaćali, in ker
y
Kmali je Nežica tù s kosovi gnjati na pladenj s hie- vse skušnje zastonj bile, so bukve nazaj dali in svoj dnar
terjali. Prodajavec in kupci, iskavci zaklada, so si pa napra-
bom belega kruha in merico vina. Že leto in dan ni Groga
tako dobrega jel
prav marlj
Odslej ga imata pri jedi med sabo in vili velike zaderge, ker
ska gosposka sedaj to rec na
mu strezeta do zadnje ure. Ta pride
y
tanko preiskuj
In pi
ima. Zeleti bi pa
Groga poklice soseda, se mu lepo zahvali in sosed pi
tisti, kterim so okoljšine bolj znane
„Kaj ne : kak zdihne.
w
J
y
y
z
tudi bilo, da bi esničnim razjasnje-
j e d ob
in Groga zadnjikrat nem pi
marnam v okom prišli
Marsikdo bo rekel: to se je gotovo godilo pred 300
Še je v mertvaškem pertu v hiši ležal, Janez siloma
odprč škrinjo in zakolne: „Prekleti starec
in več leti, ko so še copernice žgali
Ali
je,
da se
A. D
je zgodilo leta 1855
dujemo !
Kaj ne, da pridno in
dobro napre
En svčt za B. jez vem, kteri bi utegnil
Novicar iz austrijanskih krajev.
Iz Reke
o* i*
12. dan t. m. ponoći ob dveh so pošt
dar bi še želeli stari pregovor
yy
sac
u
kopati. Znan je gotov
pomagati, ka-o tudi v B
klin s klinom". Poskusite! Vem za vas kjer je neutrudljiv šolsk učenik majhen vertič si napravil
y y
voz med Delnicami in med Skradom napadli roparji, ki so ne za-se, ampak da bi svoje ljubljeneučenčikesadjoreje privadil
popred cesto z lesovjem zagradili; za postilijonom hipoma skočil z voza in letil
y
lili
pa
ga k sreči ne zadeli,
ki je
ljudi na pomoč klicat, so stre-
in v cepljenji izuril. Nek malopriden gerdun pride ponoći, pokosi mlade drevesica, in tako v hipu dolgi trud vniči.
do mertvega zadele; konj dirjali,
, in oteli popotnika, ki sta celi čas tiha pol mertva v kotiču voza sedela.
kondukterja pa ste dve kugli Tak tolovaj ne more clovek 'biti, ampak mora biti posast
peklenske žlahte. Kaj! ko bi tega zvohali in dobro plaćali
se obernili z vozom
nazaj
da
da bi mačka na zakladih v B. v kozji rog
fenal
Ali zapišite
njegovo ime
y
in še kakega druzega tacega pajdaža v bu
m
kve,
V
ce
tudi niso černe, zamorejo tudi zlate biti; kaj velja, 1822, 1834 in 1846) poterdijo dosedanje skusnje
y
da o 11
da bo satan, kadar jih bo zaslišal, se odkril in globoko pri- ali 12 letih vselej eno prav gorko leto pride, imamo letos klonil, in če tudi kakor maček prikobaca, bo naglo rep med ali pa prihodnje leto nenavadno gorkega leta priča
noge stisnil in sel rakom
žvižgat?
55
sac"
bo pa vas! kovati4

Saj

klin s klinom" večkrat pomaga
f
Iz Ljubljane. Gospod August Šnedic in gospod Karl Raab, dosedaj svetovavca deželne sodnije pri c. k.
Národna pesem
(Dalje.)
okrozni sodnii v Novemmestu, prideta po sklepu c. k. mini- To izusti, na zemljo se zgrudi
y
r>
sterstva pravosodja k c. k. dezelni sodnii v Ljubljano.
Novičar iz raznih krajev.
Turki zadnej sine odvedejo Preko ravne zemlje Arbanije, Vse četiri caru u dar dajo.
Kteri bi mi pred vojsko izišel In pobil se z vojvodom Jankom Predajem ti silno vojsko svojo.
In svojega cata 4) velikega";
si
Ministerstvo je ukazalo
d
v SI
se
m
na
Ko pa je car Jureta ogledal
db
n a
deželi za hudodelstvo
t (Standrecht) , ki je bila lani v ti
Znamenj
agleda
yy
P
V
m p o z i g
oklicana vsak
y
se una
Britko sabljo na desnici roki, Svetio krono na glavi junaški
Slisi se
te
da
sedaj vpeljati tudi za hudodelstvo umora zato ker se ondi prepogostoma dopernaša. je minister bogočastja in nauka vse škofe našega cesar stva povabil, naj pridejo do druge nedelje
y
po
eliki
noči
Goji njega v svojem dvoru belem Kadar li je dete ponaraslo, Ni ga bilo tacega junaka
?
Spomni mi se drago dete moje, Da sem te vzel za svojega sina. V svojem dvoru carsko te iz-
kojil
In za pašo dično te postavil*4.
55
6. aprila
y
N
med Turki
med Kaurini
5
Dunaj, ker tisto nedelj
se boj
tovanja o postavah, ki se tičejo konkordata
v
ze
tako izmotali klopčič parižkeg
b
začele posve-
Casniki so ki bo skle-
Pogosto
na
ej dan izhajal,
ave odsekaval
nil mir ali vojsko, da so poslednje dní večidel potihnili. Ze se snidvajo od vsih strani sveta poslanci, ki imajo resiti
prevažno zastavico, in neki parižki časnik je tako prepi berzega obravnovanja, da terdi, da cesar Napoleon bo 3.
zbor začel, temu m i r. — Ker nimamo tedaj
) bo
Na mejdanu Celi dan je žiljetal ') se s Turki
Ter jih večkrat s konji
lje val
Kadar sem pa sinko te poturcil Lepo sem ti kaj postavil ime Lepo ime Jure Skender-
bež e.
To če reci jaki Al ek san deru
r
r
oba
dan s usca, ko se bo francozki der zboru že oklical dogotovljeni
o ti zadevi sedaj
• V
I11C
zastr
parižkega
druzega novega povedati (kak
Malo časa za tem postojalo, Kar mu mati belo knjigo piše, Da se oče iz sveta přestavil U Iirojani u belemu Gradu.
Ko je Jure cesara razume!, Prikloni! se do zemljice černe, In podiže Turke vitezove Preko ravne zemlje Romanije»
zbora s prusko vlado in z nemškimi Turki so mu
kralj estv
zaveznimi deželami
y
se
še
štitim bravcem povedali druzih novic.
nic gotovega ne vé) , bomo ča
C
žita
m
užega živeža povsod po malem pad
5
moke
Na Dunaji
Ostala b'la Vojsava kraljica Je brez kralja in brez kraljevine
Brez gospodstva in brez bano
vine.
Berzo Jure k serbskej zemlji dojde Na polji se dobro utabori, Iz tabora belo knjigo piše , Ter jo šelje vojevodu Janku:
r
55
se napravlja družba na akcije, ki misli veliko fabrik
ustanoviti, ktei
5
bo s
P
ceni prodaj ala
kruh pekla ill ga po Iližji Mislil si je Kastriotič Jure
Na Las kem (Lombardo-Benečanskem)
Kako bi se cesaru izmaknil
Kaurine od Sibinja Janko! Jutri bomo na te udarili; Alj se nikar, brate, poplešiti!
Spomni mi se,SebinjaninJanko"r
se je tudi družba na akcije ustanovila, ktera bo iz
t
Svoj
mater siroto obiskal
(Torf) oglje žgala in prodajala
tako
gotov
jim je dober
In si svojo krono spet dobavil
3
55
Da mi jedno vero verujeva,
Kadar
u boji bodemo
izid te spekulacije, da 1000 akcij (dělnic) je bilo hipoma Ali mu
priskočila
specanih
Kadar bo unidan omenjena
1
iz
Linča do Monakovega gotova trebovalo iz Dunaja v P ai-
se bo malo čez 36 ur po
5
blj
se
tedaj le 48 ur iz L
Udarijo ogerski vojaki. Pa robijo carove deržave, Pred njimi je vojvoda Janko
Předal ti bom vso vojsko ce
sarsko.
Jaz sem suženjMuratSelimana
u

še
v Par i z. iz Lj ubij
Kako se svet krajša! Pred 20 leti smo
v Grad
vozili 3 dní
Kako se
sploh časi preminjajo! Leta 1T38 so nekega moža za norca
Kadar Murat razumel
Sileno si on nabera vojsko Zbrano daje Kastriotič Jurj
55
Pravi sin sem Ive Kastriota
Pokojnega kralj
od Ep
i m e 1 i
5
ker je terdil, da v 100 letih
svetilo z žilo. In
g a z n a
r a k o n daj je
5
V
ze
5
S
s so ne om malalo vse tako, kar nam pričuje
bo pisalo z bliskom
parom vo-telegraf
Pa
y
njemu car tako govoril
Kteri mi je ne davno preminil Murat mi je otel vse očinstvo"
55
svecava, dagêrotipi in hlap
Pa
y
v
se
druge nepričakovane reci se godé
It
turški je pri
Verni sluga Kastriotič Jure! Karkolj imam u dvoru junakov Mladih pašev, agov in spahijev
55
Nad
sel na p
h krist
ja), in za kraljevega
unidan neko Parizu
k
u (poslanců angležkemu 31. ja-radnika v Londonu so izvolili Ko so pustne dní pustne vole v
dragi, jaz nimam
nakau.
Moja mati u nevolji cvili; Želim svojo mater pohoditi In očinstvo svoje pogledati, Svoje drage bratski ogerliti
5
(K
sledi.)
seda
v
Z
okoli vlacili in so mesarji memo cesarjeve hiše stiirzen, pri Belih Krajncih
kopje, Wurfspiess , tudi v Poljanah znana be to je, s kopjem metati.
Ob
nieder
3
grede klicali „Zivi Napoleon III.!" in pa „Zivi Napoleon je, p risk erb IV.!" se je ta drugi klic, nanašaje se na pričakovanega ^ Po hod cesarjeviča, močno dopadel cesaj
dob
4
je
5
obiskati
Dob
v
C
pri Belih Krajncih
pisar
5
turska beseda
ski hiši
poleonov abé Bonaparte, sin princa Lucij
Ztahtnik Na t, se je uni
Stan kursa na Dunaji 18. februarija 1856.
dan podal v Rim, da bo za mašnika posvećen; potem mu je visoka služba na Francozkem namenjena in pa kardinal-
ski klobuk
k
kisl
Po novih skušnjah nekterih kemikarj
(Blausàure) , ktei
velj
napravlja le dozd
za naj huj
p r u-strup,
Obligacije
deržavnega
dolga
»
smert. S kislino zavdani beli zajčki
y
ki so bili na videz popolnoma mertvi, so se nek hiti
oži
Oblig. 5°/
5
47
4
3
2l/
M 12
0
2 55
55 55 55
od leta 1851
ili
5
ko sta se jim navpik zadej na
glavo
vodi stopljena jesiho-kisl
in po herbtu v
Oblig, zemljiš. odkup Zajem od leta 1834 .
kal
polivala
in pa ku h in s k
1
beremo sledeče: „Od
V dunajskih vremenskih pametvah (Meteor. Not.)
6. t. m. je bilo vreme tako južno kakor
55 55
1839
83% 65%
49
41 '/, B 86 83 228 135
fl. lEsterhaz. srečke po 40 fl
o,
o
55 55 55 55 55 55 55 55
Windišgrac
Waldštein.
55 55 55 55 55 55
20 20 10
55 55 55
Keglevićeve Cesarski cekini
Napoleondor (20 frankov) 8A.12
69 %.fl..
24 % 55
11 Van 4 fl. 55
Suverendor
14 fl. 15
Ruski imperial..... 8 fl. 26
Pruski Fridrihsdor
z "loterijo od leta 1854 I Angležki suverendor
8A.35 10 fl. 20
malokdaj ob tem času. Ako se (z ozirom na gorke leta 1811
55
národni od
105 /8 „
i 1854
Nadavk (agio) srebra:
85
55
na 100 fl. 5'/2 fl.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik