Pred dnevi je bilo čitati v Parizu o tej le poroki: Ženin je bil na osem let ječe obsojeni vlomilec, katerega so pripeljali k poroki vklenjenega in močno žastraženega. Koj po poroki so prepeljali mladega moža zopet v kaznilnico. Nevesta je bila hčerka zelo premožnega veletrgovca. Še bolj čudna je prsdzcjGdovina ie poroke. Mladi mož je večkratni zločinec in fiin plemenitih staršev ter nadebudni pisatelj, ki je zašel na kriva pota baš radi pisateljskega talenta. Ta mož je kavalirski vlomilec Franc Roche, ki je star komaj 25 let, a je že prebil nekaj let med štirimi stenami zaporne celice. Rochejevi predniki so se posveeali skozi cele rodove mornariški službi in tudi Franc je bil odločen za ta poklic. Vendar je kazal že kot otrok očividno pesniško nadarjenost. Že kot gimnazijec j.e pesnil za časopisje in njegovi odlični starši so ga pustili študirati na sloviti pariški visoki šoli. Vseučilišče ni bilo po volji pustolovsko razpoloženemu mladeniču. Padel je pri skušnjah, pridobil si je z zvezkom svojih pesmi nagrado in veljal za modernega francoskega pesinika. Franc se ni zadovoljil z lavorikami aia poštenem slovstvenem polju. Kar jVleklo ga je z vso silo h kriminalnim tromanom. Ko je razpisalo veliko francosko založništvo posebno nagrado onemu, ki bi spisal najboljše kriminalno delo, se je odločil tedaj 17 letni Franc za tekmovanje. Te naloge se je lotil tako resno, da se se spustil v proučevanje zločinstva, da bi prepletel svoje delo z istinitimi doživljaji ter opazovanji med pariškimi zločinci. Xz tale_tiranega pcsnika je postal ravno tako nadarjen vlomilec, ki je prepustil pesniški fantaziji proete vajeti. Franc Roche je postal vodja zločinske bande. Istočasno je nadaljeval književno delo. Veliko prahu je vzbudila v Parizu vest, ko so zasačili mladega pisatelja pred šestimi leti pri zločinu in ga je vtaknila policija pod ključ. Od tega slučaja naprej se vleče tudi Francova ljubezenska zadeva, ki je končala s poroko. Tolovajski poglavar je vdrl v noči na Celu tovarišev v vilo v Saint Germainu pri Parizu, ki je last bogatega trgovca Le Moila. Od trgovčeve družine je bila doma le 18 letna hčerka Edita. Deklica je začela po vlomu kričati in je pripomogla policiji do aretacije lopovov. Francu je tako ugajala Editina neustrašenost, da se je v njo smrtno zaljubil in jo obsipal z Ijubezenskimi pismi iz ječe. Zagotovitve ljubezni so zadele pri mladi Editi na odmev. Ko jej je mladi tolovaj obljubil, da bo spremenil njej na ljubo temeljito svoje življenje, ga je čakala že kot nevesta pred vrati kaznilnice, kjer je prebil tedaj dve leti. Vpliv dekline je Franca spreobrnil mimogrede. Ko ga je Edita zapustila za nekaj mesecev, da bi se peljala s svojo družino, ki je bila odločno proti tej ljubezni, v Švico, je ustanovil ter organiziral Franc v Luksemburgu novo tolovajsko bando, vznemirjal z njo celo tamošnjo okolico, dokler ga niso slednjič *rendar le izsledili in mu prisodili osem let ječe. Kljub temu mu je ostala nevesta zvesta in je dokazala te dni svojo zvestobo s tem, da je sklenfla s tolovajskim poglavarjem zakonsko zvezo.