Telesna dejavnost starejših odraslih 273 Fall prevention exercises in older adults Abstract Falls represent one of the most common causes of injury among older adults. The World Health Organization (WHO) states that each year, 684,000 falls result in fatal outcomes. Aging brings numerous physiological changes, such as loss of muscle mass, strength, and balance. Falls are particularly dangerous for the elderly, as even a minor fall can cause a bone fracture and require prolonged recovery. Our review included randomized controlled trials that implemented exercise interventions to prevent falls among older adults and examined the effectiveness of these interventions. The studies cover various approaches, including strength train- ing, balance exercises, and endurance training. The most effective are multicomponent exercises. Exercise should be performed at least twice a week, for 30–60 minutes, under the supervision of qualified personnel. It is important that the exercise is performed regularly and adjusted to the indi- vidual's needs. Keywords: falls, older adults, fall prevention Izvleček Padci so eden izmed najpogostejših vzrokov poškodb pri starejših odraslih, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da se vsako leto 684.000 padcev konča s smrtnim izi- dom. S staranjem se pojavijo številne fiziološke spremembe, kot so izguba mišične mase, moči in ravnotežja. Padci so tako zlasti nevarni za starostnike, saj lahko že manjši padec pov- zroči zlom kosti in zahteva dolgotrajno okrevanje. V pregled smo vključili randomizirane kontrolirane študije, pri katerih so izvajali vadbo za preprečevanje padcev med starejšimi in raziskali učinkovitost teh vadbenih intervencij. Študije zaje- majo različne pristope, med drugim vadbo za mišično moč in jakost, vadbo za ravnotežje in vadbo za vzdržljivost. Naju- činkovitejše so večkomponentne vadbe. Vadba naj se izvaja vsaj dvakrat na teden po 30–60 minut pod nadzorom uspo- sobljenega osebja. Pomembno je, da se vadba izvaja redno in je prilagojena posameznikovim potrebam. Ključne besede: padci, starejši odrasli, preprečevanje padcev Patrik Benčina, Matevž Arčon Vadba za preprečevanje padcev pri starejših odraslih „Uvod Staranje prebivalstva je demografski pojav sodobnega sveta. S sta- ranjem se tveganje za padec eksponentno povečuje in to je danes pri starejših ljudeh glavno javnozdravstveno vprašanje (Almada idr., 2021). Starost je programirani fiziološki proces, zapisan v de- dni zasnovi. Osnovna značilnost sprememb v procesu staranja je upočasnitev različnih procesov, posledično se zmanjša delovanje organskih sistemov in s tem celotnega organizma (Poredoš, 2004). Potrebe starejše populacije so praviloma drugačne kot pri mlajši generaciji. S staranjem se povečujejo zlasti potrebe po zdravstve- nih storitvah (Poredoš, 2004). Sarkopenija in osteoporoza pogosto prizadeneta predvsem starejše posameznike (Patel idr., 2013). Sar- kopenija je od starosti odvisno bolezensko staranje, za katero je značilna izguba mase skeletnih mišic in mišične moči ter zmanjša- nje telesne zmogljivosti (Chen idr., 2020). Osteoporoza je skeletna bolezen, za katero sta značilna nizka kostna masa in mikroarhitek- turno propadanje kostnega tkiva ter posledično večja krhkost kosti in dovzetnost za zlome (Edwards idr., 2015). Zlom se pri osteopo- rozi zgodi že zaradi manjših udarcev, padcev ali običajnih obre- menitev. Najnevarnejši je zlom kolka, ki poslabša kakovost življenja (Miler idr., 2020). Najpogosteje ugotovljeni dejavniki tveganja za padce pri starejših odraslih so izguba mišične moči in gibljivosti ter oslabljeno ravnotežje (Myers idr., 1996; Tinetti in Kumar, 2010). Na sposobnost ravnotežja vplivajo vidni, vestibularni in somato- senzorni sistem ter mišična moč in reakcijski čas (Cwikel in Fried, 1992; Lackner idr., 1999; Lord idr., 1991). Ne le oslabljeno dinamično ravnotežje, tudi oslabljeno statično ravnotežje povečuje tveganje za padce (Delbaere idr., 2008). Osebe, ki kažejo simptome oslabitve ravnotežja, moramo dodatno zaščititi pred padci (Miler idr., 2020). Tinetti idr. (1988) so padec opredelili kot dogodek, zaradi katere- ga oseba nenamerno konča na tleh ali drugi nižji ravni, ki pa ni posledica večjega notranjega dogodka (možganska kap). Padec je glavni vzrok obolevnosti in umrljivost zaradi poškodb pri starejših od 65 let (Schnock idr., 2019). Po poročilih WHO se vsako leto zgodi 37,3 milijona padcev, ki so dovolj resni, da zahtevajo zdravniško po- moč (WHO, 2021), 684.000 pa se jih konča s smrtnim izidom, zato padci predstavljajo drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi nena- mernih poškodb, takoj za prometnimi nesrečami (WHO, 2021). Pri približno 30–50 % padcev so posledica manjše poškodbe, kot so 274 modrice ali raztrganine, pri 5–10 % padcev pa večje poškodbe, kot so zlomi (Goldacre idr., 2002). Poleg telesnih poškodb imajo padci tudi pomemben vpliv na psihološko stanje starejših, saj se pove- čuje strah pred ponovnim padcem (Yamada idr., 2013). Markle-Re- id idr. (2015) navajajo, da je 82 % teh padcev mogoče preprečiti. Poznamo notranje (intrinzične) in zunanje (ekstrinzične) dejavnike za nastanek padcev. Notranji zajemajo spol, starost, pridružene bo- lezni, motnje vida, oslabljeno fizično kondicijo in slabo prehrano (Appeadu in Bordoni, 2024). Pojavnost poškodb zaradi padca je za 58 % višja pri ženskah kot pri moških (Cuevas-Trisan, 2017; Dunlop idr., 2002). Med zunanje dejavnike spadajo slaba prostorska osvetli- tev, spolzka tla in neravne površine, ti dejavniki so bolj problema- tični pri osebah z okvaro vida (Menz idr., 2006). Pri osebah, ki doma nosijo copate, je večja verjetnost za padec v primerjavi s tistimi, ki doma hodijo z zapeto obutvijo ali bosi (Menant idr., 2008). Appe- adu in Bordoni (2024) navajata, da so med pomembnimi vzroki za padec pri starejših sarkopenija, upad kognitivnih funkcij in debe- lost. Način padca pogosto določa vrsto poškodbe, zlomi zapestja so običajno posledica padcev naprej ali nazaj na iztegnjeno roko in zlomi kolka padcev na bok (Nevitt in Cummings, 1993). Zlomi zapestja so pogostejši v starosti od 65 do 75, medtem ko so zlomi kolka pogostejši po 75. letu, kar je verjetno posledica upočasnjenih refleksov in izgube sposobnosti zaščite kolka ob padcu (Rubenste- in, 2006). Delež zlomov kolka po padcu je le 1 %, a je 90 % vseh zlo- mov kolka posledica padca (Goldacre idr., 2002). V prvem letu po zlomu kolka ima 76 % bolnikov zmanjšano gibljivost sklepa, 50 % jih ima težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnostih (Abdelhafiz in Austin, 2003; March idr., 1999). Pri veliko starejših se po padcu pojavi izrazit strah pred padci, ki vpliva na kakovost življenja in ima negativne posledice zaradi izogibanja vsakodnevnim življenjskim dejavnostim in socialnim stikom (Ambrose idr., 2013; Whipple idr., 2018). Pri starostnikih s strahom pred padcem je večje tveganje za ponovitev tega kot pri tistih, ki še niso imeli izkušnje z njim (Chang idr., 2016; Whipple idr., 2018). Študije poročajo o učinkovitosti pro- gramov za preprečevanje padcev, ki vključujejo izobraževanje, spreminjanje okolja, vadbene programe in psihološke intervencije (J. T. Chang idr., 2004; Gillespie idr., 2009). Vadba pomembno pripo- more k ohranjanju zdravja starejših, saj koristi številnim sistemom in funkcijam, med drugim mišicam in kostem ter srčno-žilnemu sis- temu, in k ohranjanju telesnih funkcij (American College of Sports Medicine idr., 2009; Giné-Garriga idr., 2014; Howe idr., 2011; Jadczak idr., 2018). Vadbena intervencija je eden izmed najpomembnej- ših delov programov za preventivo pred padci (Baker idr., 2007). Preventivni vadbeni program, namenjen starejšim odraslim, mora vključevati vsaj dve izmed naslednjih komponent: vzdržljivost, mi- šična jakost, ravnotežje in gibljivost (Cuevas-Trisan, 2017). Mišična moč je glavni dejavnik, ki vpliva na tveganje za padec, zato je vad- ba, ki temelji na jakosti in moči, priporočljiva za starejše (Bull idr., 2020; Peterson idr., 2010). Čeprav lahko skupinska vadba in taj či, usmerjena v moč, ravnotežje in gibljivost, v veliki meri zmanjšata število padcev in poškodb zaradi teh med starejšimi, so študije po- ročale tudi o nasprotujočih si rezultatih (Gillespie idr., 2009; Gregg idr., 2000; Woo idr., 2007). Namen tega članka je raziskati učinkovi- tost vadbenih intervencij za preprečevanje padcev ter analizirati različne pristope in metode za zmanjšanje tveganja za padce pri starejših. „Metode Za pripravo preglednega članka smo znanstveno literaturo is- kali med 22. 8. in 6. 9. 2024 v podatkovni bazi PubMed. Pri tem smo uporabili naslednji iskalni niz: »(»fall prevention« OR »falls pre- vention«) AND »older adults« AND (exercise OR »physical activity« OR »training« OR »fitness« OR »balance training« OR »strength training««. Skupno smo dobili 426 zadetkov. Vključeni so bili vsi članki, ki se nanašajo na vadbo za preprečevanje padcev pri starejših odraslih. Izključili smo študije, pri katerih so sodelovali preiskovanci z bole- zenskimi stanji, kot sta multipla skleroza in Parkinsonova bolezen, ter pacienti po možganski kapi. V pregled smo vključili 10 člankov. Potek izbora literature je prikazan na Sliki 1. „Rezultati V Tabeli 1 so zbrani članki, vključeni v pregled. Poleg avtorja in le- tnice objave so navedeni opisi preiskovancev, namenov in študij, mere izida in rezultati ter ključne ugotovitve. Koto Amatsukami / stock.adobe.com Telesna dejavnost starejših odraslih 275 „Razprava S pregledom literature smo želeli ugotoviti učinkovitost vadbenih programov za preprečevanje padcev pri starejših. V pregled je bilo vključenih 10 randomiziranih kontrolnih študij, zajemale so kon- trolno in vsaj eno eksperimentalno skupino. Vadbene intervencije so se razlikovale po dolžini trajanja, trajale so od pet tednov do šest mesecev. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno: 1. vadbeni programi, ki vključujejo vadbo za izboljšanje moči, ko- ordinacije, ravnotežja in gibljivosti, so učinkoviti, 2. taj či pripomore k razvoju dinamičnega in statičnega ravnotež- ja, 3. uporaba elementov virtualne resničnosti, kot je Xbox Kinect, v kombinaciji z vadbo učinkovito deluje kot dodatek k vadbi za preprečevanje padcev. „Mere izida Raziskovalci so za meritve v študijah uporabljali različne metode, s katerimi so primerjali rezultate pred intervencijami in po njih. Yıldırım idr. (2016) ter Zou idr. (2022) so uporabljali vprašalnik o aktivnosti in strahu pred padci pri starejših odraslih – SAFFE, ki ocenjuje strah pred padcem med izvajanjem 11 aktivnosti in ugo- tavlja, v kolikšni meri je strah vir omejevanja aktivnosti (Lachman idr., 1998). Yamada idr. (2013), Yang idr. (2023) ter Yokoi idr. (2015) so spremljali število padcev in ga primerjali s kontrolno skupino. Yang idr. (2023) so spremljali padce med izvajanjem vsakodnevnih aktiv- nosti in v laboratoriju na tekalni stezi. Yamada idr. (2013) ter Yokoi idr. (2015) so spremljali padce v obdobju 12 mesecev po interven- ciji. Pri preprečevanju padcev so najbolj raziskani intervencijski ukrepi z vajami, ki so pokazali zmanjšanje stopnje padcev in števila oseb, ki so padle (Sherrington idr., 2019). Najpogosteje uporabljeni test je bil časovno merjeni vstani in pojdi na 2,4 m (angl. timed up and go test – TUG), v svoje študijah so ga vključili Sadeghi idr. (2021), Yamada idr. (2013), Yang idr. (2020), Yıldırım idr. (2016), Zhao idr. (2017), Zhuang idr. (2014) ter Zou idr. (2022). Časovno merjeni test vstani in pojdi je preprosta in cenovno ugodna ter lahko in hitro izvedljiva klinična mera tveganja za pojavnost padcev (Ja- kovljević, 2013). Test ni osredotočen na neodvisne učinke okvare posameznih organov, kot sta zmanjšana mišična zmogljivost in slabše ravnotežje, temveč meri skupno delovanje vseh dejavnikov pri izvedbi vsakodnevnih opravil (Jakovljević, 2013). Ovrednote- nje mišične zmogljivosti so preiskovalci Yang idr. (2020), Zhao idr. (2017), Zhuang idr. (2014) ter Zou idr. (2022) izvedli s 30-sekundnim testom vstajanja s stola (CS-30). Ta velja za zanesljivo in veljavno metodo za oceno mišične zmogljivosti, dobro razlikuje med visoko in nizko telesno dejavnimi posamezniki (Slak in Rugelj, 2022). Po- leg že omenjenih testov so bila izvedena še testiranja stoje na eni nogi z odprtimi in zaprtimi očmi (SLS-EO in SLS-ED), funkcionalni test dosega (FRT), Bergova lestvica ravnotežja (BBS), preizkus štirih stopenj ravnotežja (FSBT) in test dosega z nogo v osmih smereh (SEBT). Na podlagi izsledkov omenjenih študij lahko sklenemo, da je za vrednotenje tveganja za padce treba spremljati ravnotežje, mišično zmogljivost in število padcev posameznikov. Vsi trije so tudi dejavnik tveganja za padce (Appeadu in Bordoni, 2024; Bull idr., 2020). „Vadbeni pristopi Metode vadbe, kot so programi za ravnotežje in moč, so že dolgo prepoznane kot učinkovite pri zmanjševanju tveganja za padce. Uveljavljen program Otago ob rednem izvajanju poroča o za 55 % zmanjšanem tveganju za smrt in za 32 % manjšem tveganju za padec v obdobju 12 mesecev (Thomas idr., 2010). Zou idr. (2022) so v raziskavi s tem vadbenim programom v 12-tedenski intervenciji uspešno zmanjšali tudi strah pred padci, ki predstavlja tveganje za padce. Program je sestavljen iz petih ogrevalnih vaj, petih vaj za mišično jakost in moč, 12 ravnotežnih vaj ter 30-minutne hoje (Zou idr., 2022). Temelji na več komponentah, enako kot program v razi- skavi Yates in Dunnagan (2001), ki je pokazala, da večkomponentni programi vadbe, ki zajemajo vaje za ravnotežje in mišično jakost, pripomorejo k zmanjšanju števila padcev, izboljšanju mišične jako- sti in krepitvi zaupanja posameznikov v lastne sposobnosti. Yama- da idr. (2013) so v 24-tedenski intervenciji uporabljali vadbo, ki je temeljila na hoji z dodanimi elementi (angl. multitarget stepping program). Poročajo o zmanjšanem številu padcev v primerjavi s kontrolno skupino, ki je le hodila. Yokoi idr. (2015) so v vadbenem programu kot pripomoček uporabljali kratke palice. Vaje so vklju- čevale ogrevanje (dvigovanje rok, tapkanje po ramenih), metanje in lovljenje palice, uravnoteženje palice in vrtenja palice. V naspro- tju z drugimi pregledanimi študijami je tu vadba potekala izključ- no sede, da bi dodatno zmanjšali tveganje za padce in zagotovili varnost udeležencev. Eden izmed novejših pristopov v vadbenih programih za starejše je trening z vibracijami. Yang idr. (2023) so pokazali, da je to učinkovita metoda za zmanjšanje tveganja za padce pri starejših. Pri udeležencih, ki so izvajali 8-tedenski pro- gram vibracijskega treninga, se je tveganje za padce zmanjšalo, fi- zične funkcije, med drugim mišična moč, ravnotežje in zaznavanje stopal, pa so se izboljšale. Tradicionalna kitajska veščina taj či je še ena oblika vadbe, ki se pogosto uporablja za izboljšanje ravnotežja in zmanjšanje tveganja za padce. Vključuje počasne, tekoče gibe, ki spodbujajo nadzor nad telesom in koordinacijo. Raziskave so po- Slika 1. Potek izbora literature 276 Ta be la 1 . Pr eg le d lit er at ur e Vi r Pr ei sk ov an ci N am en in o pi s š tu di je M er e iz id a Re zu lta ti Zo u id r., 20 22 n = 5 7 (4 9 že ns k, 8 m oš ki h) , s ta ro st : 85 ,47 ± 4 ,15 le ta Ko nt ro ln a sk up in a (n = 2 8) In te rv en ci jsk a sk up i - na (n = 2 9) N am en je b il ra zis ka ti, a li sk up in sk i v ad be ni p ro gr am O ta go p rip om or e k zm an jša nj u st ra hu p re d pa dc em (F O F) in iz bo ljš an ju te le sn e fu nk ci je p ri st ar ej ših o dr as lih , k i ž iv ijo v d om ov ih z a st ar ej še . In te rv en ci jsk a sk up in a je va db o iz va ja la v sk up in ah , m ed te m k o je k on tro ln a sk up in a pr ej em al a ru tin - sk o os kr bo . In te rv en ci ja je tr aj al a 12 te dn ov , p ri če m er so u de le že nc i v in te r- ve nc ijs ki sk up in i o m en je no v ad bo iz va ja li vs aj d va kr at n a te de n po 4 0– 60 m in ut n a va db en o en ot o. Z aj em al a je o gr ev an je (p et v aj ), tre ni ng ja ko st i i n m oč i ( pe t v aj ) t er v aj e za ra vn ot ež je (1 2 va j). Va je so b ile p ril ag oj en e te le sn i pr ip ra vl je no st i p os am ez ni ko v, va db o pa je d op ol nj ev al a 30 -m in ut na h oj a. St ra h pr ed p ad ci : m SA FF E, M oč sp od nj ih ok on či n: C S- 30 , Ra vn ot ež je : F SB T, M ob iln os t: TU G . In te rv en ci jsk a sk up in a je p ok az al a bo ljš e re zu lta te p ri vs eh m er itv ah (m SA FF E, T U G , F SB T, 30 s- SS T) v p rim er ja vi s ko nt ro ln o sk up in o. P ri st ra hu p re d pa dc i i n fu nk ci on al ni m ob iln os ti v in te rv en ci jsk i s ku pi ni so u go to vi li st at ist ič no p om em bn o iz bo ljš an je (p < 0 ,0 5) , m ed te m k o so se re zu lta ti ko nt ro ln e sk up in e v ne ka te rih p rim er ih c el o po sla bš al i. Iz bo ljš an je : m SA FF E s 3 3, 24 n a 28 ,6 2 to čk e 30 s- SS T s 7 ,4 8 na 1 2, 35 p on ov itv e TU G z 2 2, 53 n a 14 ,12 s FS BT : p re isk ov an ci d os eg li vi šjo st op nj o ra vn ot ež ja Št ud ija je p ot rd ila , d a sk up in sk i p ro gr am O ta go z m an jšu je st ra h pr ed p ad ci in iz bo ljš uj e te le sn o fu nk ci jo p ri st ar ej ših v d om ov ih z a os ta re le . Zh ua ng id r., 20 14 n = 56 (4 2 že ns k, 14 m oš ki h) , s ta ro st : 65 ,8 5 ± 4, 45 le ta Ko nt ro ln a sk up in a (n = 2 8) In te rv en ci jsk a sk up i- na (n = 2 2) N am en je b il ov re dn ot iti u či nk ov ito st p ro gr am a va db e, k i j e vk lju če va l ko m bi na ci jo tr en in ga m oč i, v aj z a ra vn ot ež je in ta j č ija . Z as no va n je b il za iz bo ljš an je fi zič ne p rip ra vl je no st i i n zm an jša nj e tv eg an ja z a pa dc e pr i st ar ej ših . In te rv en ci ja je tr aj al a 12 te dn ov , u de le že nc i s o va db o iz va ja li tri kr at na te de n po 6 0 m in ut . V ad ba je v kl ju če va la p et m in ut o gr ev an ja (h oj a, ra zt ez an je ), 15 m in ut v aj z a ra vn ot ež je (s to ja n a en i n og i, t an de m sk a ho ja ), 15 m in ut v aj z a m iši čn o ja ko st (d vi g na p rs tih , p oč ep , d vi g bo ko v, va je z a tre bu šn e m iši ce ), 15 m in ut ta j č ija (o se m g ib ov ). TU G , C S- 30 , F RT , SE BT , m iši čn a ja ko st u po gi ba lk in iz te go va lk k ol en a te r g le žn ja . Ko m bi ni ra na v ad ba (m oč , r av no te žj e in ta j č i) je b ila u či nk ov ita z a iz bo ljš an je fi zič ne fu nk ci on al - no st i, r av no te žja in m oč i t er z m an jša nj e tv eg an ja z a pa dc e pr i s ta re jši h. Iz bo ljš an je : TU G z 8 ,4 n a 6, 92 s CS -3 0 s 1 7,5 2 na 2 7,1 6 po no vi tv e SE BT : iz bo ljš an je 1 2, 9– 40 % (l ev a no ga ) i n 13 ,0 –4 0, 7 % (d es na n og a) Ja ko st u po gi ba lk in iz te go va lk k ol en a se je p ov eč al a za 1 9, 4 % in 2 0, 2 % . Ja ko st u po gi ba lk in iz te go va lk g le žn ja se je p ov eč al a za 1 3, 6 % in 4 3,1 % . Zh ao id r., 20 17 n = 61 (4 2 že ns k, 19 m oš ki h) , s ta ro st : 69 ,6 le ta Ko nt ro ln a sk up in a (n = 2 1) Sk up in a Ex BP (n = 20 ) Sk up in a s t aj č ije m (n = 2 0) N am en je b il oc en iti u či nk ov ito st p ro gr am a za iz bo ljš an je ra vn ot ež ja (E xB P) pr i k re pi tv i f un kc io na ln e te le sn e pr ip ra vl je no st i s ta re jši h, k i j im g ro zi ne - va rn os t p ad ce v. Pr og ra m je b il pr im er ja n s p ro gr am om ta j č ija in k on tro ln o sk up in o, k i n i p re je la n ob en e in te rv en ci je . F un kc io na ln o pr ip ra vl je no st so oc en ili z ba te rij o te st ov S en io r F itn es s T es t. In te rv en ci ja je tr aj al a 16 te dn ov , tre ni ng se je iz va ja l t rik ra t n a te de n, v sa ka v ad be na e no ta je o bs eg al a 90 m in ut . te st C S- 30 , u po gi b ko m ol ca (3 0 s), te st pr as ka nj a hr bt a, do se g se de , T U G , dv em in ut ni te st st op an ja . Ex BP je iz bo ljš al fu nk ci on al no te le sn o pr ip ra vl je no st p ri st ar ej ših . V p rim er ja vi s ko nt ro ln o sk up in o so u de le že nc i v sk up in i E xB P po ka za li po m em bn e iz bo ljš av e v m oč i s po dn jih o ko nč in , a gi ln os ti in ra vn ot ež ju te r a er ob ni v zd rž lji vo st i. Iz bo ljš an je : CS -3 0 s 1 4, 0 na 1 8, 3 po no vi tv e Up og ib k om ol ca s 14 ,1 na 1 6, 9 po no vi tv e Te st p ra sk an ja h rb ta z –4 ,5 4 na 4 ,8 1 cm D os eg se de z –0 ,5 5 na 4 ,2 3 cm TU G s 7 ,0 4 na 6 ,0 2 s D ve m in ut ni te st st op an ja s 85 ,0 n a 90 ,1 ko ra ka . Yo ko i i dr ., 20 15 n = 10 5 (6 3 že ns k, 42 m oš ki h) , Ko nt ro ln a sk up in a (n = 5 4, st ar os t: 78 ,5 le ta ) In te rv en ci jsk a sk u- pi na (n = 5 1, st ar os t: 80 ,2 le ta ) N am en je b il pr eu či ti uč in ke v aj s kr at ko p al ic o te r v pl iv n a pr ep re če va nj e pa dc ev in iz bo ljš an je te le sn ih fu nk ci j p ri st ar ej ših v o sk rb ov al ni h us ta no va h. Pr ei sk ov an ci so b ili n ak lju čn o ra zd el je ni v in te rv en ci jsk o in k on tro ln o sk u- pi no . In te rv en ci jsk a sk up in a je iz va ja la v aj e s k ra tk o pa lic o dv ak ra t n a te de n še st m es ec ev , s pr em lja li so ji h še še st m es ec ev p o za kl ju čk u va j. V ad ba je po te ka la se de in je v kl ju če va la o gr ev an je , m et an je in lo vl je nj e pa lic e (z en o in z ob em a ro ka m a) , v rt en je p al ic e, u ra vn ot ež en je p al ic e in sp uš ča nj e pa lic e. Št ev ilo p ad ce v te r fiz ič ne in k og ni tiv ne fu nk ci je . Va je s kr at ko p al ic o so se iz ka za le k ot u či nk ov ita m et od a za p re pr eč ev an je p ad ce v in iz bo ljš an je fiz ič ni h fu nk ci j p ri st ar ej ših v o sk rb ov al ni h us ta no va h. Iz bo ljš an je : M an jše št ev ilo p ad ce v: 6 p ad ce v v in te rv en ci jsk i i n 16 v k on tro ln i s ku pi ni . In te rv en ci jsk a sk up in a je im el a da ljš i č as d o pr ve ga p ad ca (p ov pr eč no 1 0,1 m es ec a br ez p ad ca v pr im er ja vi z 9, 0 m es ec a v ko nt ro ln i s ku pi ni , p = 0 ,0 27 ). Pr ila go je ni k ol ič ni k ne va rn os ti za p rv i p ad ec v in te rv en ci jsk i s ku pi ni je b il 0,1 5 (9 5 % C I 0 ,0 3– 0, 74 , p = 0, 02 ), ka r k až e na z na tn o m an jše tv eg an je z a pa de c. Telesna dejavnost starejših odraslih 277 Vi r Pr ei sk ov an ci N am en in o pi s š tu di je M er e iz id a Re zu lta ti Yı ld ırı m id r., 20 16 n = 60 (5 3 že ns k, 7 m oš ki h) , Sk up in a s t aj č ije m (n = 3 0, st ar os t: 62 ,9 ± 6, 5 le ta ) Sk up in a s k om bi - ni ra no v ad bo (n = 30 , s ta ro st : 6 4, 4 ± 7,5 le ta ) N am en je b il pr im er ja ti uč in ke v ad be ta j č i i n ko m bi ni ra ne v ad be (a er ob na va db a, k re pi te v m iši c, ra zt ez an je ) t er v pl iv n a st at ič no in d in am ič no ra vn o - te žj e in st ra h pr ed p ad ci . C ilj je b il ug ot ov iti , k at er a va db a je u či nk ov ite jša pr i p re pr eč ev an ju p ad ce v in iz bo ljš an ju p sih of iz ič ne ga st an ja . In te rv en - ci ja je tr aj al a 12 te dn ov , u de le že nc i s o va di li tri kr at n a te de n po e no u ro . Sk up in a s t aj č ije m je iz va ja la 1 2 gl av ni h gi bo v z u st re zn im p re m ik an je m , us kl aj ev an je m g ib ov in si nh ro ni zir an im d ih an je m . S ku pi na s ko m bi ni ra no va db o je iz va ja la 3 0 m in ut h oj e, 2 0 m in ut v aj z a m iši čn o ja ko st sp od nj ih ok on či n te r d es et m in ut ra zt ez ni h va j z a vr at , h rb et in n og e. SA FF E, T U G; B BS , SL S- EO in S LS -E C. Št ud ija je p ok az al a, d a st a ta ko ta j č i k ot k om bi ni ra na v ad ba u či nk ov ita p ri iz bo ljš an ju d in am ič ne - ga ra vn ot ež ja p ri st ar ej ših . V en da r p a je v ad ba ta j č ija p rip om og la k p om em bn ej še m u iz bo ljš an ju pr i s ta tič ne m ra vn ot ež ju , z m an jša nj u st ra hu p re d pa dc i i n iz bo ljš an ju ra zp ol ož en ja v p rim er ja vi s ko m bi ni ra no v ad bo . Iz bo ljš an je : SL S- EO : v sk up in i s ta j č ije m iz bo ljš an je s 34 ,6 ± 1 5, 2 na 4 1 ± 10 ,5 se ku nd e (p = 0 ,0 05 ) TU G: v sk up in i s ta j č ije m iz bo ljš an je s 7,6 ± 1 n a 6, 5 ± 1 se ku nd a (p = 0 ,0 01 ) BB S: v sk up in i s ta j č ije m iz bo ljš an je s 54 ,7 ± 1 n a 55 ,3 ± 0 ,7 to čk e (p = 0 ,0 03 ) SA FF E: v sk up in i s ta j č ije m z m an jša nj e st ra hu p re d pa dc i z 0 ,41 ± 0 ,31 n a 0, 29 ± 0 ,2 8 (p = 0 ,0 01 ). Ya te s i n D un na ga n, 20 01 n = 37 (2 6 že ns k, 11 m oš ki h) , Ko nt ro ln a sk up in a (n = 19 , s ta ro st : 7 8 le t) In te rv en ci jsk a sk u- pi na (n = 1 8, st ar os t: 76 le t) N am en je b il oc en iti u či nk ov ito st n iz ko ce no vn eg a va db en eg a pr og ra m a za z m an jša nj e tv eg an ja z a pa dc e pr i s ta re jši h, k i s e iz va ja d om a. P ro gr am je v kl ju če va l i zo br až ev an je o tv eg an ju z a pa dc e, p re ds ta vi te v va j, k i s e la hk o iz va ja jo d om a, p re hr an sk o sv et ov an je in iz ob ra že va nj e o ok ol jsk ih tv eg an jih . C ilj p ro gr am a je b il zm an jša ti po ja v pa dc ev in s te m iz bo ljš at i ka ko vo st ž iv lje nj a st ar ej ših te r z ni ža ti st ro šk e zd ra vs tv en e os kr be . In te rv en - ci jsk a sk up in a je iz va ja la d es et te de ns ki p ro gr am v aj , z as no va n za iz bo ljš an je m oč i, k oo rd in ac ije , r av no te žja in g ib lji vo st i. P ro gr am je o bs eg al 1 9 va j, k i so ji h iz va ja li se de n a st ol u tri d ni n a te de n. V sa ka v ad be na e no ta je tr aj al a pr ib liž no 1 5 m in ut . Up og ib k om ol ca (3 0 s), ra vn ot ež je (T in et ti Ba la nc e As se ss m en t), m iši č - na ja ko st sp od nj ih ok on či n, F EC . Pr og ra m je b il uč in ko vi t p ri iz bo ljš an ju fi zič ni h sp os ob no st i ( ra vn ot ež je , v zd rž lji vo st in m oč ), zm an jša nj u ok ol jsk ih tv eg an j i n iz bo ljš an ju sa m oz av es ti gl ed e pr ep re če va nj a pa dc ev . Š tu di ja ka že , d a la hk o en os ta vn i, n iz ko ce no vn i p ro gr am i, i zv ed en i d om a, p om em bn o pr isp ev aj o k zm an jša nj u tv eg an ja p ad ce v pr i s ta re jši h. Iz bo ljš an je : Ra vn ot ež je : + 1,4 4 to čk e (p < 0 ,0 01 ) Vz dr žlj iv os t b ic ep so v: + 3, 33 p on ov itv e (p < 0 ,0 01 ) M oč sp od nj ih o ko nč in : + 34 ,2 to čk e (p = 0 ,0 01 ) FE C: iz bo ljš an je (p = 0 ,0 23 ). Ya ng id r., 20 23 n = 42 (2 7 že ns k, 15 m oš ki h) , Ko nt ro ln a sk up in a (n = 20 , s ta ro st : 7 1,0 ± 4, 9 le ta ) Ek sp er im en ta ln a sk up in a (n = 2 2, st ar os t: 72 ,7 ± 5 ,6 le ta ) N am en je b il pr ev er iti , a li la hk o pr og ra m v ib ra ci jsk eg a tre ni ng a zm an jša tv eg an je z a pa dc e pr i s ta re jši h. U de le že nc i s o bi li na kl ju čn o ra zd el je ni v d ve sk up in i: e na je iz va ja la v ib ra ci jsk i t re ni ng , d ru ga p a je o hr an ila sv oj e ob i - ča jn e živ lje nj sk e na va de b re z p os eb ni h va j. I nt er ve nc ija je tr aj al a 8 te dn ov , ud el ež en ci v e ks pe rim en ta ln i s ku pi ni so im el i t ri tre ni ng e na te de n, sk up no 24 tr en in go v. Vi br ac ijs ki tr en in g je p ot ek al n a vi br ac ijs ki p lo šč i s fr ek ve nc o 20 H z i n am pl itu do d va m ili m et ra . U de le že nc i s o st al i b os i n a pl at fo rm i, s e dr ža li ro ča je v za ra vn ot ež je in iz va ja li pe t c ik lo v, pr i č em er je v sa k iz m ed n jih ob se ga l e no m in ut o vi br ac ij, na to p a en o m in ut o od m or a. Št ev ilo p ad ce v na te ka ln i s te zi, št ev ilo pa dc ev m ed iz va ja - nj em v sa ko dn ev ni h ak tiv no st i. Vi br ac ijs ki tr en in g je z m an jša l t ve ga nj e za p ad ce v la bo ra to rij sk em o ko lju in z m an jša l š te vi lo pa dc ev v re al ne m ži vl je nj u pr i s ta re jši h. U či nk i s o bi li vi dn i š e tri m es ec e po k on cu tr en in ga . Iz bo ljš an je : 42 ,9 % u de le že nc ev je p ad lo m ed te st ira nj em v p rim er ja vi s ko nt ro ln o sk up in o 81 ,3 % (p = 0 ,0 18 ). M an jša k ol ič in a pa dc ev m ed v sa ko dn ev ni m i a kt iv no st i v e ks pe rim en ta ln i s ku pi ni (0 ,0 9 ± 0, 29 pa dc a na o se bo ), v ko nt ro ln i ( 0, 35 ± 0 ,5 9 pa dc a na o se bo ) p et m es ec ev p o št ud iji (p = 0 ,0 37 ). Ya ng id r., 20 20 n = 20 (1 9 že ns k, 2 m oš ka ), Sk up in a s k on ve n- ci on al no v ad bo (n = 10 , s ta ro st : 6 7,5 4 le ta ) Sk up in a s K in ec to m (n = 1 0, st ar os t: 68 ,71 le ta ) N am en je b il pr im er ja ti uč in ko vi to st v ad be s Ki ne ct om (i gr an je ig er z up or ab o se nz or ja X bo x Ki ne ct ) i n ko nv en ci on al no v ad bo z a iz bo ljš an je ra v- no te žja p ri st ar ej ših . Š tu di ja je ra zis ko va la , k ak o om en je ni m et od i v pl iv at a na ra vn ot ež je , m iši čn o ja ko st sp od nj ih o ko nč in in p re pr eč ev an je p ad ce v. In - te rv en ci ja je p ot ek al a pe t t ed no v, va db a pa d va kr at n a te de n po 4 5 m in ut . Sk up in a s K in ec to m je iz va ja la v aj e, k i s o te m el jil e na ig ra h iz »Y ou r S ha pe : Fi tn es s E vo lv ed II «, ko t s o Ze n En er gy (p od ob no ta j č iju in jo gi ), D es tin at io n Bo lly w oo d (d in am ič no ra vn ot ež je ), Ca rd io B ox in g (k om bi na ci ja b ok sa in ra vn ot ež ni h va j), H um an a Vi ta lit y in C ar di o. K on ve nc io na ln a sk up in a je iz va ja la v aj e, k i s o vk lju če va le o gr ev an je , v ad bo z a ja ko st sp od nj eg a de la te le sa (h oj a, se da nj e na st ol in v st aj an je s st ol a, p oč ep i, s to ja n a en i n og i) te r ra zt ez ne v aj e. te st C S- 30 , T U G , F RT in S LS -E C, S LS -E O . Št ud ija je p ok az al a, d a st a ta ko v ad ba s Ki ne ct om k ot k on ve nc io na ln a va db a uč in ko vi ti za iz bo lj- ša nj e ra vn ot ež ja p ri st ar ej ših . U de le že nc i v o be h sk up in ah so d os eg li iz bo ljš av e, v en da r j e va db a Ki ne ct iz ka za la p re dn os t p ri iz bo ljš an ju d in am ič ne ga ra vn ot ež ja , k ar se je iz ka za lo p ri fu nk ci on al - ne m te st u do se ga (p = 0 ,0 21 ). Iz bo ljš an je : CS -3 0: s 14 ,5 0 na 2 0, 00 p on ov itv e (p = 0 ,0 05 ) TU G: z 8, 71 n a 7,4 6 s ( p = 0, 00 5) FR T: s 3 4, 45 n a 39 ,9 8 (p = 0, 00 5) SL S- EC – o dp rt e oč i: z 8 ,2 1 na 2 0, 22 (p = 0 ,0 05 ) SL S- EO – z ap rt e oč i: z 2 ,0 8 na 3 ,2 8 (p = 0 ,0 05 ) 278 Vi r Pr ei sk ov an ci N am en in o pi s š tu di je M er e iz id a Re zu lta ti Ya m ad a id r., 20 13 n = 23 0 (1 32 že ns k, 98 m oš ki h) , Ko nt ro ln a sk up in a (n = 10 , s ta ro st : 7 7,2 ± 7,6 le ta ) In te rv en ci jsk a sk u - pi na (n = 1 0, st ar os t: 76 ,2 ± 8 ,5 le ta ) N am en je b il ra zis ka ti, a li ve čt ar čn a ko ra čn a va db a (a ng l. m ul tit ar ge t s te - pp in g pr og ra m ) v k om bi na ci ji z v ad be ni m p ro gr am om iz bo ljš a na ta nč no st ko ra ka in z m an jša tv eg an je z a pa dc e pr i s ta re jši h v pr im er ja vi s sa m o ho jo . In te rv en ci ja je p ot ek al a 24 te dn ov p o dv ak ra t n a te de n. In te rv en ci jsk a sk up in a je iz va ja la v aj e ko ra ka nj a na 1 0 m et ro v do lg i p od lo gi z na kl ju čn o ra zp or ej en im i b ar vn im i k va dr at i. N av od ilo je b ilo , d a st op ijo n a do lo če ne ta rč ne k va dr at e in se iz og ne jo m ot eč im k va dr at om . K on tro ln a sk up in a pa je ho di la 5 0 m et ro v. Pa dc i v 1 2- m es eč - ne m o bd ob ju p o in te rv en ci ji, TU G , FR T, de se tm et rs ki te st h oj e in te st p et - kr at ne ga v st aj an ja s s to la . Pr og ra m v eč ta rč ne k or ač ne v ad be v k om bi na ci ji s s ta nd ar di zir an o va db o je o bč ut no z m an jša l št ev ilo p ad ce v te r i zb ol jša l n at an čn os t k or ak an ja in fi zič no z m og lji vo st . T o iz bo ljš an je k až e, d a la hk o ve čt ar čn a ko ra čn a va db a po m ag a pr ep re če va ti pa dc e pr i s ta re jši h. Iz bo ljš an je : 11 ,6 % (1 3 ud el ež en ce v) v in te rv en ci jsk i s ku pi ni je p ad lo v 1 2- m es eč ne m o bd ob ju sp re m lja nj a v pr im er ja vi s 33 ,0 % (3 9 ud el ež en ce v) v k on tro ln i s ku pi ni . R az m er je p oj av no st i z a pa dc e je b ilo 0 ,3 5 (9 5 % C I = 0 ,19 –0 ,6 6) . Sa de gh i id r., 20 21 n = 64 (6 4 m oš ki h) , st ar os t: 71 ,8 ± 6 ,0 9 le ta ) Ko nt ro ln a sk up in a (n = 1 6) Sk up in a za v ad bo ra vn ot ež ja – B T (n = 16 ) Sk up in a z v irt ua ln o re sn ič no st jo – V R (n = 1 6) Sk up in a s k om bi ni - ra no v ad bo – M IX (n = 1 6) N am en je b il pr eu či ti, a li ko m bi ni ra na v ad ba p rin aš a ve čj e iz bo ljš av e pr i m iši čn i m oč i, r av no te žju in fu nk ci on al ni m ob iln os ti v pr im er ja vi z va db o ra vn ot ež ja , v ad bo v v irt ua ln i r es ni čn os ti al i k on tro ln o sk up in o pr i s ta re jši h m oš ki h. Š tu di ja je že le la o ce ni ti tu di d ej av ni ke tv eg an ja z a pa dc e. In te rv en - ci ja je tr aj al a 8 te dn ov , u de le že nc i s o va di li tri kr at n a te de n po 4 0 m in ut . Sk up in a BT je iz va ja la v aj e za ra vn ot ež je (s to ja n a en i n og i, h oj a na pr ej in na za j, s to ja n a pr st ih in p et ah ), sk up in a VR je ig ra la ig re (L ig ht R ac e, Ta rg et Ki ck , G oa lk ee pe r) na X bo x Ki ne ct , k i s po db uj aj o ra vn ot ež je in k oo rd in ac ijo , sk up in a M IX p a je iz va ja la k om bi ni ra no v ad bo 1 5 m in ut B T in 1 5 m in ut V R. Izo ki ne tič na m iši čn a ja ko st k va dr ic ep so v in z ad nj ih st eg en - sk ih m iši c, m er je na z i zo ki ne tič ni m d in a- m om et ro m , t es t ra vn ot ež ja (s to ja n a en i n og i, t an de m sk a st oj a, st oj a na b la zi - ni ), TU G . Ko m bi ni ra na v ad ba (M IX ) j e bi la n aj uč in ko vi te jša z a iz bo ljš an je m iši čn e m oč i, r av no te žja in fu nk ci on al ne m ob iln os ti pr i s ta re jši h m oš ki h, k ar n ak az uj e, d a je k om bi na ci ja tr ad ic io na ln e va db e ra vn ot ež ja in v irt ua ln e re sn ič no st i u či nk ov ita m et od a za z m an jša nj e tv eg an ja z a pa dc e. Iz bo ljš an je : Pr i v ad bi M IX so z az na li na jv eč je iz bo ljš an je m iši čn e ja ko st i k va dr ic ep so v in z ad nj ih st eg en sk ih m iši c (d om in an tn a no ga : F (3 ,5 9) = 1 0, 60 ; P = 0 ,0 01 ; η ² = 0 ,3 5) . M IX je p ok az al n aj ve čj e iz bo ljš an je p ri te st ih ra vn ot ež ja n a en i n og i ( F( 3, 5 9) = 1 25 ,4 4; P < 0 ,0 01 ; η ² = 0, 87 z a do m in an tn o no go ). TU G -te st je iz ka za l p om em bn e iz bo ljš av e pr i s ku pi ni M IX (F (3 , 5 3) = 1 03 ,6 4; P = 0 ,0 01 ). Le ge nd a: T U G – č as ov no m er je ni te st » vs ta ni in p oj di « na 2 ,4 m ; S A FF E – vp ra ša ln ik o a kt iv no st i i n st ra hu p re d pa dc i p ri st ar ej ši h; m SA FF E – m od ifi ci ra n vp ra ša ln ik o a kt iv no st i i n st ra hu p re d pa dc i p ri st ar ej ši h; FS BT – p re iz ku s št iri h st op en j r av no te žj a; C S- 30 – 3 0- se ku nd ni te st s ed an ja in v st aj an ja ; F RT – fu nk ci on al ni te st d os eg a; S LS -E O – te st s to je n a en i n og i z o dp rt im i o čm i; SL S- EC – te st s to je n a en i n og i z z ap rt im i oč m i; FE C – le st vi ca z a sa m oz av es t p ri pr ep re če va nj u pa dc ev ; B BS – B er go va le st vi ca ra vn ot ež ja ; S EB T – te st d os eg a z no go v o sm ih s m er eh . Telesna dejavnost starejših odraslih 279 kazale, da pozitivno vpliva na stabilnost in mobilnost, kar zmanjšu- je tveganje za padce, zlasti pri starejših (Zhao idr., 2017; Zhuang idr., 2014). Zhao idr. (2017) so v študiji primerjali učinkovitost taj čija in vadbe za izboljšanje ravnotežja. V primerjavi s taj čijem so preisko- vanci izboljšali mišično moč spodnjih okončin, agilnost, ravnotežje in aerobno vzdržljivost. Yıldırım idr. (2016) so primerjali učinkovitost taj čija in kombinirane vadbe (vzdržljivost, vaje za krepitev in razte- zanje). Ugotovili so, da sta oba tipa vadbe učinkovita pri prepreče- vanju padcev, vendar so pri taj čiju zaznali dodatno izboljšanje pri statičnem ravnotežju in zmanjšanju strahu pred padci. Dve izmed pregledanih študij sta v vadbo vključili virtualno resničnost z upo- rabo naprave Xbox Kinect. Ta s kamero zajema podatke za ustvar- janje tridimenzionalnega virtualnega modela človeškega telesa v realnem času, ki igralcem omogoča, da pri igranju igre za upravlja- nje uporabljajo svoje telo (Tseng idr., 2014). Yang idr. (2020) so upo- rabljali videoigre, kot so Zen Energy (podobno taj čiju), Destination Bollywood (ples – dinamično ravnotežje), Cardio Boxing (boks in vaje za ravnotežje), Humana Vitality in Cardio. V primerjavi s tradi- cionalno vadbo je bil Kinect učinkovitejši pri izboljšanju funkcio- nalnega dosega in dinamičnega ravnotežja. Ugotovitve Sadeghi idr. (2021) kažejo, da je kombinacija tradicionalnih vaj za ravnotežje in VR-vadbe prinesla največje izboljšave v mišični moči, ravnotežju in gibljivosti v primerjavi s posameznimi metodami. Preiskovanci so igrali igre Light Race, Target Kick in Goalkeeper. Xbox Kinect, ki temelji na VR, je pripomogel k boljši senzorični integraciji, kar je izboljšalo ravnotežje in funkcionalno mobilnost (Sadeghi idr., 2021). Kinect so v preteklosti že uporabljali za rehabilitacijo, saj je cenovno dostopen in na voljo širši javnosti (Tseng idr., 2014). Gre za napravo, ki je bila javnosti prvič predstavljena leta 2010, zato so za ugotavljanje učinkovitosti novejših tehnologij virtualne resničnosti potrebne nadaljnje raziskave. „Dolgotrajni učinki Z izvajanjem vadbe za preprečevanje padcev si želimo dolgotraj- ne učinke. Yamada idr. (2013), Yang idr. (2023) ter Yokoi idr. (2015) v svojih študijah poročajo o dolgotrajnih učinkih. Yokoi idr. (2015) so v šestmesečni intervenciji z uporabo vadbe s palico izboljšanje pri telesnih funkcijah, kot so ravnotežje, gibljivost in reakcijski čas, ohranili do šest mesecev po intervenciji. Navajajo tudi, da je bila udeležba na vadbah visoka (87,7 %), kar kaže, da so vaje enostavne za izvajanje in varne za starejšo populacijo, to pa pripomore tudi k dolgotrajnim učinkom. Yang idr. (2023) poročajo o dolgotrajnem učinku vibracijskega treninga. Z osemtedensko intervencijo jim je uspelo ohraniti učinke še tri mesece po študiji, v eksperimentalni skupini je bilo ugotovljenih za 74,29 % manj padcev. Yamada idr. (2013) so v študiji udeležence spremljali še leto dni po intervenciji, da bi ocenili dolgoročne rezultate, kot so število padcev in zlomov, povezanih z njimi, ter strahu pred padci. V 12-mesečnem obdo- bju spremljanja je padlo 13 udeležencev v intervencijski skupini v primerjavi s 39 udeleženci v kontrolni skupini. Učinkovit vadbeni program mora zagotoviti dolgotrajne učinke, vendar smo pri po- ročanju rezultatov omejeni, saj v pregledanih študijah ni mogoče zaznati učinkov dlje od enega leta. „Priporočila Vadba je povezana z zmernim zmanjšanjem tveganja za padec in zmanjšanjem poškodb pri padcu. Vadbo je treba izvajati od dva- krat do trikrat na teden. Priporočena je sestavljena vadba z več komponentami, kot so vaje za ravnotežje, vaje za moč spodnjih okončin in aerobna vadba (hoja), trajala naj bi 30–60 minut na dan. Pomembno je, da so vadbeni programi prilagojeni starostni- kom, saj je treba upoštevati posameznikove omejitve in specifične potrebe. Programi, ki vključujejo vadbo v domačem okolju ali v oskrbovanih ustanovah, so se izkazali kot zelo učinkoviti, saj sta- rejšim omogočajo dostop do varnih vadbenih aktivnosti (Yates in Dunnagan, 2001). Vadbeni program Otago, ki temelji na vadbi za krepitev mišic, vadbi za ravnotežje in hoji, uporabljen v študiji Zou idr. (2022), velja za učinkovit in uveljavljen pristop k zmanjšanju tveganja za padce. Poleg krepitve mišic in izboljšanja ravnotežja učinkovito zmanjšuje strah pred padci. Vadba po takem programu naj poteka vsaj dvakrat na teden. Pomembno je tudi, kdo izvaja in prikazuje vaje, saj Sherrington idr. (2019) poročajo, da so bili pri vseh vrstah vaj rezultati pri zmanjševanju padcev boljši, če so in- tervencije izvajali zdravstveni delavci, v primerjavi z intervencijami, ki so jih izvajali usposobljeni inštruktorji, ki niso bili zdravstveni de- lavci. Trening z vibracijami se je izkazal kot odlična alternativa, saj je manj intenziven in primeren za starejše, ki morda niso sposobni ali pripravljeni na fizično zahtevne vadbe (Yang idr., 2023). Dodajanje elementov virtualne resničnosti k vadbi se je prav tako izkazalo kot pozitivno, saj avtorji Yang idr. (2020) ter Sadeghi idr. (2021) navajajo, da lahko pripomorejo k senzorični integraciji. Vendar pa virtualna resničnost predstavlja le dodano vrednost in ne more nadomestiti vadbene intervencije. „Zaključek Cilj pregleda literature je bil preučiti učinkovitost vadbenih pro- gramov za preprečevanje padcev pri starejših. Padci predstavljajo resno težavo, saj lahko vodijo do poškodb, poslabšanja kakovo- sti življenja in izgube samostojnosti. Vadba se je izkazala kot ena najučinkovitejših strategij za preprečevanje padcev, saj izboljšuje telesne funkcije, kot so ravnotežje, mišična moč in jakost ter koor- dinacija. Raziskave kažejo, da večkomponentni vadbeni programi, ki vključujejo vaje za moč, jakost, ravnotežje in vzdržljivost, učin- kovito zmanjšujejo tveganje za padce pri starejših. Ključno je, da so vadbeni programi prilagojeni potrebam starejših, so enostavni in cenovno dostopni. To zagotavlja dolgotrajen učinek, zmanjšuje tveganje za padce in ohranja kakovost življenja starostnikov. Vad- beni program naj se izvaja vsaj dvakrat na teden po 30–60 minut. Vadba tako ostaja nepogrešljiv del strategije za preprečevanje padcev, zato je pomembno, da so preventivni vadbeni programi predstavljeni starejši populaciji in se redno uporabljajo. „Literatura 1. Abdelhafiz, A. H. in Austin, C. A. (2003). Visual factors should be asses- sed in older people presenting with falls or hip fracture. Age and Age- ing, 32(1), 26–30. https://doi.org/10.1093/ageing/32.1.26 2. Almada, M., Brochado, P., Portela, D., Midão, L. in Costa, E. (2021). Pre- valence of Fall and Associated Factors Among Community-Dwelling European Older Adults: A Cross-Sectional Study. The Journal of Frailty & Aging, 10(1), 10–16. https://doi.org/10.14283/jfa.2020.44 3. Ambrose, A. F., Paul, G. in Hausdorff, J. M. (2013). Risk factors for falls among older adults: a review of the literature. Maturitas, 75(1), 51–61. https://doi.org/10.1016/j.maturitas.2013.02.009 280 4. American College of Sports Medicine, Chodzko-Zajko, W. J., Proctor, D. N., Fiatarone Singh, M. A., Minson, C. T., Nigg, C. R., Salem, G. J. in Skinner, J. S. (2009). American College of Sports Medicine position stand. Exercise and physical activity for older adults. Medicine and Science in Sports and Exercise, 41(7), 1510–1530. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e3181a0c95c 5. Appeadu, M. K. in Bordoni, B. (2024). Falls and Fall Prevention in Older Adults. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih. gov/books/NBK560761/ 6. Baker, M. K., Atlantis, E. in Fiatarone Singh, M. A. (2007). Multi-modal exercise programs for older adults. Age and Ageing, 36(4), 375–381. https://doi.org/10.1093/ageing/afm054 7. Bull, F. C., Al-Ansari, S. S., Biddle, S., Borodulin, K., Buman, M. P., Cardon, G., Carty, C., Chaput, J.-P., Chastin, S., Chou, R., Dempsey, P. C., DiPietro, L., Ekelund, U., Firth, J., Friedenreich, C. M., Garcia, L., Gichu, M., Jago, R., Katzmarzyk, P. T., … Willumsen, J. F. (2020). World Health Organization 2020 guidelines on physical activity and sedentary behaviour. British Journal of Sports Medicine, 54(24), 1451–1462. https://doi.org/10.1136/ bjsports-2020-102955 8. Chang, H.-T., Chen, H.-C. in Chou, P. (2016). Factors Associated with Fear of Falling among Community-Dwelling Older Adults in the Shih-Pai Study in Taiwan. PloS One, 11(3), e0150612. https://doi.org/10.1371/jo- urnal.pone.0150612 9. Chang, J. T., Morton, S. C., Rubenstein, L. Z., Mojica, W. A., Maglione, M., Suttorp, M. J., Roth, E. A. in Shekelle, P. G. (2004). Interventions for the prevention of falls in older adults: systematic review and meta-analysis of randomised clinical trials. BMJ (Clinical Research Ed.), 328(7441), 680. https://doi.org/10.1136/bmj.328.7441.680 10. Chen, L.-K., Woo, J., Assantachai, P., Auyeung, T.-W., Chou, M.-Y., Iijima, K., Jang, H. C., Kang, L., Kim, M., Kim, S., Kojima, T., Kuzuya, M., Lee, J. S. W., Lee, S. Y., Lee, W.-J., Lee, Y., Liang, C.-K., Lim, J.-Y., Lim, W. S., … Arai, H. (2020). Asian Working Group for Sarcopenia: 2019 Consensus Update on Sarcopenia Diagnosis and Treatment. Journal of the American Me- dical Directors Association, 21(3), 300-307.e2. https://doi.org/10.1016/j. jamda.2019.12.012 11. Cuevas-Trisan, R. (2017). Balance Problems and Fall Risks in the Elder- ly. Physical Medicine and Rehabilitation Clinics of North America, 28(4), 727–737. https://doi.org/10.1016/j.pmr.2017.06.006 12. Cwikel, J. in Fried, A. V. (1992). The social epidemiology of falls among community-dwelling elderly: guidelines for preven- tion. Disability and Rehabilitation, 14(3), 113–121. https://doi. org/10.3109/09638289209165846 13. de Souto Barreto, P., Rolland, Y., Vellas, B. in Maltais, M. (2019). Asso- ciation of Long-term Exercise Training With Risk of Falls, Fractures, Hospitalizations, and Mortality in Older Adults: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Internal Medicine, 179(3), 394–405. https://doi. org/10.1001/jamainternmed.2018.5406 14. Delbaere, K., Close, J. C. T., Menz, H. B., Cumming, R. G., Cameron, I. D., Sambrook, P. N., March, L. M. in Lord, S. R. (2008). Development and validation of fall risk screening tools for use in residential aged care facilities. The Medical Journal of Australia, 189(4), 193–196. https://doi. org/10.5694/j.1326-5377.2008.tb01980.x 15. Dunlop, D. D., Manheim, L. M., Sohn, M.-W., Liu, X. in Chang, R. W. (2002). Incidence of functional limitation in older adults: the impact of gen- der, race, and chronic conditions. Archives of Physical Medicine and Re- habilitation, 83(7), 964–971. https://doi.org/10.1053/apmr.2002.32817 16. Edwards, M. H., Dennison, E. M., Aihie Sayer, A., Fielding, R. in Cooper, C. (2015). Osteoporosis and sarcopenia in older age. Bone, 80, 126–130. https://doi.org/10.1016/j.bone.2015.04.016 17. Gillespie, L. D., Robertson, M. C., Gillespie, W. J., Lamb, S. E., Gates, S., Cumming, R. G. in Rowe, B. H. (2009). Interventions for preventing falls in older people living in the community. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 2, CD007146. https://doi.org/10.1002/14651858. CD007146.pub2 18. Giné-Garriga, M., Roqué-Fíguls, M., Coll-Planas, L., Sitjà-Rabert, M. in Salvà, A. (2014). Physical exercise interventions for improving perfor- mance-based measures of physical function in community-dwelling, frail older adults: a systematic review and meta-analysis. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 95(4), 753-769.e3. https://doi. org/10.1016/j.apmr.2013.11.007 19. Goldacre, M. J., Roberts, S. E. in Yeates, D. (2002). Mortality after admis- sion to hospital with fractured neck of femur: database study. BMJ (Clinical Research Ed.), 325(7369), 868–869. https://doi.org/10.1136/ bmj.325.7369.868 20. Gregg, E. W., Pereira, M. A. in Caspersen, C. J. (2000). Physical activity, falls, and fractures among older adults: a review of the epidemiolo- gic evidence. Journal of the American Geriatrics Society, 48(8), 883–893. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.2000.tb06884.x 21. Howe, T. E., Shea, B., Dawson, L. J., Downie, F., Murray, A., Ross, C., Harbour, R. T., Caldwell, L. M. in Creed, G. (2011). Exercise for pre- venting and treating osteoporosis in postmenopausal women. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 7, CD000333. https://doi. org/10.1002/14651858.CD000333.pub2 22. Jadczak, A. D., Makwana, N., Luscombe-Marsh, N., Visvanathan, R. in Schultz, T. J. (2018). Effectiveness of exercise interventions on physi- cal function in community-dwelling frail older people: an umbrella review of systematic reviews. JBI Database of Systematic Reviews and Implementation Reports, 16(3), 752–775. https://doi.org/10.11124/JBI- SRIR-2017-003551 23. Jakovljević, M. (2013). Časovno merjeni test vstani in pojdi : pregled literature. Fizioterapija, 21(1), 38–47. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGra- diva.php?id=114751 24. Lachman, M. E., Howland, J., Tennstedt, S., Jette, A., Assmann, S. in Pe- terson, E. W. (1998). Fear of falling and activity restriction: the survey of activities and fear of falling in the elderly (SAFE). The Journals of Geron- tology. Series B, Psychological Sciences and Social Sciences, 53(1), P43-50. https://doi.org/10.1093/geronb/53b.1.p43 25. Lackner, J. R., DiZio, P., Jeka, J., Horak, F., Krebs, D. in Rabin, E. (1999). Precision contact of the fingertip reduces postural sway of individuals with bilateral vestibular loss. Experimental Brain Research, 126(4), 459– 466. https://doi.org/10.1007/s002210050753 26. Lord, S. R., Clark, R. D. in Webster, I. W. (1991). Postural stability and asso- ciated physiological factors in a population of aged persons. Journal of Gerontology, 46(3), M69-76. https://doi.org/10.1093/geronj/46.3.m69 27. March, L. M., Chamberlain, A. C., Cameron, I. D., Cumming, R. G., Br- nabic, A. J., Finnegan, T. P., Kurrle, S. E., Schwarz, J. M., Nade, S. M. in Taylor, T. K. (1999). How best to fix a broken hip. Fractured Neck of Femur Health Outcomes Project Team. The Medical Journal of Australia, 170(10), 489–494. 28. Markle-Reid, M. F., Dykeman, C. S., Reimer, H. D., Boratto, L. J., Goodall, C. E. in McGugan, J. L. (2015). Engaging community organizations in falls prevention for older adults: Moving from research to action. Canadian Journal of Public Health = Revue Canadienne De Sante Publique, 106(4), e189-196. https://doi.org/10.17269/cjph.106.4776 29. Menant, J. C., Steele, J. R., Menz, H. B., Munro, B. J. in Lord, S. R. (2008). Optimizing footwear for older people at risk of falls. Journal of Rehabi- litation Research and Development, 45(8), 1167–1181. 30. Menz, H. B., Morris, M. E. in Lord, S. R. (2006). Footwear characteristics and risk of indoor and outdoor falls in older people. Gerontology, 52(3), 174–180. https://doi.org/10.1159/000091827 31. Miler, A., Irršič, B. in Barbič, V. (2020). Aktivni in zdravi starejši: bodi aktiven!: priprava na aktivno staranje: kurikulum. Telesna dejavnost starejših odraslih 281 32. Myers, A. H., Young, Y. in Langlois, J. A. (1996). Prevention of falls in the elderly. Bone, 18(1 Suppl), 87S-101S. https://doi.org/10.1016/8756- 3282(95)00384-3 33. Nevitt, M. C. in Cummings, S. R. (1993). Type of fall and risk of hip and wrist fractures: the study of osteoporotic fractures. The Study of Oste- oporotic Fractures Research Group. Journal of the American Geriatri- cs Society, 41(11), 1226–1234. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.1993. tb07307.x 34. Patel, H. P., Syddall, H. E., Jameson, K., Robinson, S., Denison, H., Roberts, H. C., Edwards, M., Dennison, E., Cooper, C. in Aihie Sayer, A. (2013). Prevalence of sarcopenia in community-dwelling older people in the UK using the European Working Group on Sarcopenia in Older People (EWGSOP) definition: findings from the Hertfordshire Cohort Study (HCS). Age and Ageing, 42(3), 378–384. https://doi.org/10.1093/ ageing/afs197 35. Poredoš, P. (2004). Zdravstveni problemi starostnikov. Slovensko zdravniško društvo. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- -AJHRNSHX?&language=eng 36. Rubenstein, L. Z. (2006). Falls in older people: epidemiology, risk fac- tors and strategies for prevention. Age and Ageing, 35 Suppl 2, ii37–ii41. https://doi.org/10.1093/ageing/afl084 37. Sadeghi, H., Jehu, D. A., Daneshjoo, A., Shakoor, E., Razeghi, M., Amani, A., Hakim, M. N. in Yusof, A. (2021). Effects of 8 Weeks of Balance Trai- ning, Virtual Reality Training, and Combined Exercise on Lower Limb Muscle Strength, Balance, and Functional Mobility Among Older Men: A Randomized Controlled Trial. Sports Health, 13(6), 606–612. https:// doi.org/10.1177/1941738120986803 38. Schnock, K. O., P Howard, E. in Dykes, P. C. (2019). Fall Prevention Self- -Management Among Older Adults: A Systematic Review. American Journal of Preventive Medicine, 56(5), 747–755. https://doi.org/10.1016/j. amepre.2018.11.007 39. Sherrington, C., Fairhall, N. J., Wallbank, G. K., Tiedemann, A., Michaleff, Z. A., Howard, K., Clemson, L., Hopewell, S. in Lamb, S. E. (2019). Exer- cise for preventing falls in older people living in the community. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 1(1), CD012424. https://doi. org/10.1002/14651858.CD012424.pub2 40. Slak, V. in Rugelj, D. (2022). Merske lastnosti 30-sekundnega testa vsta- janja s stola. Fizioterapija, 30(1), 41–50. https://repozitorij.uni-lj.si/Izpis- Gradiva.php?id=138123 41. Thomas, S., Mackintosh, S. in Halbert, J. (2010). Does the ‘Otago exercise programme’ reduce mortality and falls in older adults?: a systematic review and meta-analysis. Age and Ageing, 39(6), 681–687. https://doi. org/10.1093/ageing/afq102 42. Tinetti, M. E. in Kumar, C. (2010). The patient who falls: „It’s always a tra- de-off“. JAMA, 303(3), 258–266. https://doi.org/10.1001/jama.2009.2024 43. Tinetti, M. E., Speechley, M. in Ginter, S. F. (1988). Risk factors for falls among elderly persons living in the community. The New England Journal of Medicine, 319(26), 1701–1707. https://doi.org/10.1056/ NEJM198812293192604 44. Tseng, C. M., Lai, C. L., Erdenetsogt, D. in Chen, Y. F. (2014). A Micro- soft Kinect Based Virtual Rehabilitation System. 2014 International Symposium on Computer, Consumer and Control, 934–937. https://doi. org/10.1109/IS3C.2014.245 45. Whipple, M. O., Hamel, A. V. in Talley, K. M. C. (2018). Fear of falling among community-dwelling older adults: A scoping review to identi- fy effective evidence-based interventions. Geriatric Nursing (New York, N.Y.), 39(2), 170–177. https://doi.org/10.1016/j.gerinurse.2017.08.005 46. WHO. (2021). Step Safely: Strategies for preventing and managing falls across the life-course. 47. Woo, J., Hong, A., Lau, E. in Lynn, H. (2007). A randomised controlled trial of Tai Chi and resistance exercise on bone health, muscle strength and balance in community-living elderly people. Age and Ageing, 36(3), 262–268. https://doi.org/10.1093/ageing/afm005 48. Yamada, M., Higuchi, T., Nishiguchi, S., Yoshimura, K., Kajiwara, Y. in Ao- yama, T. (2013). Multitarget stepping program in combination with a standardized multicomponent exercise program can prevent falls in community-dwelling older adults: a randomized, controlled trial. Jo- urnal of the American Geriatrics Society, 61(10), 1669–1675. https://doi. org/10.1111/jgs.12453 49. Yang, C.-M., Chen Hsieh, J. S., Chen, Y.-C., Yang, S.-Y. in Lin, H.-C. K. (2020). Effects of Kinect exergames on balance training among community older adults: A randomized controlled trial. Medicine, 99(28), e21228. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000021228 50. Yang, F., Su, X., Sanchez, M. C., Hackney, M. E. in Butler, A. J. (2023). Vibra- tion training reducing falls in community-living older adults: a pilot randomized controlled trial. Aging Clinical and Experimental Research, 35(4), 803–814. https://doi.org/10.1007/s40520-023-02362-6 51. Yates, S. M. in Dunnagan, T. A. (2001). Evaluating the effectiveness of a home-based fall risk reduction program for rural community-dwel- ling older adults. The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sci- ences and Medical Sciences, 56(4), M226-230. https://doi.org/10.1093/ gerona/56.4.m226 52. Yıldırım, P., Ofluoglu, D., Aydogan, S. in Akyuz, G. (2016). Tai Chi vs. com- bined exercise prescription: A comparison of their effects on factors related to falls. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 29(3), 493–501. https://doi.org/10.3233/BMR-150645 53. Yokoi, K., Yoshimasu, K., Takemura, S., Fukumoto, J., Kurasawa, S. in Miya- shita, K. (2015). Short stick exercises for fall prevention among older adults: a cluster randomized trial. Disability and Rehabilitation, 37(14), 1268–1276. https://doi.org/10.3109/09638288.2014.961660 54. Zhao, Y., Chung, P.-K. in Tong, T. K. (2017). Effectiveness of a balance- -focused exercise program for enhancing functional fitness of older adults at risk of falling: A randomised controlled trial. Geriatric Nur- sing (New York, N.Y.), 38(6), 491–497. https://doi.org/10.1016/j.gerinur- se.2017.02.011 55. Zhuang, J., Huang, L., Wu, Y. in Zhang, Y. (2014). The effectiveness of a combined exercise intervention on physical fitness factors related to falls in community-dwelling older adults. Clinical Interventions in Aging, 9, 131–140. https://doi.org/10.2147/CIA.S56682 56. Zou, Z., Chen, Z., Ni, Z., Hou, Y. in Zhang, Q. (2022). The effect of group- -based Otago exercise program on fear of falling and physical functi- on among older adults living in nursing homes: A pilot trial. Geriatric Nursing (New York, N.Y.), 43, 288–292. https://doi.org/10.1016/j.gerinur- se.2021.12.011 Patrik Benčina Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju 97230352@student.upr.si