Kaf vse pišefo o učitelfstvu, šoli, prosvetl in JVV —L Prodaja obmejnih posestev je naslov članka, ki ga prinaša »Večernik« z dne 3. januarja. Med drugim tudi sledeče: Na pobudo požrtvovalncga domačega šol. upravitelja g. Božiča so se prvi zganili vcčni idcalisti — u č i t e 1 j i. ki bi naj s pomočjo svoje organizačije na tem mestu ustvarili »Učiteljski planinski dom«. Člahki v »Učit. tovarišu« so se zavzemali za stvar z vso resnostjo, vmes je posegla celo učiteljica-domačinka ga. Majceh-Kolarjeva, ki je iz Murskega polja sem pbdprla misel, da naj stoji tak dom v ogrozenem obmejnem ozemlju. Res lcpe misli, žal — brez rcalne podlge, ker pač ni potrebnega denarja...« —1 Celje potrebuje otroško zavetišče. V tein članku pravi »Večernik« z dne 9. januarja tudi: Šoli odrasli fantje so raščeni kakor sedemletni meščanski otroci, ponujajo se za raznašalce. in tekače, na obrt in redno zaposjitev niti ne mislijo, tovarna je vsem le daljni sen. —1 Nfepismenost v naši državi je med ženskami mnogo večja kakor pa med moškimi. Statistika sestavljena po rczultatih popisa prebivalstva v lctu 1931. pravijo, da pride na 100 pismenih moških le 64 pismenih žensk. Vzroki zato leže večinoma v verskih momentih prebivalcev v vzhodnejših delih naše države, kjer ženska nima v nobenem primeru iste vloge v javnem življenju, kakor jo ima n. pr. pri nas. Najmanj nepismenih je seveda v Sloveniji, kjer so jih pri popisovanju prebivalstva pred 7 leti našteli le 5,5 %. Za nami pride upravno področje B.eograda, Zemuna in Pančeva, kjer je nepi&meriih še 20,9 %. Nato savska banovina z 27,7 % nepismenih, primorska z 57,3 %, moravska z 62 %. drinska z 62,1 %. zetska z 66 %, vardarska z 70,9 % in vrbaska z 72,6 %. Scveda jc pismenost večja med mlajšim rodom, ki je rastel v novi državi, ko je bilo ustanovljenih mnogo novih Sol v vseh delih države. (»Slovenski dom z drie 10. januarja 1939.) —1 Skrbimo za svoj učiteljski naraščaj. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« z dne 1. jan. 1939. v zvezi s sklepom občnega zbora Kmečke zveze v Celju, da se ustanovi v Ljubljani in Mariboru zavod, v katerem bodo našli vso oskrbo kmečki sinovi, ki bodo študirali učiteljišče. — Clanek med drugim prinaša tudi sledeče: »Če vprašate te liudi, kakšno sodbo imajo o svojih nekdanjih učiteljih, bošte dobili zelo različnc odgovore. Eden bo svojo šolsko dobo hvalil, drugi bo mislil nanjo bolj z nejevoljo nego s hvaležnostjo. To je jasno; kajti pri tako ogromnem številu učiteljstva en more biti drugače. kakor da prihajajo v ta stan ljudje zclo različnih umskih in moralnih sposobnosti. Pravijo, da je učitclj prodajalec svoje lastne osebnosti... — Če je v učiteljevem srcu globoka vera, ki mu pomaga preko vseh težav v življenju, razliva ta vera svojo luč tudi na otroke in iih neopaženo vodi k Njemu, h kateremu se zatekajo vsi, ki so obteženi in se trudijo. Če pa učitelj tega zaklada nima. ga tudi kdo drugi ne more posredovati... — Narod torej nikdar ne more dovolj prositi Boga, da bi mu Bog dal dobro učiteljstvo. Narod pa mora tudi sam storiti vse, kar je v njcgovi moči, da vzgoji iz sebe dober učiteljski naraščaj ... — Če hočemo povedati resnico, moramo reči takole: »Za učitcljstvo plačujemo davke, sicer se pa ne brigamo dosti več nego nič za vprašanje, ali lahko sami kaj vplivarrio na to, da bo vzgoja našega učiteljstva kar mogoče dobra.« — Pod istim 'naslovom prinaša v istem smislu daljši članek tudi »Orač« za mesec januar.