Tedenske novicc. Cltateljein in naročniliom! Današnja številka ..Slov. Gospodarja" je izšla radi prazmka v toreK ie samo na štirih straneh. Primanjkuje naro t tiskarni clelavskih rnoči. Radi tega smo morali raočno skra^Sati tndi dopise in druga poročila. Izpustlti smo morali fudi inserate. Uj)amo, da bomo lal'.ko lzdait prihodnii teden ,,Slov. Gospodlarja" zopet na osmili straneh. Za tokrat pa prosimo cenj. naroSnike, naj nam oprostijo. — Prihodnja pondeljkova ,,Straža" izidie raidi praznika šele v torek, dne 26. marca. Cesarica Zita in novorojeni princ se počutita, kakor pravijo zdravnisld izvidi, stalno dobro. GOletnlca. Vič. g. Jo^ip Zidanšek, duliovm sve tovalec, ravnatelj kn.-šk. deškega semenišča, profescr bogoslovja in imejitelj c. in kr. vojne-jubilejne spominsKe kolajne, je slavil dne 4. marca svoj 60 rojstni dau t^r nnstopil todui W. tc.čaj kot pr<»f«.-mr Senn isnio^.ilct;',! 50 let doktor. V Novicerkvi pr^ Celiu je dne 12. maroa slavil tamošnv?i dekan, kano:;ik, bivSi drž. poslanec \n nekdanji urednik ^Slov. Gospodarja" dr. I.avoslav Gregorec SOletnico doktorstva. Dr. Grpgorec je bil dne 12. marca 1868 promoviran v Gr .d(.".< za doktorja DOgoslovja. Jubilant je fiil in zdra\- i..t duhu in telesu. Cestitamo! Osebne vesti. Vadmski učitelj g. Stanko Marin je dobil uailov c. kr. profe3orja. — Saplent na tasajšaji državai gimnazji, g. df. Prnel Strmšek |e capra.il na graški univer/a profesorski izpit. DuliovšCina dekanije V i d e m ob Savi in kra.ini šolski svet Z a k o t pri Brežicah se prMružujeta deklaraciji Jngoslovanskega kluba z dne 30. raajnika 1917 pod habsburškim žezlom. Zopet dve oMinl blizu Ptuja za deklaracijo: V občini Bišefiki Vrh se je podpisalo 102, v občini Big pn 1.23 obSanov za Jugoslavijo pod habsburškinj žezlom. Na cedilu so jih pustili. Te dni bodo bfjje ?li Župani slovenRkoštajerskih mest in nemškutarskih trfecv na Dunaj, k'er bodo šb k manslrskemu iiredsedniku in b;r:e celo k cesarju. Kje pa so ostali nemškutarski župani in odposlanci iz kmetskih občin, katerim se je že cela dva meseca obljubovaio, da se bodo zastonj vozili na Dunaj, da bodo dobili fine cTgare, da bodn tam dobro jedli in pili ter še bodo povrh dobili mastno odškodnino ? Neka eri so se že vadili prepevati, ko so se gledali v ogledalu: ,,Sem zauber fant, iraam čist nov gvant." A vse veselje, vse lišpan;e, Jikanje, mazanje m pripravljanje je bilo eaman. Nemški in nemškntarski glavaCi so pmstili lnnefeke nemškutarje popolnoma na oedilu in jih niso vzeli s scboj na Dunaj. Ail se boste kedaj spametovali? Nemtka gospcda v Mariboru, Ptuju, Celju, Slov. Bistrici, Slov, Gradcu, Brežicah, Vojniku itd. gr« torej sama na Dunaj. Kmetskiii nemškutarjev ne mara. Revčeki so že pili tedue in tedna na račun duuajskega romanja, bvalili so se okoli, kalo botlo govorili s samhn eesa rjem, a sedaj to presenefieuje! Ali se bodo li ljudjv kodaj apametovali? Ali botio sjrevideli, da ,i,h nem$kt m nemškutarski kolovodje voJijo s:nr\o za ro:sv! Norca se brijejo iz njib! Ti Ijutlje nimajo toliko iviporne sile, nimajo toliko samoskojj!Osti, cla bi dr!i siovn nemškutrirstvu in bi šli z ogromro večino s'«>venskega kmotskega ljudstva. Zaslepljeni so in v v svoji zaslepljeno.-ti so tako zastrnpljeni z ncm.kutrT skim, z odpadniškim dubora, da za v«?ino njih ni vcft zdravilo. Smilijo se nam te izguMjene rcvp. Tajci nas ijmenniejo tnjcc. ,,Marburgerca", plasilo verskih ia narodnib odpadnikov, se silno jezi, ker je fndi r Spielfeldu in na levem bre-jn Mure v Strasu, Cmureku, Radgoni itd. podpisalo mnogc r.nšili liudi .ugoslcn-ansko deklaracijo. Seveda ska?,a Tf-'' otvar oI«pSaf" :n t" .srjmoto" ,• n licm.ški znac-ai onih krajer opravi8iti s tem, da »o n«lce priproste ženske osebc podpisale nckaj, da še same niso v*«le?p kaj. Posebno ]o jezi, ker je ,,,FugosIov^nr pisc-i. da. rabijo Nomci ob levem Murskem bregu rr.nogo slorenskih besed v domnči govorici. Resnica pa6 kolje t oči. ,,Marburgerca" se je povsj ela clo trditre, cfa na SpcKlnjem Stajerskem sploh Klovenoi niso domafe'ni, ampak" so le preostanki Nemiev, zaostaii Turli iW. Tako nesramno žali lutrovski nemSki list n?še slorensko prebivalsfvo, ki 2e stoletia prebivn nn svoj! zemlii. VpraSamn: ali so mogoče lutrovsk-i Svabi. \i. sn prifili g cnliro v roki iz Prusije, tuksj^nii do maSini? Ali so mogoCe ponemfeni Lahi, ki igrnjn v nekaterib kraiib marn^orgke okoMrft nemgkntarske kolovodje, rojalri Sp. Stajerja? 'Ali imajo cigani, Židje in Ijndje »nake baSe, B sedaj puliio slovenjOtega Vmeta m mu oclvzemajo Iruh in naipotrebnpj?1«. v«8 fraTJO '#• *a&9 •2f* tfoiBOTiiie ftit slorenski rc«l. >i je obdelal našo zemljo, sezidal mesta, trge in vasi?r! Pritepenci, ki si lastite naSo grudo, idiie {je, odkoA ste prišli! Petrolej za preklic jugoslovanske izjave. I* Polenšaka nam pišejo: Pretekli mesec je prišel v G. bišo v občim Hlaponci pri Ptuju lantič, star 18 let, in pravi: ,7Ali ste že podpisali jugoslovansko ueklaracijo? Ce ste jo že poduisali, le hitro prekličite! A znate, kako je bilo na sbodu v Ptuju? Brenčič je moral bežati. Kako je Linhart priden. veren h\ pobožen kristja«; Ce bote preklicali deklaracijo, vam prinesem petroleja." — Pri drugib bišah je pnnujal sve?«, sarao ne poil.tisati izjave za Jugoslavijo. l^ekel je, da je na njegovo prigovarjanje že 37 oseb preklical« svoje podpise. Povšod je grozil s kaznijo. Neka žena ga je vprašala: ,,Kaj pa, ali ste Vi Slovenec ali N&mec? Kaj ne, kadlar ste lačni, tedaj ste Slovenec, da dobite slovenskes^a kruha, kadar pa ste siti, ste pa N«mec." PobiŽ pravi, da je iz Maribora. Pa mislim, da je iz Ptuja in sicer ^Stajerčev" agent. Slovenski vojakl imenujejo ,.Sti)ierca" lažnji-f ca. Slovenski saperji 60. bajtaljona (prejSjiji pionir8iti baon št. 3) naorn pišejo: Vesp.li smo novic. ki na» jih prinašata ^Slov. Gospodlar" in ,,Straža" iz domovine. Veselimo se Jugoslavije, veselimo se d^la n.^Sih vrlih mladonk pri poclpisovanju izjav. Da, samosvoji gos;;odarji bočemo biti na naših doma^ih tleh pod^žezlom našega presvitlega vladarja Karla I. — ..Stajerc", katerega mi tukaj na Ironti naaivamo ,,lažnjivca", so nam tudi večkrni vsili. Kakor so nekdaj imeli nemški grašSaM za slovenskega lcnteia. bk i: . palioo, tako sedaj grozi ^joftka" onim v domovini, k) r.oč^jo plesati tako kakor godejo nemSkntnrji in Nenv ci. vedno z žandarji, s sodnijo in z ječo. Seveo-a se. ..StajerSevih" groženj dandanes nib^e nc boji. Skoro v nobenem ,,Štajercu" ne manjka stare lažnjive pesmi, da je ,,Slov. Gospodar" imenoval vojake 87. oe^polka šnopsarje. Mi natanko prečitamo vsako šlerilko .,Slov. Gospodarja", vendar tega nisnio nnšli nikjer. Gotovo je, da si jo je kar na debolo Uini&lil Nekateri hudomušni tovariši celo trdijo, da .,St»ier eev" urednik škili, vsaj na eno oko. Pvavijo, da j« v izložbi trafike na Glavnem trgu v Ptnju iMtnl ..Slov. Gospod.irja", pa je videl svoj list \- ok-nu mestnaga gledalifiča, in tako ni verM, da je bral to v ..Staieroti." Na svfitu je vse mogoče. — Veselo Veliko oo6 vsem Jugoslovankam in Jiigoslovaiiom! Joško Slavinec, Ljutoiner; Frane Rupar iz Skoejana; Andrrj Kajtna iz Loke; Fraiif Vakaj in Franr- Ferlhic (»fi Pv. 'Ana v Slov. gor. ter vee drugib. Mnenje slovenskega vojaka o .,Stajercu." Vo]asci naskakovalne stotuije 18. bataljona, vojna pošta filo, nam pišejo med drugira: Poslu&al sem grometi fopove, gledal gem razmesarjene tovariSe, glodn ku•e in množice mrlier.- nepokopanih no veŠ t©(lu«v. Pa vsa ta vojna arozota se mi n.i tako studila, kat#r nemčurski .,Stajerc"! V krogu bojnih tovarižev ae poROvarjamo in s shulom razmi^ljnjemo, kalco izcfejflsko, lažnjivo in nesramno pjše ta slovensko pobarvan nemški list. Ceravno smo Jugoslovani, pa vendar smo vedno zvesti Bogu, cesariii in avsfrijski zastavi. Zaradi tega si ne damn u5iti od te propalice. ..Stajerc* se hvali, da je zvest Avstriii. oelo tatolican hofie biti. sieer na vodi ..Sia.icrPp.va" ^ot k lutri? reri in — v Berolin k Prusom. Slovenski vojaki pa pravimo: Sami si hočemo urecliti svoj dom, ?ami hočerao preurediti uašo domovinn, imcti I;o5emo nafo J^igoslavijo mo(1 habsburškim zpzlom. — Slerii 41 podpisov. Slovensk! fantjc o,b Piavi pozdravljnlo Jugoslavijo. Od PiaAe na Lašloem smo dobili od velikega števila slovenskib in hrvašlcih vojakov navduSeise izja.ve za, jugoslovansko deklaraciio. V neTri izjavi. podiiisani od veS kot. 2fiO vojakov. se glasi: ,,Poycxdo odloSno na ves glas, «>ko z.ivfist morl nm,ahljivci-nevedneži, zlasti pa neia^ prosen hoj ptujski zakotni gn^uRobi ..šta^mv?", '<*» hr *e T>olj .jnvlcal tot do«?(Klaj. Vam, TOjati-to^tMriSI, pa p^fporo3a» »a.jbo^S»ga prljafpfft). ?i Vam m\ r teh veleresnih časih prinaša veati iz vzbujajofte s« •Jomovine iu ta je splošno pBiljubljeni naš ,,Slovenski Goapodar." Širite ga med seboj, prjdobivajte mn novih naročnikov! Ž nlim si boste brezdvonmo lajSali t©«ke ure. Zdravi! Živela samostojna Jugoslavija pod »ogo6nim žezlom habsburškim! — Mat. Hriberšek, <*rnovojnik, vojna pošta 499. JJelovHUje usiuiljeuib bratov v Zalcu. Ko se je lota 1911 str,ižila misel, da hi usmiljen: bratle v.idali bolnišnico aa Slov. fttajerskem, se je poskusilo jja ve$ kraiih Saviiijske doline dobiti za ta nameu najpripravnejši prostor. Spomladli leta 1912( se je ko¦ečno dolofiilo, da se zida bolnišnica blizu trga Žalec. Vodstvo usmiljenih bratov je> t.akoj razpo^lalo nabiralne pole po celem Slov. štajerskem, da razvidi, na kakšno pomoč sme računiti pri tem delu 61oTekoljubnega zavoda od strani slovenskoštajerskega prebivalstva. Ko so bdle nabiralne pole konccm, leta 1913 zbrane, je znašala obljucljena svota okroglo K 160.000. Nameravana stavba bi bila stala 400.000 K. Vodstvo usmiljenih bratov v Gradcu je bilo v i.ajve6j zadregi, kaj naj stori. Opustiti blagi namen, m kazalo: saj so vendar povsod z veseljem pozdravljali miisel o novi bolnišnici, Četudi obljubljena svota ne bi mogla pokriti teh velikib stroškov. Leta 1914 je pa izbruhnila vojna. V svetovnem viharju so mnogi pozabili na bolnišnico, a pozabilo ni na njo vodstvo usmiljenih brtitov katero je še sedaj bolj nego pre] hotelo uresničiti lej)o misel, zakaj doljgotrajna vojna je pokazala krvavo potrebo nove samairita;iske bo)~ niSnice, katera bi naj za prvi Čas bila namenjena v vojni pohabljenim vojaJcom-invalidom. Da je pa bilo mogoSe resno misliti na uspeh, pripomogla sta biaga zakonska Franc in Terezija Nidorfer, veleposestnika v Vrbjih pri Žalcu. Ta dva dolgoletna in velika- dobrotnika usmiljenih bratov prej)ustila sta svoje posestvo vodstvu usmiljenih bratov z namenom, da se postavi ondi zavod za invalidne vojake. Pripravljalna dela za novo filovekoljubno podjetje so se že začela na dan Žalostne Matere božje, dne 30. nuirca 1. 1917. Zavod je že odobrila oerkvena in svetna oblrst in premil. knezoskof lavantinski so obljubili veliko svoto v ta namen ter obenim dovolili, da se že ort 23. arajnika, 1917 sme služiti sv. maša za vse dobrotnikc nameravanega zavoda v kapelici, katera se ie naredila v Nidorferjevi hiSi. Preč. g. JosiD Jurčift, vpokojeni bivši dekan v Vuzenici, je prevzel začasno to šlužbo, Vodstvo usmiljenih bratov se obra&a tem po tom do vseh svojih dobrotnikov z upapolno ; rošnjo in s prepričanjem, da bodo vsi tisti, ki so obljubiU lepe svote za stavao poprej nameravane bnlnišnice, da bodo tudi sedaj darovali za stavbo zavoda za invalidne vojake z imenom ,,Penzionaf, katerega hočejo usmiljeni bratje postaviti tako, da se spremeni zavoa pozneje v bolnišnicO, kakoršna, je bila od začetka namenjena. Ako pa kateri dobrotnik, ki je že daroval obljubl.;eni znesek za bolnišnico, katera se v prvotnem namenu sedaj Še ne bo odprla, ker je hiša za invalide sprlaj veliko nujnej&e potrebna, s tem namenom ni zadovolj-en, lahko zahteva poslajii znesek od vodstva usmiljenih bratov uazal insicer tekom 3 mesecev. Ge se v tem 6asu ne zglasi, je znamen]e, da daruje že dano f?voto za invialidno hišo ,,Penzionai." Vodsfvo usmiljenih bratov prosi vse svoje dosedanie in nove dni)rotnike, na.j blagovolijo poslatJ prisi>evke za naraeravano atavbo-na: Vod(stvo usmilienih hratov za stavbo bolnišnioe, ^alec. Za vsak poslani dar, domu na altar, se bo vodstvo pismeno zahvalilo, kar bo služilo tudi kot potrdilo. Za Tlskovni dom v Marlbora so darovali p.t.: Mohorjani v Rajhenburgu 200 K; Žmavc Jožef, kaplan v Rajhenburgu, 200 K; Dekliška Zveza Sv. Križ pri Ljulomeru 50 K; Bralno društvo Soštanj 200 K; Nabralo s« je v: Petrovčah 402 K; Sv. Lov xonc v Slov. gor. III. obrok 160 K; Teharje 1100 K; Dekliška Zveza v Marenbergu 43 K; Anica Vriakova v GloboSah pri Novicerlni 35.20 K; Zreče pri Konjicah 101.60 K; Spodnja Novavas pri Slov. Bistr i nabrala I. Zafošnik 86 K; Sv. Jurij ob Sftavniei K 07.52; 2alec 1416 K; Ribnica na Pohorju 5S0 K, bt. Martin pri Slovenjgradcu"616 K; Velikanedeija 1036 K: Slivnica pri Mariboru 147 K (že drugokrat); natanSni imenik darovalcev kakor na stofine še drugih dobrotnikov objavimo v eni prihodnjih številk, kakor hitro bo prostor dopušCal. Za danes pa prisrčna hvala ^isem dobrotnikom! — Dr. Anton Jerovšek, revnntelj Cirilove tiskarne v Maril>oru. Cesar odredil odpust najstareišili firnovojnikov. Naš cesar je izdal dne 13. marca t. 1. uk iz. ; o knterem se odnustijo najstarejši letniki. Crnovojnikom letnikov 1867, 1868 in 1869, ki so pritegnieni črncvojniški službi, se mora dati dopust po naslednjem redu: 1. Crnovojnikom, Id so rojeni leta 1867, v dobi od 15. marca do konca niaja 1918. 2. Crno,ojnikom, ki so rojerji leta 1868, od 1. junija do 15. peptembra 1918. 3. Crnovojnikom, M so ro.ieni leta 1869, od 16, septerabra do 31. decenibra 1918* C(;vlji na razpolafto. Ker primaJijkuje kmeta:1comii \n delavskemu prebivalstvu obuvala, je vo] o ministrstvo pripravljeno, razdeliti mpd prebhaMvo stare voiaSke čevlje in sioer popravljene in nepopra vljene. Občine se na,j takoj potom okrajnega glavarstva obrnelo na yojno ministrstvo, posamezniki pa naj naglasijo svoje potrebe pri občini. — Ob tej pri- liki ponavljamo, da sme dteti vsak kmet v stroj eno petino vse]; kož, ki jih ima od svojih siuj na razpolago; ta petina pa ne sme presegati Števila 5 kož. Radi deželne vinske laklade. Ker se množijo pritožbe radi plaCilnih nalogov glsde deželne vinske doklade, priporočamo naj se vsak, kt ga deželni urad po nepotrebnem nadlegnje 3 takimi plačili, obrm do deželnega odbornika dr. Verstovgeka v Mariboru. Cpiše mu naj natanko, na kak način mu de'ajo graški nemški oradniki krivico. Oddaja živine. Neprestanemu prizadevanja na gih poslancev se je posrečilo, da bo treba dati na Stajerskem za mesec marec približno 3000 glav živiae manj, kakor je bilo poprej določeno, toraj samo 9700 glav. To število bo veljalo tudi za me sec april in iriaj Tako je obvestilo poljedelsko mi nistrstvo poslanca PiSeka ia Verstovštka. Jižnoštajersko hmcljarsko drnštvo v Za'cu vabi k XXXVIII. glavni sknpšfiini, ki se bo vršila ne deljo, dne 24. tnarca ob 3. ari popoldne v občin ski pisarni v 2alcu po sledeCem redu: 1. Letno poroCilo. 2. Poročilo pregledovalcev letnega račana. 3 Razgovor o položaju hmeljarstva v obče. 4. Slu čajnosti. DruStveno vodslvo. Dopisi. *. Maribor. Na inkajšnji deželni^sadjarski in vinarski šoli se bo dne 15. in 16. aprila t. l. vršil tečaj, na ksterem se bo pouCevalo o pridelovanja zelenjave. Tečaj je menda namenjen samo za Nemce, kajti pouk se bo vršil v nemfekem jeziku. Priglase na ravcateljstvo imenovanega učnega zavooa do 8. aprila. Plač pri bvečini. DosedaDJi občin3ki gerent Alojzij Menhart je radi boiezni odstopil. Na njegovo mesto je imenovan velepo3estBik-domačio Janez Kren. Paskolo se je tradil za priseljenca lutrovca Amona, a vendar enkrat glavarstvo ni casedlo nje govim zahrbtnostim.l f^ ^^ ^ Hajdin. Naznanim, da je bil tisti Zorec iz Sel prej pri oas učtelj. Radi ga nismo imeli m veseli smo, ko ga ni več tukaj, ker potem bi kilo še hojše. Pri nas vedno leta tudi od biše do hiše stari nadačitelj Bezjak in je nam veliko jeze na pravil in Se nas prisilil, da smo zavoljo njegove neirškutarije šajbe od komalov dol porezali. Kdo jim le^ podplate, kapuje za tako po sili nemško ieiraie?ai3HfeBgi «1.. s$m_M- Št. Janž na Dravskem poljn. Sl. Km. Zveza pri redi v nedeljo dne 27. t m. ob 3 nri popoldan pri nas političen shod. Govori poalanec BrenčiC o delovanju v državnem zboru. Slovenski rod z Drav skega polja, pridi v Št. Janž. Poleg poslanca bo nastopilo še več govornikov Na cvetno nedeljo v šf. Janž' Bi*ezno ob DTa\"i. Nov križev pot, v trajen spomin sedanjega trpljenja, oskrbljen od brezniških faranov in dobrotnikov iz sosednjih far, zlasti iz Rit> nice ?. ondotnim preč. g. župnikom na 6elu, bo blaszoslovil na cvetno nedeljo vlč. g. o. Filip iz Maribora. Na god Marijinega Oznanenja bo isti gospod slovesno kroual kip lurške Gospe v spomin 601etnice Lurda. Vsem cerkvenim dobrotnikom prisrčen nBog plati ,uo Mariji brezniški!" Velenle. Dne 24. t. m. popoldan se pri nas vrši v DruStvenem domu shod, katerega priredi poslanec dr. Verstovšek. Cela gornja Saleška dolhia mora re udeležiti shoda v tem velezanimivem, toliko 2'io?tnem 5asu. Spodnja M.sliajsk* dolfna. Pozor Korošci! Dne 7. aprila —r n? beio nedeljo — popoldan se vrSi v Št Janžu pri Sp. Dravogradu v gosiilni g Časa shod, na katerpm bodo Bovorili dr. Veretovšek in drogi. Mogoče bo Cas dopo^Cal naželciku Jogo slovanskega kloha dr. KoroSCu, da se tadi adeleži shoda. Trnini KoToSke, pridife na ta shod' Rečica. Dna 11. marca smo pokopal; vzorno Mari.tino družbenico Fran^iško Venek. Vzeia jo je neizftrosna jetika v 81. letu njenega življenja. Lila je vsem v lep zgled, zlasti Še v trpljenju, ld ga Je prenašala z obfiudovanja vrodno potrpežllivostjo '(io&¦t\(\ kaplan Fran Hohrjec ji ie na grobu ^'>voril -v slovo. Rajlienbnrg. Slovensko katoliSko izobraževalno driigtvo priredi na velikonofini pondeljek popoldne ob 3. uri v dvorani kaplanije igri: nLJnbezen Marijine-1 ga otroka" in ,,Jeza nad petelinom in kcs." Kaj je novega? Nizozemska se je udala zabtevi nafcih sovražnikov in bo izročila četverosporazumu zahtevane ladje. Za protiuslugo pa dobi Nizozemska ve'ike množine pšenice. Švedska pa je te dni skoro pro3tovo)jna dala četvfTOsporazumu na razpolago velik del svojega ladjevja, da s tem pokaž« svoje masprotstvo napram Nemčiji. Nemška poročila naglašajo, da se je baje predsednik Zediojenih držav, Wilson, izjavil proti vkorakanju Japoncev v Sibirijo. Nemčija je organiz rala oboroženje nemških vjetnikov v Sibiriji proti Japoncem. Poslala je nemškega generala v Sibirijo, ki bo vodil armado nemških vjetnikosr. Mirovna pogajanja z Rumunijo se šb niso končala. Večina Rumunov, med njiini tudi kralj, je proti takeaiu miru, ki bi ga nar rekovala Nemčija in po katerem bi pestala Rumunija popolna odvisna od Nemčije in Avstrije. V sredi raed pogajanji je prešnje Avareskovo ministrstvo odstop:lo. Na njegovo* mes'6 je prišlo ministrst o Marghiloman, ki je sestavljeno iz samih pristašev nam prijazne struje. H§ JŁ Na bojiščih se ni zgodilo nič kaj posebno važnega. ia Naše nemške čete so zasedte južnorusko mesto Odeso ia prodirajo še dalje proti vzhodu. Na italijanskem bojišču se vrši,o priprave za ofenzivo. Na zahodni fronti pa so se že pričeii srditi boji, ki so morda predznalti že dolgo napcvedovane nemške ofenzive proti AngJežeca in Francozem. Slpvenški vojak! na Duaaju: Opjtšite ves dbgodek ter ga naznanite Jugoslovanskomii klubu na Dunaju, Parlament. — Slo\ onskin vojakom na frontli in v zaledju: PrisriJ* na hvala za ^tevilne velikonočne pozdrave! VraCam® iste z željo, da se skoro vidimo vsi skupaj v našl Jiijgoslaviji. Živeli slovenski junaM! — F. F. v o ] ¦*. na pošta 340: Prošnjo naj napravijo domafti na bataljon. Potrdi jo naj občinski urad in žetveni ko» misar. — Rešek Jera, Zagorje: Obrsaite sar na Vašega poslanca dr. JanfcoviCa. — Valenti« nift M a t j a ž, Razkrižje: Pesmi ne spre]»« mamo, ker nimamo prostora. — ŽeneizSl o-vt goric: Zakaj se ne podpišote? Dopisi brez podpi»« sa so brez izjeme obsojeni v globok uredniški ko9j odkoder ne zagledajo vefi belega dne. — D e k 1 e ia Starega t r g 'a: Hvala! Lepe misli. Bi radi prir* obfiili, a nam primanjkuje ^rostora za tako obširn« spise. Pozdrave! — Selnica ob Dravi: VnS* pritožbo smo izroSili na pristojno m-esto. — F r. P.t p eS p o 1 k 8 7: Hvala za Vaše priznanje! ,,Stajcio* naj lflže, kakor noCe, to ne bo spravilo nobenega SIo* venca iz tt,x |iif" ravnotežja. Iskrene pozdrave T.ran» in vsem vojakom 87. polka!—St Ilj pod Turjakom : Vaše piarro srro Jobili še le ob sklepu nredništva Pridev >Stražo.« Pozdravljenif — Pesniška dolina in Eisenerc: Hvala! Prepozno dcbili. — St. Marjeta niže Ptcja: Pesmi ne priobčnjemo. — »J. G. št. 17 «: Dopise, pisane s svinčnikom ne moremo rabiti. Prosimo, pišite s črnilom. Loka pri Z. Mosta: Seveda se sme, Ce je le dovolj težka.