Fran Roš
                            Maj
Maj je tiho stopil v gaj.                   Kdo je žalosten še zdaj?
Veje so ozelenele,                          Jurček v temnem  kotu joče,
rože sladko zaduhtele,         •         njemu se veselja noče,
vsepovsod je sam sijaj.                   pa še sam ne ve, zakaj.
•:¦      Ptice mehko so zapele,                  Klsli Jurček naj le stoče,
da bi srca nam ogrele                   če se mu tako že hoče,
""      in odprle na stežaj                         z nami noče v svetli raj.
Saj minil bo tudi maj. V zimi pa se žalostili bomo in solze cedill, saj za to bo čas tedaj. Zdaj se bomo veselili, Jurčka pa doma pustili, Ijubi maj nas kliče v gaj!