«eo&bsb «unča us a suwbkco tnasw
Poštnina plačana v gotovini.
JStredÉa“ izhaja v pondeljek, sredo in pdg| Uredništvo in upravmštvo je v M »riboni» Koroška cesia štev. 5. Z uredništvom w$ more govoriti vsak dan sani o od ti. m 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračri». Nezaprte reklamacije so poštnine punii Telefon interarban štev. 113.
61. itev.
Wrengtova država v državi.
Ime 'generala von Wrangela se je često imenovalo tudi na genovski konferenci. Sovjetski delegat čičerin je trdil, da ima dokaze za njegovo zvezo s Francijo, za spletke nekaterih vlad in za vojne nakane proti Rusiji. Wranglove pustolovščine se pregrevajo po vseh svetovnih listih in diplomacija še danes ne ve, kam hi Wran-glovce uvrstila. Eni jim prisojajo vojaški značaj, proglasili bi jih radi za stalno vojsko, drugi jih pa predstavljajo kol navadne begunce, ki so navezani na gostoljubje v tujini, na genovski konferenci se je pa vendarle čulo pravo ime in to je: banda, čičerin je zahteval da se obveznosti regularne vojske posameznih držav raztegnejo tudi na izredna oborožena krdela, da ne bi mogle gotove države, ki se hočeš nočeš pokorijo obveznosti miru, podpirati raznih tolp, češ, saj ne spadajo pod dogovor in obvezo. Lloyd George je nato odgovoril, tla Anglija sploh ne pripozna in ne trpi band, — Francija z malo antanto je pa molčala.
Z angleškim odgovorom so Wranglovci prišli do pravega naziva in državnikom, ki bi jih radi predstavili kot neko vojsko, je zastala sapa.
Baron von Wrangel se sprehaja po Evropi, danes je v Carigradu, jutri v Beogradu, potem zopet v Pešti in Bukarešti. Tu se sprehaja s francoskimi generali, tam se da fotografirati v Horthy-jevi družbi, v Paši-čev in Bratianov kabinet pa zahaja kakor v svojo pisarno in celemu svetu bi se ta ostanek caristične vojske rad predstavil kot nekak trajni faktor mednarodne politike.
Svoje obnašanje je ta pustolovec dobro prilagodil razmeram v posameznih državah in kol nekak naslednik Nikolaja Nikolajeviča, bivšega šefa vseh ruskih front, se obnaša tu kot nekak zaveznik, tam pa zopet kot nekaka pokrovitelska sila in celo nadvlada. Hitro je spoznal, da je v Beogradu lahko eno in drugo, v Bolgariji se je pa odločil za gesto nekakega suverena m svoje ljudi je proglasil za «državo v državi«. Računal je na francosko protekcijo in na to, da spada Bolgarija med «premagance«, zvezal se je pa vrhu tega še z opozicijo proti bolgarski zemljoradniški vladi. Wrangel je s Francijo vred vedno računal, da bo opozicija strmoglavila zemljoradniško vlado ter iz Bolgarije napravita šovinistično, reakcijonarno državo, ki bo vedno pripravljena stopiti v kolo zarotnikov proti Rusiji. Če bi zasedli bolgarsko vlado velekapitalisti, radikalci ali «ma-kedonstvujušči«, bi bila zveza z Rumunijo in državo SHS gotova in Wrangel bi iz vseh treh držav črpal moči za nov pohod proti Rusiji. Mržnja beograjske vlade proti Bolgarom ne izvira iz spominov na boje in grobove Bregalnice in svetovne vojne, temveč samo iz odpora proti poštenim ljudskim strankam v Bolgariji in proti režimu, ki se razlikuje od beograjskega kot dan in noč in ki ni pripravljen voditi enake ali vsaj podobne zunanje politike.
V nadi na skorajšnji konec zemljoradniške vlade jc Wrangel od prvega početka zelo oholo/nastopal po Bo;-gariji, vlada pa le ni hotela pasti, temveč je začela Wrangelu stopati na prste. Odredila je razorožitev, zahtevala je od Wrangelovih organizacij, da položijo denar za svoje vzdrževanje, vse ruske begunce je podredila bolgarskim zakonom in začela jih je odpravljati domov. V odporu proti temu je začel Wrangel čvrstiti svo-fje stike z šovinistično opozicijo ter kovati z njo zarote proti vladi, glavni udarec je pa pripravljal za čas, ko bo Stambulijski z drugimi voditelji zemljoradniške stranke odsoten vsled genovske konference.
Stambulijski je odšel, oblasti so pa naprej izvajale prejšnje odredbe proti Wranglovcem, ki so naenkrat začeli kazati zobe. Wrangel je bil celo tako predrzen, da je protestiral pri bolgarskem kralju, se ponašal z žrtvami Rusije za Bolgarijo v letu 1887 ter celo grozil. To in pa par razkritih zarot je izbilo sodu dno. Narod je vstal ter začel izganjati tujo, naduto soldatesko. Mogoče bi Wrangel premotil bolgarskega kralja, naroda pa ni mogel. Nemški baron, ki se je zagrizel v Rusijo in proglasil za njenega «upravitelja«, ko je Tatarje drl na Kavkazu, moril in požigal, je s svojo baharijo ruskih žrtev in s svojimi grožnjami izzval upravičeno ogorčenje. V Sofiji so se komunisti in zemljoradniki udeležili velikanskega shoda ter demonstrirali proti tujim, oholim ujedam iz poslopja Wrangelovega «generalštaba« so pa začeli padati streli, posledica je pa bila, da so začeli Wrangelovi oficirji frčati čez mejo. Bolgarski delavci so pokazali toliko naklonjenosti jugoslovanskim narodom, da teh pustolovcev niso pustili na jugoslovansko, temveč, da so jih metali samo čez grško snejo. Zajeti Wranglovi oficirji so se zelo oblastno in oholo oBnašali, branili so se odgovarjati na vprašanja o svojem delovanju, češ, da jih veže prisega in da odgovarjajo samo svojemu vrhovnemu zapovedniku. To naj bi bil von Wrangel. Komu pa on služi? Rusiji ne, saj ji kot tujec in v gotove svrhe dresiran soldat in priganjač ni nikdar služil. Komu torej služi? — Celokupni reakciji in preostalemu taboru onih oblastnikov, ki živijo samo od nasilja in ki so se zarotili proti novi dobi in proti novemu svetovnemu redu in miru in sprave, zaželjene in zahtevane od narodov celega sveta.
Maribor, dn« 26. maja 1929,
Reakcijo, ki se druži z Wrangelom in njegovo bando, ves svet obsoja in pričakuje se lahko z vso gotovostjo, da se bo narod za narodom zganil ter se otresel tujih ujed. Bolgarski narod je dal duška svojemu ogorčenju in če bo pri tem zamahnil tudi proti domači reakciji, je to naravno in upravičeno.
Zastopniki Anglije dejansko kažejo, da ta velika evropska država ne trpi band in banditov, zahtevali so pojasnila od SHS vlade, kaj spletkari z Wrangelom in tudi od bolgarske so zahtevali, da dosledno izvršuje od-I redbe proti Wranglovcem. Pri vsem tem je še posebno 1 značilno in sramotno za beograjske oblastnike, da narodu predstavljajo Wrangela kot begunca, na drugi j strani mu pa odpirajo svoje kabinete, ga častijo, podpirajo ter se celo tako ponižujejo, da mu dovolijo inšpekcije postojank. Bolgarski odgovor na take Wranglove «inšpekcije in obhode« je opomin na naslov naše vlade.
Ljudje umirajo od lakote —
v Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori. Uradna poročila naštevajo okrog 30 smrtnih slučajev in lahko si mislimo, kako strašna je morala biti usoda in smrt teh nesrečnežev, da so jih celo pisarji, komisarji, načelniki, inšpektorji in drugi predstavniki režima opazili in zabeležili. Režim je slep, ne vidi krivic in nesreč, še man j pa svoje krivde. Po celi bogati in blagoslovljeni Jugoslaviji hirajo in umirajo ljudje lakote, ker uprava nima srca za delavne sloje. Po Dalmaciji in Črni gori mori lakota kmetsko ljudstvo, tej izmučeni masi se pa pridružuje tudi delavstvo cele Jugoslavije in v prvi vrsti eno, ki je v državni službi. Vsak privatni podjetnik poprej sprevidi, da raste (Jraginja tudi za delavstvo, dr • žavna uprava pa odredi in odmeri svojim uslužbencem plače, potem se pa leto in leto ne briga, je-li je ta plača sploh še življenskim razmeram primerna ali ne. — Smrtnim slučajem lakote v Dalmaciji in Črni gori se mora prišteti še veliko, strašno število delavskih otrok, ki hirajo in umirajo po kleteh in vagonih, delavskih žena, ki so tako oslabele, da jih vsaka sapica odpihne, in samih delavcev, ki v enem letu težkega in sramotno nizko plačanega deta izgube več moči, kol poprej v desetih letih ter umirajo nagloma in ostavljajo svojcem kot edino zapuščino kal smrtne bolezni.
Vsled krasnega našega reda in brige za narod je umrljivost delavnih slojev vedno večja, v srcu bogatega Banata so ljudje, ki nimajo kruha in v Dalmaciji u-mirajo ljudje lakote na tako strašen način, da celo oblastniki, ki imajo polna usta jugoslovanskega blagostanja in osvobojenja, beležijo: umrl vsled lakote . . .
Dalmacija je v področju Jadrana in ne Dona ali Volge, ona je v Jugoslaviji in ne v Rusiji, ki je bila od vseh strani blokirana in tudi v notranjosti pustošena od tujih in domačih sovražnikov. Pelješac, od koder je javljeno največ smrtnih slučajev, ni kaka puščava, tem več eden od najlepših naših primorskih polotokov. Jugoslavija je bogata, izvaža hrano, ima plodno Posavino, bogato Moravo in še bogatejšo in rodovitnejšo Bačko in Banat, Pelješac je pa blizu izhoda bosansko-herce-govinske železnice, ki vodi naravnost iz Posavine in iz Banata.
Tudi v drugih krajih bogate Jugoslavije je lakota, pa kakor v Dalmaciji, tako se tudi drugod širi strašna korupcija, organizirajo se fašisti in med siromašnim svetom se iščejo in zatirajo «protidržavni« elementi. — Vladne stranke hodijo med delavno ljudstvo samo po volilne glasove, drugače pa imajo zanj samo obljube in pa zapore po raznih obznanah in zaščitnih zakonih.
Pretresljiva poročila iz gladne Dalmacije vlada že dolgo posluša in od. časa do časa razširi vesti, da so se odobrili krediti za pomoč in prehrano. Vsi ti krediti se še do danes niso udejstvili, udejstvujejo se pa s presijo nabrani poročni darovi v razkošju beograjskega dvora in milijonskih izdatkov za pripravljanje velikih svečanosti in parad.
V Italijo se tihotapi iz naše države hrana, del Dalmacije — «osvobojen« iz italijanskih rok, se pa zvija v smrtnih krčih lakote. Razkošen je dvor, polni so bari, delavno ljudstvo pa strada. Ruski režim je opran vsake krivde lakote, ki vlada v Rusiji, naši oblastniki so pa vse to, kar so po krivici pripisovali boljševizmu, — sprejeli v svojo «državotvornost.«
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Zadnja seja narodne skupščine pred odgodi tv i-jo parlamenta do dne 6. junija se vrši danes in so zopet na dnevnem redu interpelacije poslancev. Skupščina je odgodena radi binkoštnih praznikov.
Ministrski s v e t je poslušal poročilo zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je poročal obširno o svojem delovanju v Genovi z ozirom na reško in zadrsko vprašanje. Glede Ninčičevega poročila niso sklepali nič definitivnega, ampak pridejo ti sklepi na vrsto po povratku Pašiča.
Ministrski svet se že nekaj tednov sem na
Letnik XIV.
vsaki seji posvetuje ter razpravlja o ponudbah Blerove in Holgartnove bančne skupine, a o kakih odločitvah ni ne duha in ne sluha.
Finančni o d b d r je izročil parlamentu poročilo o dohodkih in izdatkih državnega proračuna zajeto 1922. Dohodki znašajo 6.693,447.864 dinarjev, izdatki])* 6.691,636.243 dinarjev. Proračun izkazuje prebitka e-kroglih 2,000.000 din.
AVSTRIJA.
Pri seji odseka za zunanje zadeve je naznanil zvezni kancler dr. Schober koncem poročila o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, da je zvezna vlada sc ozirom na izid glasovanja o pooblaščenju glede kreditov sklenila podati ostavko celokupnega kabineta. Zvezni kancler je v izvrševanju tega sklepa izročil zveznemu predsedniku tozadevno vlogo.
Francija, Anglija in Nemčija.
Lord Derby je izjavil: Poincare je napovedal posebno akcijo Francije proti Nemčiji. Posledice tega st moramo predočiti. Če eden zaveznik sme sam nekaj podvzeti, potem sme drugi povedati, da s tem noče i-meti posla. Tako postopanje, kot je francosko, bi bilo samo v interesu nekdanjih sovražnikov.
RUSIJA.
Sovjetski izvrševalni odbor v Moskvi je ratificiral nemško-rusko pogodbo, sklenjeno v Genovi.
Včeraj je bil podpisan v Genovi rusko-italijanski trgovski dogovor.
AMERIKA.
Trgovinski minister Zedinjenih držav je izjavil: Amerikanska posojila Evropi dosegajo štiri milijarde dolarjev, nevštevši 100 milijonov, izdanih v karitativne svrhe. Brez te pomoči bi Evropa že davno padla v kaos. Ali on je sedaj kot odgovorni član vlade dolžen obvestiti Evropo, da ne sme več računati na posojila in pomoči od strani amerikanske vlade, če je Evropi potreben denar, naj se obrne na privatne ameriške kapitaliste, pa tudi, da dobi od njih pomoč, se mora ravnati po a-meriških zahtevah. Amerika zahteva: 1. ustvariti se mora atmosfera miru, 2. znižati oboroženje, 3. ravnotežje proračunov z zmanjševanjem stroškov in 5. uvedba zlate denarne podlage.
Beležke.
«Na zunaj huj, na znotraj fuj«. V «Beograjskem Dnevniku« čitamo tole: «Kralj Aleksander se ne bo sramoval pred svojo nevesto, ko pride v Beograd, imela bo kaj videti. Dvor je tako razkošno opremljen, da prekaša vsako željo; Balkan kaj takega še ni imel, pa tudi. v Evropi je malo takih dvorov. Kot patrijot sem zadovoljen (direktor lista namreč), pripomniti moram pa» še tole: Zakaj ne bi mi vse državni stvari uravnali s tako vestnostjo, naglico in energijo? Zakaj se ne bi na enak način pobrigali za naše finance, za naš promet, za
naso prosveto? — Reče se: To pa ne gre......ali to je
samo izgovor, vse gre, če se hoče, — evo, na pripravah za kraljevo poroko se vidi, kaj vse gre, če se hoče. — Vsak, ki bo prisostvoval kraljevi poroki, lahko reče: To niso balkanci, to je visokokulturna evropska nacija! Zakaj — vprašam vas, bratje, — ne bi mi bili tako vi-sokokultumi v vseh drugih stvareh? Zakaj ne bi bila cela naša država, da se tako izrazim — dvorska in cela naša nacija kraljevska? Tako mi Boga, če bi vse drž. posle izvrševale s tako vnemo, bi bila cela država veli-častnejša od dvora in izgledala bi kot Beograd ob poroki. Nič drugega nam ni treba, kot reči: Vse hočemo delati tako kot sedaj pripravljamo za kraljevo poroko in vedno hočemo biti tako vneti, kot smo sedaj ob tej priliki. Samo malo dobre in trdne volje je treba, bogami, bratje, zakaj jò imamo sedaj, ko smo v državnih
stvareh tako nemarni in kriminalno zanikrni?!«------
Jako je razvnel «Beograjski Dnevnik«, Protičev «Radikal« pa pravi k temu, da vsi nesposobni tako delajo po srbski narodni: «s polja gladac, a iznutra jadac!« — Slovenci imamo za to tudi svojo prislovico: «Na zunaj’ huj, znotraj fuj!«
O jadranski železnici razpravlja neki modrijan v beograjskem «Vremenu«. Ta sumljivi modrijan prizna sicer možnost dvojne zveze z morjem: ene preko Zagreba v bližino Bakra, druge pa preko Bosne do Gruža. Prva, pravi prav na kratko, se ne more vzeti resno v kombinacijo radi velikih prirodnih zaprek in tako nam ostane samo druga: čez Bosno do Gruža. To se ma zdi prirodno prav prikladna, samo Ivan Planina mti še nekaj nagaja. Tunel bi bil predrag, zato pa je treba m is liti na elektrifikacijo tega dela proge z vodno močjo Neretve. — Tako torej zveza Zagreb—Bakar ima mnogo več prirodnih zaprek, kot pa Ivan Planina s tunelom, ali pa z elektrifikacijo. Po beograjskem mnenju so te «prirodne zapreke« namreč dejstvo, da bi se z zvezo Zagreba z morjem gospodarsko dvignil prečanski svet, lo se pa ne sme zgoditi in zato je bolj prikladno, vrtati Ivan Planino, samo da ostane jadranska železnica — srbska! Ni čuda, da Italijani tako dobro uspevajo v pregovorih z beograjskimi diplomati.
Naš centralni Beograd je začel z ropom. Subotiški «Neven« prinaša vest, ki nam postavlja Beograd v temna in pred količkaj kulturnim svetom pa naravnost V r«**
\
parsko luč. Prosvetno in notranje ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri morate gimnaziji v Subotici in Senti oddati vsaka po dvatisoč knjig za beograjsko vseuči-liščno knjižnico. Delegat ravnokar omenjenih ministrstev je zabeležil na licu mesta po katalogih, na katere knjige reflektira država po vseh mestih Bačke in Banata. Zaenkrat so na programu zasege od strani Beograda povestne knjige. Ministrstvo pa ne plača prav nobene odškodnine za knjige. Baške in banaške knjige, ki bodo romale v Beograd, so last mest ali občin in tega koraka zasege potom ministrskih naredb ne moremo nazvati drugače kot — rop! Ravnokar pribito dejstvo je nov korak v službi nečuvene centralizacije, ki je največja briga sedanjih vladinovčev. «Nevenemu« poročilu še dostavlja «Hrvat«: Težko je najti besede, s katerimi bi se zamoglo dovolj karakterizirati kulturni rop od strani našega centralizma. Gimnazije, ki so si tekom let s trudapolnim nabiranjem proslovoljon darovanih prispevkov nabavile knjižnice, jih bodo sedaj j oropali, samo, da si bo beograjsko vseučilišče povečalo | svojo biblioteko. Za Bačko in Banatom prideta še na j vrsto Zagreb in Slovenija. Mariborska vojna realka zna ! dovolj povedati, kaj vse je iz nje romalo v Beograd. — Komisar mesta Sarajevo jfc zaplenil celo sarajevske žarnice, osrečil z njimi beograjske ulice in za žarnicami so prisie na vrsto knjižnice in za temi se bodo lotili centralisti potom ministrskih naredb še drugih pre-čanskih dobrot, katerih še Beograd nima. Ministrske naredbe ne stanejo nič, a Beogradu so že prinesle marsikaj dobrega in dragocenega iz — preka!
S čim se bavi poštno ter brzojavno ministrstvo? — «Vesnik«, službeno glasilo beograjskega poštnega ministrstva, prinaša od 30. aprila tega leja dve naredbi, po katerih se morejo odslej naprej na naših poštnih uradih rabiti sledeči službeni izrazi: Direkcija, pošta, telegraf, telefon, stanica. Naziv «urad« se nikakor ne sme več rabiti. Z uvajanjem ravnokar omenjenih izrazov se torej bavi naš poštni minister, mesto, da bi se brigal za zboljšanje poštnih razmer po naših južnih krajih. — Omeniti tudi treba, da so danes v naši državi razdeljeni poštarji na štiri skupine in sicer: Srbija, Bosna—Hercegovina, Slovenija, Dalmacija, Hrvatska in Vojvodina. Najslabše plačani so od vseh hrvatski in vojvodinski poštarji. Samo, da smo dobili od gospoda ministra edinstvene nazive, vse drugo pa je postranska stvar!
Nekaj izza priprav za kraljevo poroko. Priprave za kraljevo poroko so v polnem teku in jih izvršuje pripravljalni odbor. Predvsem prideta pri poroki v poštev obe kroni, ki ostaneta isti, kot pri poroki pokojnega kralja Petra, a so jih na novo pozlatili in ju prenesli v saborno cerkev. Posebni rečni monitorji bodo spremljali ladjo, s katero se bo pripeljala bodoča kraljica Marija v Beograd, in so že dospeli v zemunsko pristanišče. Po Beogradu se postavljajo posebne tribune za 12.000 gledalcev. Odbor za pripravo poročnih svečanosti je dobil kredit 6,169.888 dinarjev, katerega bo porabil za poročne slovesnosti. Razven tega kredita je posodila vlada beograjski občini 1 milijon dinarjev za vse mogoče predpriprave, ki se bodo izvršile pred poroko. Kot slavnostna gosta pri poroki bosta pariški in bukareški župan, ki sta povabljena od beograjske občine brzojavnim potom. Da bo zvedel o sijaju poročnih slovesnosti tudi celi svet, je povabljena v Beograd za dobo poroke cela vrsta novinarjev. Za te novinarje, ki bodo poročali v svet o kraljevi poroki, je pripravljena posebna ladja, ki bo vozila po Donavi pred ladjo, na kateri se pripelje v Beograd kraljica Marija.
Naša državna diplomacija. Zunanje ministrstvo je razpisalo svojčas 40 mest za sprejem v diplomatsko šolo, V kateri bi se naj naši mladi ljudje, ki imajo veselje do diplomacije, izšolali, da zastopajo pozneje našo državo v inozemstvu. Ravnokar omenjenih 40 mest je bilo razpisanih do 30. aprila in se je javila za obisk te diplomatske šole četvorica, a še ta brez kvalifikacije. Radi tega je podaljšalo ministrstvo sprejemni rok do 31. maja. V času podaljšanega sprejemnega roka se je pobrigal za sprejem v diplomatsko šolo tudi eden — Hrvat, ki je dovršil trgovsko importno in eksportno akademijo, — študije, ki so mu nudile dovolj kvalifikacije. Na njegovo prošnjo za sprejem je dobil odgovor, da ga vzamejo, ako se podvrže in napravi sprejemni izpit. Diplomatske vede željni Hrvat se je začel razgovarjati s svojimi eksaminatorji in dognal, da so prav vsi brez kvalifikacije, kar ga je tako razljutilo, aa je Umaknil svojo prošnjo. Tako torej se vzgaja pod zunanjim ministrom dr. Ninčičem naš diplomatski naraščaj. Od diplomatskega naraščaja, ki bo tako vzgojen, pač ne smemo pričakovati boljšega zastopstva naših interesov v inozemstvu.
Masaryk in Pribičević. «Slobodna Tribuna« piše: Nimamo namena, da bi primerjali predsednika čeho-slovaške republike s Pribičevičem. Beležimo njiju imeni vzporedno, ker se predstavlja naš prosvetni minister večkrat kot Masarykov učenec, ali ga vsaj kot tacega raznašajo v javnost njegovi petolizni pristaši. Nedavno se je zgodilo, da sta Masaryk in Pribičevič govorila eden in isti dan in iz njunih govorov zija med obema silen prepad ne samo glede kulturne vrednosti, ampak z ozirom na njuno splošno mišljenje in prepričanje. — Masaryk je govoril ob priliki otvoritve kongresa čeho-slovaških vseučiliščnih profesorjev in izrekel med drugim sledeče besede: «Jaz se nikakor ne strinjam z ono inteligenco, ki zahteva tako pogostoma politiko močne roke.« — Pribičevič je govoril isti dan v Velikem Bečke-reku in izjavil ravno nasprotno: «Jaz sem predstavitelj močne roke«.
Uradniki Sokoli dobe dopust Ministrski svet je odobril vsem državnim uradnikom, ki so Sokoli, do - j pust za udeležbo na sokolskem zletu, ki se vrši v Ljub- j Ijàni od 12. dò 14, avgusta. Uradniki Sokoli imajo to- j
rej dopust, prosto Vožnjo in jim še manjka za sokolski izlet prav mastna nagrada iz državne blagajne. Posebni državni krediti za Sokole so vedno na razpolago.
Dnevne novice.
Pokrajinskega namestnika Hribarja, se prijemlje smola. Nobeden od slovenskih dostojanstvenikov se ni skušal kraljevemu dvoru s tujim denarjem na tako javne obsodbe vreden način prikupiti, kot naš gospod pokrajinski namestnik. Kol poročni dar je hotel podariti kralju Windischgraetzovo vilo na Bledu, ki bi se naj bila kupila in luksuriozno opremila s prostovoljno in neprostovoljno zbirko. Cela zadeva Hribarjevega razsipovanja je prišla do ušes kralja samega, ki je odklonil Hribarjev poročni dar in mu naznanil, da bo omenjeno blejsko vilo kupil sam. Kraljeva uprava dvora razglaša, da se naj vsa nabrana poročna darila naslovijo in pošljejo naravnost na njo v Beograd in ne v Ljubljano gospodu namestniku. Gospod Hribar je torej dobil nezaupnico od kralja in dvorne uprave, torej lahko beležimo, da tudi ne bo deležen dobrot kralje -ve mize ob času svatbe. V Beogradu so izvedeli po srbijanskih listih o Hribarjevi umazani polomiji ob času kraljevega lova v kamniških planinah v decembru minulega leta. Hribar namreč noče plačati — 26 kmetskih voznikov, ki so vozili ob priliki lova razne uslužbence in gonjače, da si se je izrazil napram adjutantu kralja da so vsi lovski stroški poravnani, a sedaj grozijo vozniki dvoru s tožbo glede odškodnine. Kot pokrajinskega namestnika’"spremlja gospoda Hribarja povsod smola. Kmalu po nastopu visokega namestniške ga mesta je osrednja vlada prepovedala Hribarju ono bujno okrašeno uniformo, v kateri je delil po Sloveniji «pravico«. Nato so mu odvzeli mesečno plačo, dokler ne poravna stroške za pojedine in sprejeme, ko se je predstavljal na državne stroške po slovenskih mestih in trgih. Vladni nemilosti napram gospodu namestniku je sledila sedaj tik pred najvišjo poroko še kraljeva in dvorna — nezaupnica — ali ni to več kot smola, ki se je oprijela gospoda Hribarja tik pred odžaganjem kot namestnik. Tako starostno izkušen gospod kot je na primer gospod Hribar, bi že bil lahko enkrat pameten, da 'si ne bi grenil zadnjih dni svoje politične «slave« z vladno, kraljevo in dvorno nezaupnico.
Naš finančni minister Kumanudi nima sreče pri sklepanju zunanjih posojil. Vedno se pogaja, a do kakih sklepov ne pride. Več sreče in hitrosti kot s sklepanjem zunanjih posojil ima gospod minister z zakonskimi predlogi o povišanju zemljiškega davka in trošarine. Gospod minister je predložil finančnemu odboru predlog o zvišanju zemljarine in trošarine, a mu je odbor za enkrat ta predlog odbil. Uverjeni smo pa, da pred ko bo sklenjeno zunanje posojilo, nas bo «osrečil« gospod finančni minister z povišano zemljarino in trošarino. Gospod Kumanudi še pač najbolj razume na iz-posojevanje pri domačih davkoplačevalcih, ki posoju-jejo državni blagajni kar brez obresti!
Jugoslovanski klub za naše fante vojake. Naši poslanci so se obrnili s posebno prošnjo do kralja, naj se odpusti od kadrske službe vse mladeniče letnikov: 1895, 1896, 1898 in 1899.
Za ohranitev porote. Na zadnji seji vodstva Slov. ljudske stranke v Celju dne 21. maja se je sprejela naslednja resolucija: «Vodstvo SLS se izjavlja za ohranitev porote s primemo modifikacijo (spremembo) zakona v tem smislu, da naj .spadaj o v bodoče vsi politični delikti pod kompetenco porotnih sodišč.« Tako je prav! Pravice, ki jih ljudstvo že ima glede sodstva, si ne sme pustiti vzeti!
Naše župane opozarjamo na resolucijo, ki so jo sklenili na seji vodstva SLS, v Celju dne 21. maja glede porot. Vodstvo SLS se v tej resoluciji izjavlja za ohranitev porote s primerno spremembo zakona v tem smislu, da naj spadajo v bodoče pred porotna sodišča vsi politični delikti.
Kako so zborovali demokrat je v varaždinski županiji. V nedeljo, dne 21. t. m. so sklicali demokratje ljud sko zborovanje v Vinico (sodni okraj Varaždin) v trdni veri, da posedajo vsaj v okolici Vinice nekaj pristašev, kjer so dobili pri volitvah v konstituanto nekaj stotin glasov. Ko so pa prišli na zborovanje demokratski govorniki, so našli zbrane same radičevce, ki niso pustili j DS govornikom izustiti niti besedice. Radičevci so zagotavljali demokratom, da od sedaj za naprej ne sme na hrvatskih tleh govoriti javno niti eden od demokratov, kaj še le javno zborovati. Pivi demokratski govornik, bivši frankovec, a sedaj ljut demokrat dr. Ba-ričevič, javni bilježnik v Prelogu, je poskusil prvi govoriti, a moral je konečno sam prositi političnega komisarja, da shod razpusti. Po poraženem demokratskem shodu so napravili radičevci manifestacij ski obhod in nato so javno zborovali. Demokratski govorniki pa so se skrili in zaprli v neko krčmo, kjer so imeli pod asistenco žandarjev in vladnega komisarja svoj sestanek.
Naš poslanec Jože Škoberne je bil 22. t. m. operiran v Leonišču v Ljubljani, kjer se bo moral leciti še kakih 14 dni. Našemu poslancu čestitke k dobro uspeli operaciji in mu želimo skorajšnjega okrevanja!
Za beograjski dvor! Graški list «Tagespost« piše pod naslovom: «Srebrni zaklad za beograjski dvor« — sledeče: «Vodstvo kovinarske tovarne Berndorfove se pogaja z jugoslovansko vlado, kako izdelati srebrni zaklad za beograjsko kraljevo obitelj. Izdelal se bo elegan ten in dragocen servis iz srebra za 280 oseb. Stroški bodo znašali približno štiri milijarde kron.«
Cerkveni dostojanstveniki pri kraljevski poroki. — Policajdemokratska «Riječ« javlja, da bodo prisostvovali kraljevim svatbenim svečanostim sledeči cerkve o i dostojanstvenim : zagrebški nadškof dr. Bauer, djakov-
ski škof Aksamovič (oba ravnokar omenjena škofa se mudita na evharističnem kongresu v Rimu), sinjskl škof Marušič in križevački grškokatoliški škof dr. Ny-aradi.
Kdo podpira pri nas podivjanost ljudstva? Dopis od Sv. Lenarta nad Laškim. Kdo je kriv podivjanosti med našim ljudstvom, tako se povprašujejo mnogi in navajajo zato razne vzroke. Mi pa pravimo, da imajo velik del krivde na podivjanosti našega ljudstva naše oblasti z nepotrebnim otvarjanjem novih gostiln. Evo dokaza! Začetkom letošnjega leta smo imeli v naši občini, ki šteje 700—800 duš, eno gostilno. Pred kratkim smo dobili drugo in sedaj nam hoče okrajno glavarstvo V Celju naprtiti še tretjo, tako da bosta v razdalji dveh minut kar dve gostilni. Gospodje pri okrajnem glavarstvu v Celju so menda mnenja, da se bo na ta način povzdignila morala med ljudstvom. Mi pa pravimo: naša okrajna glavarstva naj bodo manj radodarna s podelitvijo gostilniških koncesij in med ljudstvom bode manj pijančevanja in manj s' pijančevanjem združene podivjanosti in surovosti. Res čudno, da celjsko okrajni* glavarstvo tega ne more ali noče uvideti.
Desetletnica Orla. Iz Vranskega nam poročajo: Naš telovadni odsek Orel obhaja letos svojo desetletnico v nedeljo, 11. junija 1922. Ob tej priliki se bo vršil velik orlovski tabor z javno telovadbo in mičnim vspo-redom. Ob 9. in pol 10. uri pozdrav gostov. Ob 10. url slovesna služba božja na telovadišču in popoldne ob treh javna telovadba. Na orlovskem taboru sodeluje zagorska'delavska godba. .
Požar. (Poročilo iz Dobrne). V četrtek, dne 18. t. m. je začelo naenkrat goreti v Dobrnski vasi št. 1 pri Volovcu. V najkrajšem času se je raztegnil in objel ogenj celo gospodarsko poslopje, hišo, hlev ter svinjak. Z največjo težavo in neustrašeno požrtvovalnostjo so rešili le živino, malenkost od pohištva in nekaj obleke, vse drugo je postalo žrtev plamenov, ki so se vsled vetrov širili z nevzdržno naglico. Dobrnska požarna bran*, ba je bila takoj na licu nesreče, a ognja ni mogla pogasiti, niti pravočasno zajeziti, ker je primanjkovalo vode. Posestniku Volovcu je do malega uničeno in vpe-peljeno vse imetje in ga priporočamo vsem radodarnim sosedom, naj mu nemudoma priskočijo na pomoč z raznim gradivom, da pride pred zimo vsaj pod streho.
Poprava naših vagonov in lokomotiv. Na račun vojne odškodnine bomo zopet prejeli iz Nemčije dokaj vagonov. Ravno te dni je prejelo naše železniško ministrstvo obvestilo, da je precej teh nemških vagonov že odposlanih in čakajo na prevzem od naše strani ob meji. Zagrebška železniška direkcija nima lokomotiv, da jih pošlje po že pripravljene nemške vagone. Za transport nemških vagonov je odrejen predujem, ki je na razpolago ministrstvu saobraćaja. Z druge strani pa imamo na madžarski meji deset popravljenih lokomotiv, ki se nam ne izročijo, ker še niso poravnani popravni stroški. Ali ne bi bilo umestno, da bi porabil mi nister saobraćaja dovoljeni predujem za odplačilo popravnih stroškov za naše lokomotive ob madžarski meji in te stroje potem poslal na nemško mejo po nemške vagone in le tako bi dobili prepotrebne madžarske stroje in nove nemške vozove. Sedaj pa čakajo ob mejah lokomotive in vagoni, za katere mora plačati državna železnica ležarino, ki bo znesla nekaj do deset milijonov! in povrh pa še tako zelo trpimo v našem prometu na po manjkanju vagonov. Naša drž. administracija je čisto pristno balkansko birokratska, ker se ne moreta med seboj sporazumeti minister saobraćaja ter financ, da: bi se porabil zgoraj označeni predujem kot plačilo za lokomotive, akoravrio je določen za transport nemških vagonov. Ako bi odnehal glede neumno trdovratnega birokratizma finančni minister, bi lahko nekaj za drža vo in celotni promet koristnega storil minister saobraćaja. Tako pa vsled balkanske trdovratnosti enega, ne more delati drugi, država trpi škodo in po nepotrebnem je oškodovan žep davkoplačevalcev; Nemci in Madžari pa se nam smejejo.
Uradniki brez strehe so zborovali te dni v Zagreba ter protestirali proti stanovanjskemu uradu, ki gre bolji na roko privatnim, kot pa državnim uradnikom, poseb no pa proti državni upravi, ki sicer sili vsaj na videz privatna podjetja, da zidajo hiše za svoje uslužbenee, za streho svojih uradnikov se pa prav nič ne briga. Na tem shodu se je konstatiralo, da je v samem Zagrebu nad 600 uradniških in železničarskih družin, ki se potikajo po mestu in okolici po podstrešjih in kleteh, m vagonih in danes tu, jutri tam, znancem v nadlego h* celo po vežah in hodnikih. Zahtevalo se je tudi, da se posestnikom in bogatinom zožijo prostori, če morajo že eni toliko trpeti, naj tudi drugi občutijo ,kaj je stiska.
Tudi v Beogradu se bojijo eksplozije. Okrog Kali-megdana in spodnjem delu mesta je naložena artilerijska in infanterijska municija v velikih množinah in velikem neredu. Bitoljska nesreča je beograjske meščane, ki stanujejo v bližini municijskih skladišč, oplašila in začeli so prositi vojaško oblast, naj pretečo nevarnost odstrani. Vojaška oblast še dosedaj ni ničesar ukrenila, in municija še vedno leži, kakor je ležala. — Vojaška uprava ima to strašno manijo, da je menda vsak večji kraj osrečila z veliko kopico eksplozivov ter tako celo Jugoslavijo postavila na prava vulkanska tla. Vojni upravi še pomaga carina, ki ima po svojih magacinih ponekod tudi dovolj razstrelilnih snovi. — O bitoljski katastrofi je posebni vladni odbor še le sedaj izdal poročilo o prizadeti škodi. Po tem poročilo naj bi trpelo prebivalstvo 9 in pol, vojaški erar pa 2 in pol milijona škode. Oškodovanih 5950 prebivalcev in 5235 hiš, od teh je 35 hiš tako razdejanih, da se niti popraviti ne da. Ubitih naj bi bilo 10, težko-ranjenih pa 14 oseb. škode in žrtev bo pa seveda prej več, kot pa manj. ;J
26.	maja , 1922.
Nevaren goljuf pod ključem. Zagrebška policija je aretirala Jakoba Belograd, doma od št. Ruperta nad Laškem, ki je od svoje prave žene ločen privatni uradnik. Mesca februarja se je zgoraj omenjeni seznanil v Bjelovaru z natakarico Angelo Zamljan in jej izvabil na goljufiv način 16.000 kron v gotovini in razne zlate nakitne predmete v skupni vrednosti 80.000 kron. Lahko verni natakarici je lagal, da jo bo namestil kot gospodinjo v velikem hotelu v Celju, katerega bo prevzel skupno s svojo materjo. Po Bjelovaru se je predstavljal kot bančni prokurist, po Zagrebu in okolici pa kot dr. prava. Belograd je lazil po selih zagrebške okolice in izpraševal kmete, če imajo kake sodne sporne reči med seboj, da jih bo rešil on kot sodnik. Na ta način je prekanil za novce marsikaterega lahkovernega seljaka. — Ako pa mu ljudje niso hoteli sesti na njegove goljufive limance, jim je pretil s težkimi ovadbami in telesnimi mukami po preiskovalnih zaporih. Policija je ugotovila da je bil goljuf Belograd že enkrat kaznovan v Ljubljani s šesttedenskim zaporom, a dokler je še služil v vojnem času pri vojakih, je okradel neko vojno blagajno. Na zagrebškem prijavnem uradu se je javil kot doktor. Ogoljufana natakarifca biva sedaj v Ljubljani, kjer so jej prisodili 3 mesece zapora in 2000 kron globe radi verižništva, a poleg tega je še obdolžena raznih tavin in poneverjenj. Goljuf Belograd in ogljufana natakarica Zamljan — oba sta sedaj pod ključem — eden v Zagrebu, drugi v Ljubljani.
Država 3 milijone — trgovec 15 milijonov, Sedanja Anton Kristanova domena — veleposest Belje — je nosila bivšemu lastniku nadvojvodi Frideriku letno čistih 5 milijonov kron dobička. Odkar so pa prevzeli to krasno posest beograjski «specijalisti«, ki so se izvežbali v poljedelstvu po «kasarnah«, gre z dobičkom vedno — bolj rakovo pot. Poprejšnje vešče in strokovno izšolane uradnike so odpustili in jih nadomestili s Kristanom, strankarskimi korupcijonisti ter bivšimi srbskimi oficirji. Ogromni deficit, ki so ga povzročili z brezvestnim gospodarstvom ti novi upravitelji Belja, hočejo sedaj pokriti z razprodajo najlepših hrastovih gozdov. Nedavno je bilo iz Belja prodanih 2000 hrastov, ki so sloveli po celi Baranji not krasota. V ostali Evropi bi se bili ti hrasti prodali potom javne dražbe. Beljska uprava pa je prodala debla pod roko. Država je dobila za les 3 milijone, kupec pa je zaslužil 15 milijonov. — Kristan zna!
Začetek komunističnega procesa. Dne 23. t. m. se je začel pred sodiščem v Osijeku proces proti tamkaj v preiskovalnem zaporu zaprtim komunistom.
Prvi jugoslovanski mornar umrl. Dne 17. t, m. je umrl v bolnici v Splitu Jurij Tovra, star 19 let, ki je dovršil strojne šole v Boki in je služil na naši bojni ladji «Sokol«. Tovra je prvi jugoslovanski mornar, ki jje umrl.
Živina iz Madžarske, komisija za sprejem madžarske živine na račun vojne odškodnine je že odpotovala iz Beograda v Budimpešto, kjer se bo mudila do 8. junija. Sprejemala bo madžarsko živino in jo pošiljala v Vojvodino. Železniško ministrstvo je že porazdelilo večje število vagonov po onih progah, ki vodijo na Madžarsko, da bo živina čimprej prepeljana. Ako bomo po Puci j evi krivdi in zaslužku Samostojne oškodovani pri madžarski živini kot smo -mi pri nemški, nam še sedaj ni znano. Da pa ne bo dospela madžarska živina na pristojna mesta brez večjih in manjših afer, pa je fakt, kateremu se nikakor ne bomo čudili, ko se bo začelo pisati o aferah madžarskih rogačev.
Naša država — dober posnemovalec. Dunajski listi pišejo: V Avstriji je draginja v dobi od 15. aprila do 15. maja, torej v enem mesecu, narastla za 25 odstotkov. Tako n. pr. stane sedaj 1 kilogram moke 800 K, dočim je stal dne 15. aprila 650 K, hlebec kruha stane sedaj 810 K, dne 15. aprila 610 K, svinjska mast je v ceni poskočila od 2550 na 2900 K i kilogram, sladkor od 950 na 1080 K, goveje meso od 1860 na 2800 K, torej ravno j za 50 odstotkov. Toda tolažimo se, tako pišejo dunajski |
STRAŽA
časopisi, mi imamo v Jugoslaviji> dobre posnemovalce, kajti ne bo več dolgo, ko bodo Imeli v naši sosedni državi Jugoslaviji iste cene za življenjske potrebščine — kakor jih imamo mi sedaj v Avstriji!
Pred novimi hoji v Albaniji. Iz Cetinja javljajo, da se pripravlja celotna Albanija na borbo. Vlada je odredila splošno mobilizacijo od 19. do 60. leta. Javljajo tudi, da bo podvzelä albanska vlada vse korake, da dobi na kredit ter posodo od Grčije: topove, strojne puške in drugi vojni materijal.
Italijani napadli naše čete. Dne 23. t .m., kmalu po polnoči, se je dogodil pri Kastvu v Primorju slučaj napada italijanskih čet na našo stražo, ki je menda v zgodovini civiliziranih držav brez primere, že dolgo časa so naše obmejne čete opazovale, da se nekaj kuha na laški strani. V omenjeni noči, kmalu po polnoči ,je padel strel iz samokresa na italijanski strani. Nekoliko pozneje je sledila cela salva strelov na naše čele, vmes so Italijani vrgli proti našim četam še tudi nekaj ročnih bomb. Slišali so se tudi klici: «Evviva Italia!« Čeprav je bilo ponoči, se je vendar vsled metanja in cks-plodiranja bomb videlo, da je bilo med italijanskimi napadalci mnogo častnikov v popolni uniformi. Lahi so se nato razdelili na štiri oddelke. Deset minut po polnoči je zatrobil rog italijanske čete na napad. Naše čete so mirno čakale na napad. Ko so se jim Italijani približali na 30 korakov, so jih naše čete sprejele z 10 ročnimi granatami. Učinek je bil naravnost strahovit. Gela prva italijanska napadalna vrsta je bila požeta in uničena. Lahi so se kmalu na to spustili v divji beg, prvi so zdirjali na konjih seveda laški oficirji.. Naše čete, čeprav številčno šibkejše, so jih zasledovale do meje. Drugega dne so naši vojaki pokopali številne, v tej prav cati bitki padle italijanske vojake, ter pobrali orožje, katero so Lahi pometali od sebe v svojem divjem «korajžnem« begu. Na naši strani ni bilo nobenih človeških žrtev. Da je bil ta laški napad na naše čete dogovorjen in dobro organiziran, sledi iz dejstva, da sta nekaj ur pred napadom dospela na Reko podpredsednik italijanske zbornice in vodja nacijonalistov Federzooi ter zbornični tajnik Acerbo. Prišla sta v Trst kot zastop nika italijanskega parlamenta pri sprejemu italijanske kraljeve dvojice v Trstu, nakar sta imela zaupne sestanke z reškimi fašisti. Odpeljala sta se v Zadar, kjer bosta prisostvovala sprejemu laške kraljeve dvojice v Zadru.
Kobilice — najstrašnejša človeška nadloga. Kot grozna posledica svetovne vojske se je najprej pojavil glad, zatem kužne bolezni in sedaj pa kobilice, ki so najstrašnejša človeška nadloga. V Palestini, Asiriji, v Mezopotamiji so se pojavile v takem številu, da je že sedaj tamkaj vse golo. Požrle so vso travo, listje in žetve. Sedaj so se pa pojavile v ogromnem številu po vsej južni Rusiji. Prišle so v Rusijo v tako ogromnem številu, da je izgledalo kakor oblaki na nebu. Samo v 4 dneh so v Rusiji popolnoma uničile 14 milijonov hektarov zemlje. Ruski list «Pravda« piše: «Kobilice, ta naj strašnejša človeška nadloga, bodo zadale Rusiji smrtni sunek!« Isti list piše nadale j: «Vsa znamenja kažejo, da se bodo te kobilice, ko bodo uničile Rusijo, preselile bodisi v Rumunijo, v južno Madžarsko in v Banat v Jugoslaviji, kjer bodo istotako v nekaterih dneh uničile vse.« Rumunski list «Averul« ter madžarski časnik «Magyar Orszag« pišeta skoraj doslovno: «Vlada je u~ krenila vse potrebno, da tega nepridiprava sprejme dostojno — z žveplom in smodnikom.« O kakih odredbah naše jugoslovanske vlade za slučaj invazije kobilic pa še do sedaj seveda ni bilo slišati ničesar, kajti «ima još vremena«!
DAROVI ZA BIRMANCE — najlepši in najtrajnejši m molitveniki. Raznovrstne molitvenike od priproste do najfinejše vezave ima v zalogi po primerno nizkih cenah — TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU, — katero s te» toplo priporočamo,
«Obljube presv. Srca Jezusovega.« — Pred nami Je mesec junij ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Častile!
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.	,
(105. nadaljevanje.)
Euhenor jè godrnjal. Pa udati se je moral, kajti Hir-pinov vpliv med gladiatorji je bil mnogo večji ko njegov.
In vsa družba je krenila proti tribunovi hiši, sredi med iajimi Mariamna, ki se je še vedno tesno držala Hirpina. —
Eska je čepel v svojem skrivališču, tiho in pazljivo, kakor je čakal nekdaj v letih svoje zgodnje mladosti na jelena v gozdnatih gričih svoje domovine. Vse njegove moči so bile do skrajnosti napete v ostri pozornosti in hipni pripravljenosti. —
Kq se je po dolgem čakanju približal ropot voza, je planil po koncu, trdno odločen, da z enim samim obupnim naskokom reši Mariamno —.
Pa veliko je bilo njegovo razočaranje —.
Pozlačeni voz je bil prazen, le Automedont je sedel v njem, ves splašen in prestrašen.
Zadovoljen, da je ušel gladiatorjem, jo je namreč zli-kavi Oarzes potegnil na svoje stanovanje in je previdno sklenil, da bo tam počakal, dokler se ne ohladi patronova jeza, ali pa ne izpremenijo vsega položaja dogodki, ki jih prinese tista noč.
In tako je moral Automedont sam domov v svojem strahu in trepetu.
Britanec ni vedel, ali naj bo vznemirjen ali pomirjen vsled tèga nepričakovanega pojava.
Preudarjal je.
Voz se je sicer vrnil brez Mariamne, toda oproščen-cev in oboroženih sužnjev ni bilo od nikoder. Ali so zgrešili svoj plen in ga iščejo? Ali so jo vlekli dugam? — Morebiti na stanovanje oproščencev, kjer bi naj ostala skrita, dokler bi se ne naredila noč? Toda besede Placi-
dove — oziroma njegovega duha — ki jih je čul, so ne-dvomno pričale, da jo v palači pričakujejo vsak trenutek. ;
Vsak trenutek, da! — Ampak ti mučni trenutki so tra- : jali cele ure------!
Že je sklenil v svoji brezdelni nepotrpežljivosti, ki tkao rada spremlja negotovost, da se bo vrnil in poiskal Eleazarja, — ko začuje enakomerne vojaške korake gladiatorjev.
Mesec je jasno sijal in odprti prostor, na katerem so se pojavili gladiatorji, je bil svetel ko pri belem dnevu.
* Z upapolnim zadovoljstvom je spoznal plečasto po- ; stavo Hirpinovo — in zares, ob njegovi strani je stopala dobro znana, v črno oblečena, vitka postava —. Dvom, j strah, skrb, — vse se je v enem samem hipu radostnega i veselja mešalo v njegovi duši, ko je zopet zagledal Mariamno.	:,	...	_
Kakor jelen je planil sredi med nje in jo objel. Dekle pa mu je sopeč omahnilo na prsi. —Srečno in varno se je čutila, saj je bila pri njem —•	, . .
Hirpin je zakričal, da so poskočili sužnji v obednici:
»Zdrav — in v celi koži —! Zdrav in dobre volje! — Pojdi z nami nocoj! Bolje pozno ko nikoli! ■<- Zaprisežite ga, tovariši, zaprisežite ga takoj! Hej, prinesite košček kruha in peščico soli! Tule, Rufus, križajva meče! Ravno o pravem času sem te našel, da deliš z nami vse, — nevarnost in zabavo in plen!«
Namigoval in mežikoval je pri teh besedah svojemu mlademu prijatelju. Uganil je hipoma, kako stvari stojijo med njim in med dekletom in Hi Si mogel misliti boljšega načrta, ko da Eska vsaj deli ž njim plen, ki jim je tako iznenada padel v roke.
Pa njegova namigovanja so ostala brezuspešna - .
Eska je imel oči le za Mariamno. Vznemirjena mu je ! šepetala svojo nezgodo in svoje Strahe in ga je rotila, naj jo’ reši.	... -.j- .	-.
3
presv. Srca so že lani iskali knjižico: Obljube presv. Sre« Jezusovega, ki obsega krasne molitve in pobožnosti. Knjig* je bila pošla. Zdaj pa jo je Tiskarna sv. Cirila v Maribor« zopt izdala v novi izdaji, Knjižico krasi lepa podoba Srt* Jezusovega, kakor nekdaj. Vkljub lepi izpeljavi v dvefc barvah in lepem papirju je cena tej knjižici še zelo «el« nizka. Stane namreč samo 1 dinar in se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
iz Maribora.
Vojaškim komandam in komandantom. Življenje-
v naših krajih pozna gotove medsebojne obveznosti in tako je dnevnih 24 ur razdeljenih na čas, ko vse dela s; polnim hrupom in ropotom, in pa na čas počitka, ko je. tudi nepretrgano delo dolžno onzirov do počivajočih, ko fabrike ne tulijo iz svojih siren, ko vozniki ne smejo pokati z biči itd. če gospodje vojaški starejšini tudi prihajajo iz krajev, kjer ne poznajo takih obveznosti, bi bilo vendarle že čas, da tudi vojsko prilagodijo našim razmeram. Fabriške sirene zatulijo prvič ob sedmih, vojska pa že ob štirih in petih zjutraj trobenta po mestnih ulicah. Voznika, ki bi ob tem času pokal in ropotal, bi prijel policaj,pa voznik, naš seljak, tega itak ne stori in vsaj toliko obzirnosti, kot je ima on, moramo zahtevali tudi od vojaških komandantov, pa naj, se prištevajo med uniformirano gospodo ali pa med uniformirane seljake, če je že potrebno, da se vojake na vse zgodaj podi naokrog, naj se drugim ljudem privošči počitek, za trobentanje je v samotni okolici prilike in časa dovolj. Naši ljudje niso tako militaristični, da bi jih «zvoki« vojaške trobente zibali v sladke sanje, nasprotno, izmučenim ljudem se ropa potreben počitek,, otroci se plašijo, bolniki vzdihujejo, ko jim soldaška, trobenta prežene spanec in vsi ljudje soglašajo v tem, da je to brezobzirno in nekulturno početje.
Brezobzirnost. Očividec nam piše: Bilo je v torek popoldne. Po Strossmajerjevem drevoredu v Mariboru je pridrvela elegantna kočija, v katero sta bila vpreže-na dva vojaška konja. Kot kočijaž je bil vojak, v kočiji ste pa sedeli dve oficirski dami. Ko j<_ kočija namesto po cesti, ki vodi tik ob drevoredu, drvela skozi imenovani drevored, so se mali otroci, ki so brezskrbno igrali v drevoredu, kriče razpršili na vse strani. Kočiji se je komaj ognilo več otroških vozičkov, v katerih so bili dojenčki. V kočiji sedečim oficirskim «damam« je očivid-no dopadlo, kako so se malem razškropili na vse strani, liki se razpršijo kokoši, kadar zažene med nje kak jastreb ali pes. Policijskega stražnika seveda ni bila' nobenega blizu. Ali ni to milo rečeno: skrajna brezobzirnost?
Izid včerajšnje dirke. Karl Pachnerjevo darilo si je priboril g. Rosenberg s svojim konjem «Dolar«, ki ga je vodil g. Filipič. V drugi dirki je zmagala «Sonja« g. Skoberneta. V kmetski dirki je odnesel prvenstvo kon" «Zajc« g. Domajnka. Dvovprežno dirko je dobil g. Fleischer s konjema «Gormasch« in «Mesut.«
Jugoslovanska Strokovna Zveza vabi svoje člane in članice na izlet, si se vrši v nedeljo, dne 28. t. m, popoldne, na Goro pri Sv. Petru niže Maribora, kjer je ob 3. uri popoldne kratka cerkvena pobožnost s pridigo in petimi litanijami. Po cerkveni pobožnosti pa se vrši na prostem predi cerkvijo delavsko zborovanje.
Krščanska Ženska Zveza v Mariboru vabi svoje članice, da se pridružijo nedeljskemu izletu krščansko-socijalne-ga delavstva na Goro pri Sv. Petru.
Turistovski klub «Skala« iz Ljubljane priredi za Binkošti propagandni izlet na Pohorje. «Skala« se pripelje v nedeljo ob 4.13 v Maribor. Po zajtrku v kavarni «Centrale še krene po južni poti k Mariborski koči, pogleda slap Frara-ščice ter poda po obedu čez Sv. Bolfenk, Razglednik k Ruški koči. Po večerji se vrne del izletnikov k Mariborski koči. Binkoštni pondeljek od Ruške koče po novo nadelani poti v Lobnico, mimo Malega in Velikega Šumika čez Mizni vrh na Klopni vrh, kjer bo otvoritev koče. Popoldan povratek na Falo, ogled elektrarne, z večernim vlakom v Maribor h* v kolodvorski restavraciji do odhoda ljubljanskega vlaka prijateljski sestanek. Mariborska podružnica SPD in odsek: amaterfotografov SPD vabita svoje člane in prijatelje, da se tega izleta mnogoštevilno in z aparati udeleže.
Potegnil jo je k sebi.
»Proč tu!« je zapovedovalno vzkliknil, ko sta se mis približala Euhenor in Lutorij. »Izbrala si je, z menoj pojde! Popeljem jo domov k njenemu očetu«.
Prezirljiv nasmeh mu je odgovoril.
»Čujte! Čujte! Pretor govori! To je Cezarjev glas! Da,, Da! Pojdi v miru! Dovolj nam je takih rumenolasih barbarov! — Ampak dekle ostane pri nas!«
Ni več trepetala. Strah jo je minil. Ponosno in samozavestno je stala ob strani svojega zaščitnika, bleda ko smrt, pa iz oči ji je sijal obupen pogum.
Tudi Eska je bil bled. Z vso silo se je premagoval, da bi ostal miren in govoril prijazne besede.
»Vaš sem!« je rekel. »Ne bodete me napadli vsi hkrati! Naj spremljam dekle domov in vrnil se bom k vam, zvest, kakor je zvest moj meč!«
»Pustite ju!« je nagovarjal Hirpin. »Pošteno govori In ti barbari nikakor ne prelomijo svoje besede!«
»Ne, ne!« se je vmešal Euhenor. »On z nami nimaf ničesar opraviti! — Kaj? — Ali ga ni v amfiteatru premagal neki patricij? Razen tega— saj ni najet za nocoj! Nič nima opraviti pri našem poslu! Kdo pa je on, tat barbar, da bi mu naj mi pustili naš najlepši plen —?«
»Ali hočeš, da se udariva zanj?« je zagrmel Eska Ini zagrabil za meč.
Euhenor je plašno odskočil med tovariše.
»Prisega mi branil« se je izgovarjal. Tovariši so mu pritrjevali, pa vkljub temu je padla marsikatera bodeča na račun strahopetnega Grka.
V hipu je bil Eskin sklep storjen.
»Okleni se me okrog pasu!« je šepnil Mariamni, »trdno se me drži, pa bova predrla njihove vrste!«
Kakor blisk je šinil njegov meč iz nožnice in piami je med gladiatorje —.	i
..(Dalje prihodnjič). {
kredit ne c1
Radi prekasno došlega raznega manufckturnega blaga sem radi prezidave primoran podaljšati veliko prodajo za 10 dni in to
od 31. mala pa do 10. junila
Vse blago se bo piodajalo še ia Iti odstotkov ceneie kakor dosedsi
Ne odlašajte z nakupom, nadvse ugodna prilika* se nudi samo 10 dni.
‘lika prodaja	in med 2. in 5. uro popoldne in se zaključi nepreklicno 10. junij
Se priporoča
OGLEJTE NI
izložbe in zalogo novodošlega manufakturnega blaga kakor sukna, platna, :o:	hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se :o;
o pesnidno znižfinih cenah v trgovini
j, Josip Karničnik, Maribor, GRAJNKI TRG I
Bresobvezne, k nakupu se nikogar ne sili.
Velika zaloga vsakovrstnih
Predno si nabavite darila za
oglejte si največjo zalogo zlatih in srebrnih ur, verižič, uhanov in drugih nakitov, katere se Vam nudi po znižanih cenah v
novi trgovini
E. BIZJAK
trgovina z zlatnino in srebrnine.
Maribor, Gosposka ulica 16.
Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opažati, kako n lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fetteija že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova Elsa« STanochim pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad stepaj s poštnino 80 K,) Fellerovo »Elsa«-lilijno mleč no milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi poštnine prosto jiO K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.	Ä<*ößm
Odda se večja količina
prvovrstnega
CEMENTA
iz Splita. 3«i
„HITROZID"
Maribor, Vetrinjska ulica štev. 30, I. nadslr.
Harmnnii 3 in pol igr., io fanna ssr.„ precizijske in mmmmmmmmmmmm IlOIIIIUIIII registr., ameriški LGfJIlC Ule stenske popra- X črpalni sistem, krasen doneč, s vlja najsolidneje tvrdka R. Biz- CßVillckS kolenico se takoj ceno proda. jak, Maribor, Gosposka ulica
jak, Ma
Vprašati: Hetzl," Maribor,' Pod štev. 16. mostom štev. 9.	2—3 at 7
za dekleta, bele in rumene barve,
40—10 *epo del°’ se ceno Prc dai° 4 v Sodni ulici 23, Maribor. 220
iiiUiilliilfilSliiniilliiUiil
V nedeljo, dne 28. maja i I.
konjska dirka
ne Tezetu pri Mariboru ob 14. uri 30 minut (pol 3. popoldne).
Poseben vlak vozi iz Maribora, glavni kolodvor, na Tezno ob 2. uri popoldne in se vrača v Maribor ob 6. uri 20 minut zvečer. — Povratni vózni listek samo
Maribor—Hoče.
BllllUlHIllMHIlilllilllBI
Zadružna gospodarska banka d. d.
ur X.julbljaxai.
Poziv
na subskripcijo IV. emisije delnic Zadružne gospodarske banke d. d. « Ljubljanu
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banka d. d, v Ljubljani je sklonil, povišati delniško glavnica
od K 24,000.000 - na K 48,000.000 -
iz zdajo 60.000 novih delnic po K 400 — nom. vrednosti pod sledečimi pogoji :
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico
eno novo po ceni K 520-— za komad.
2.	Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu
K 580-— za komad.
3.	Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove
delnice so deležne dobička za drugo polletje 1. 1922.
4.	Opcija, oz. subskripcija se izvrši :
pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani.
»	»	»	»	» podr. Djakovo,
»	»	»	»	»	»	Maribor,
»	>	»	»	»	»	Sarajevo,
»	»	»	»	»	»	Split,
»	»	»	»	»	»	Sombor,
» * > ‘ »
»	» Šibenik,
> ekspoziture Bled,
» » » »
s »	»	Sveopće zanatlijske banke, d. d. v Zagrebu,
j »	■»	»	» podr. Karlovac,
>	»	Gospodarske banke, d. d. v Novem Sadu.
Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji.
LJUBLJANA, dne 18. maja 1922.
Upravni svak,
hdejatalj ta založnik: Konzorcij «Straža.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Vbtt Cirilova Uaknraa i Maribor«,