azne vesti o odporu v sgoslaviji in na Balkanu j Na tak način dobiva jugoslovanska vojska generala Mihajloviča orožje in municijo. lah Sredozemskega morja. * Tudi iz Balkana/prihajajo vesti o novih težkočah, posebno iz' Bolgarske, kjer ima Boris mno-, go skrbi. Nacisti so z njim ne-, zadovoljni in mu očitajo, da ne zna napraviti zanesljivega miru; med svojim uradništvom. A opo-' zicija v parlamentu se je celo drznila vložiti protest proti| uvedbi nemških židovskih zakonov na Bolgarskem. Ozemlje, katero je na Balkanu; zasedla Italija izredno zanima! Turčijo. Dodekanez'je Turkom | trn v peti, ki bi ga na vsak na-; čin hotela odstraniti. Ti otoki bi prav za prav morali pripadati Grčiji, a zasedla jih je Italija. Tudi Albanija se mora po nazi-ranju turške javnosti povrniti v skupino svobodnih balkanskih držav. Turčija stremi za tem, da se dobesedno izvede načelo — Balkan balkanskim narodom. * Nemški list "Das schwarze Corps" se boji iza nemško notranjo fronto zaradi 6 milijonov tujih delavcev, ki se nahajajo na nemškem ozemlju, a nimajo nikakih moralnih vezi, da bi bili lojalni napram nemškemu na-rod\i. _____ Ameriški transportni par-nik se je potopil, samo 4 osebe izgubljene Washington. — Transportni parnik President Coolidge je zadel na mino v južnem Pacifiku in se pogreznil. Parnik je vozil takrat 4,000 vojakov, toda vsi razen štirje so bili rešeni. Tako naznanja mornariško poveljstvo. j Ravno kje in kdaj se je parnik nonesrečil, ni povedano, to- da najbrže se je to zgodilo v zadnjih tednih. Parnik je najela vlada za prevoz čet ter je imel 21,936 tonaže. o- - rMtSE^THE LOJtp AND^RASS V*AtlMUMTtONjf NOVI GROBOVI Angleži so potopili dve osiški ladji ob Franciji London.—Pri napadu na osiški konvoj so Angleži potopili dve nemški ladji in sicer eno tovorno in eno iz spremstva. To je bil morda prav tisti spopad, o katerem Nemci poročajo, da je bil potopljen neki angleški rušilec. -o- Za pisma naj se zglasijo Rdeči križ clevelandska podružnica ima nekaj sporočil iz Evrope, za katere naj se zglasijo sledeči: Anton Zollnick (Zalnik), 1058 E. 72. St. ima pismo od Julke Pugelj, Struge, Dolenjsko. — Marko N. Ozego-vic, 3701 Stickney St., Cleveland, O., ima pismo od poročnika Miloša S. Crevar, ki je in terniran v Nemčiji. Zglasita naj se pri Ameriškem Rdečem križu, 3333 Euclid Ave., Home Service Department. Vprašata naj za Miss Dora Ventura. Pozdravi iz Floride Mrs. Brodnik in hčerka /iz 18611 Muskoka Ave. pošiljata pozdrave iz Jacksonville, Fla., kamor sta šla na obisk k sinu, oziroma bratu Josephu, ki služi pri marinih. ! Angleži napadajo ostanke armade generala Rom-mela, ki beži zahodno j Osma angleška armada £od .poveljstvom generala Montgo-j mery je napadala ostanke armade nemškega generala Romme-jla pri E1 Agheila. Angleži so i štrli nemško obrambno linijo, I nakar se je umaknil Rommel 'proti zahodu. Od 10. oktobra se je umaknil Rommel že 700 milj preko Libije pred zmagovitimi Angleži. Rommelova bežeča armada se je bila ustavila pri E1 Agheila, kjer se je nameraval Rommel postaviti v bran. Toda Angleži so napadli s tako sjlo, da so se Nemci takoj umaknili proti Tripoli, dokoder imajo manj kot 400 milj. Istočasno so ameriški letalci z vso silo bombardirali Tunis in Bizerte. Bombe so zanetile ogromne požare v pristaniščih in na pomolih v soboto in nedeljo. -o- Nemškega ujetnika iščejo v Toronto Toronto, Kanada. — Policija išče Siegfrieda Schmidta, ki je z šestimi drugimi nemškimi vojnimi ujetniki pobegnil iz taborišča Gravenhurst. Oblasti so jih šest polovile, a Schmidt je baje v Torontu. Baje je kupoval v neki prodajalni cigarete in ko ga je hotel trgovec izpraševa ti, je naglo pobegnil. -o- Letna seja podružnice 25 Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj svojo letno sejo v navad nih prostorih. Tajnica bo pobirala asesment že ob šestih. Po seji bo nekoliko proste za bave. Članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. Antonija Kodromaz V sv. Aleša bolnišnici je umrla včeraj zjutraj Antonija Kodromaz, rojena Bordon, doma iz župnije Prepoto na Primorskem. Stara je bila 52 let in je zbolela v četrtek za mrtvo-udom. V stari domovini zapušča brata Andreja, rtu|kaj pa soproga Andreja, ki je doma istotam. Dalje zapušča sina Leona, ki se nahaja pri marinih na otokih Parris, S. C., ki bo dospel na pogreb ter pet hčera: Joanne Sekula, Florence Jelinek, Sylvia, Erma in Vida ter enega vnuka. Družina ima svoj dom na 6702 Bonna AVe. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ.. Pogreb bo iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida v sredo ob devetih pod, vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Pokopana bo na Kalvariji. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Ana Grdič Po dveh tednih bolezni je umrla Ana Grdič (Garagus), stanujoča na 5214 Forest Ave., Maple Heights, O. Bila je stara 59 let in rodom Hrvatica iz Žumberaka. Bila je članica društva Bled, št. 20 SDZ in Zrinjski Frankopana, št. 403 Zapušča soproga Nicka, hčere Mary Andrus, Ethel Vrenešič, Kathryn Ruben, sina korpora-Thomasa, sestro Martho Bro-čič, vnuke in pravnuke. Pogreb bo iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. Cas pogreba še ni določen. -o- Pri požaru na plesišču je umrlo 110 oseb St. Johns, Nova Fundlandija. — V soboto večer je nastal v natrpanem plesišču požar, v katerem je poginilo najmanj 110 cseb in najmanj 102 osebi sta bili ranjeni. Več ducatov ljudi je bilo poteptanih, ko so ljudje v uaniki drli k izhodom. Rusi so pobili v zimski ofenzivi 169,000 nacijev in zajeli 74,500 Štiri petine padlih je Nemcev, ostali so Madžari in Romunci. Na centralni fronti in pred Stalin-gradom so Rusi uničili Nemcem ogromne zaloge potrebčin. 20 nemških divizij je v nevarnosti, da bodo obkoljene. Moskva, 13. dec. — Odkar so pričeli Rusi ofenzivo pred Sta-lingradom in na centralni fronti, so zajeli 74,500 nemških častnikov in mož ter jih pobili 169,000. V tem času bije 20 nemških divizij obupen boj, da se rešijo obkoljenja severno od Stalingrada. V teh 20 divizijah je nekako 300,000 mož; ki se krčevito zaganjajo v rusko linijo severozahodno od Stalingrada z name- nom, da se prebijejo proti zahodu preko zamrzle reke Don. Ruski kolobarl okrog nemških divizij je od 20 do 30 milj širok. To je prvič, da so začeli Nemci z večjo ofenzivo, da zlomijo obkoljenje. Kljub vsem nemškim napadom pa Rusi poročajo o svojem stalnem napredovanju. Nemci skušajo dovesti svojim divizi'jam potrebščine z transportnimi letali, katerih so Rusi uničili 171 v 5 dneh. Od 19. novembra, ko so se Rusi zagnali z ofenzivo proti Nemcem v Stalingradu, so zajeli ali uničili ogromne zaloge nemškega materiala. Štiri petine padlih je bilo Nemcev, kot trdijo Rusi, ostali so pa največ Romunci. nekaj pa je tudi Madžarov. Rusi so zdaj na tem, da popolnoma preženo Nemce iz Stalingrada, katerega je bilo nekoč polovica v nemških rokah. Zadej za nemško linijo pa vneto delujejo ruski gerilci, ki so samo v okraju Smolensk pobili 7,400 Nemcev ter razbili 45 vlakov v zadnjih 6 tednih. V provinci Kursk uničijo gerilci povprečno po en nemški vlak na dan. Sedem armadnih letalcev pogrešajo / Hamilton Field, Cal.—Sedem armadnih letalcev, ki so bili na patrulji ob obrežju, pogrešajo že več kot en teden. Zadnjič so slišali od njih 6. decembra zjutraj. Imena letalcev še niso bila dana v javnost. -l0- Teška poškodba Včeraj so bila radi padlega snega tla jako opolzkla in poroča se o več poškodbah pri padcu. Tako se je poškodovala pri padcu tudi Mrs. Jean Krainze iz 6120 Glass Ave., ki ji je spodrsnilo na ledenih tleh na 156. St. in Waterloo Rd. Prvo pomoč so ji dali v Emergency Clinic bolnišnici. Iz bolnišnice Albert Kokely se je povrnil iz bolnišnice. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu, 19709 Shaw nee Ave. 1 Prva vest o pozar'u je prišla ob enajstih večer. Toda po radiju je bilo naznanjeno, da imajo ogenj že pod kontrolo. Kmalu zatem je pa požar izbruhnil z vso silo in objel vso plesno dvorano, predno so mogli poseči vmes ognjegasci, katerih postaja je komaj 200 jardov oddaljena. Tukaj so imeli navadno ples ob sobotih večer večinoma za zabavo monarjem, katerih ladje pridejo tu sem. Kakor sodijo, je bilo med nesrečnimi žrtvami tudi nekaj Amerikancev. -—o- Dospel iz Afrike Louis Prinčič, brat August Prinčiča iz 6913 Hecker Ave. je dospel z letalom iz Afrike. Nahajal se je v Monraviji v Afriki osem let blizu Dakarja, odkoder je moral oditi radi bližine vojne zone. S kliperjem je potoval preko morja 36 ur in sicer je potoval ipreko Južne Amerike, Porto Rico, Bermude in v New York. Zdaj bo odpotoval v Portland, Oregon. Pismo iz Indije Father Slapšak sporoča, da je prejel pismo od slovenskih mi sijonarjev iz Bengalije, v Indiji, v katerem mu sporočajo, da so prejeli poslano vsoto $314.50. Kdor želi še kaj prispevati za te misijone, naj se zglasi pri Father Slapšaku v Newburghu in sicer kmalu, kajti on bo sedaj nabrano vsoto za te misijone poslal tja še pred božičem. Amerikanci so uničili Japoncem zopet 5 ladij Washington.—Ameriški bombniki in bojne ladje so potopile en japonski rušilec, poškodovale najmanj štiri druge ter pobile na stotine japonskih vojakov, ki so se nameravali izkrcati na otoku Guadalcanal. Amerikanci so v boju izgubili samo en torpedni čoln. Boj se je pričel v petek popoldne ob šestih, ko se je pomaknilo k otoku Guadalcanal 11 japonskih rušilcev. Z vso drznostjo so hoteli izkrcati oja-čenja na otoku, ko so privršali Amerikanci in jim preprečili izkrcanje na otoku. pa ta *» Naši vojaki Vesele božične praznike ...j srečno novo leto vošči poznani slpvenski čevljar, sedaj vojak Strica Sama, Joe Grbec. Piše, da je bil premeščen iz Alabame v Virgin i j o. Njegov sedanji, naslov je: Pfc. Joe Grbec, Bat-| tery H 67, CA (AA) A. P. Hill, Fredericksburg, Virginia, ta ta ta Pvt. John A. Melle, sin Mr. in Mrs. John Melle, 6806 Bonna Ave. je bil povišan v saržen-ter se nahaja zdaj pri letalcih v .New Mexico. Njegov brat Victor pa se nahaja z ameriško armado nekje v Angliji. Naroča srečne božične praznike vsem prijateljem in znancem, posebno pa svojemu botru Mr. Anton Grdini Sr. Cesittamo, John, k Tvojemu napredovanju. Louis J. Zupančič, sin Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, 1079 E. 76. St. je graduiral v oficirski šoli protizračne edinice v Camp Davis, N. C., za podporočnika. V petek je dospel domov na do- jn pust in ostane doma za 10 dni. Mlademu poročniku čestitamo! Kt m ne Pvt. Ralph C. Turk, sin Mr. in Mrs. Michael Turk iz 9401 Prince Ave. je prišel v soboto za štiri dne na dopust iz Quan-tico, Va. ta ta ta Edward C. Gabrenja Jr., sin Mr. in Mrs. Edward Gabrenja, 44 E. 216. St., Euclid, O., je prišel na dopust iz Great Lakes, 111., kjer služi pri mornarici. Nazaj odide v četrtek zvečer. ies na sa Iz Texas se je oglasil slovenski vojak Joseph F. Marolt, sin Mrs. Julije Marolt, 1055 E. 68. St. Pozdravlja prijatelje in znance ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Joseph F. Marolt, Med. det., 97th Signal Bn., Camp Bowie, Texas. na ta ta Za tri dni je dospel na dopust iz Atlantic City Sgt. Edward J. Zalar, sin Mr. in Mrs. John Zalar, 1038 E. 70. St. y, sredo se vrne zopet nazaj. B ftMERIŠK Alf DOMOVINA J^® STAMPS | AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^ ^^ SLOVENIAN MORNING j^^mH IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 14, 1942__LETO XLV. — VOL. XLV. Zuericha poročajo, da je r'«kod na Hrvaškem položaj 'hrane tako obupen, da Pave-8 svojimi policaji ovira pre-1 Vesti iz posameznih krajev irUge. Tako poskuša vsaj de-prikriti resnični položaj ^škemu narodu. * 12 Londona poročajo o vesteh Ninenta, glasom katerih so Slovanski gerilci v Bosan-^ Novem zasedli vse javne 1(lbe in vso okolico popolno-"čistili čet osišča. Na progi ^-Atena je prišlo do sabo-ki o progo za dalje časa tonile. Ta železnica je izred-važnosti za Nemce, ki tam važajo svoje čete iz Soluna v in potem naprej v Sever- *friko. s * kT Carigrada poročajo, da je K; vrhovni poveljnik na i' ku, general Loehr, vladi 1 Jškega Raj ha predložil, da ^vi v Grčiji posebnega ge-, "'tega governerja. Ta pred-'j Podpira Loehr z razlogom, \ ' bilo potrebno uvesti v tem ,„ »Ju civilno upravo, češ da , fne bo nikdar miru. Nem-|fl Pa je Grčija zelo potrebna, 'J^a postati njena južna ba-voiašfcp nneraciie na oba- &riški bombniki sozo-bombardirali Napel Son. — Ameriški bombni- / 'J*e drugič poleteli iz Egipta Pijansko pristanišče Napel Vročili tam veliko škodo. I * so ga obiskali Amerikan-enim tednom, kjer so z potopili več ladij v pri- v V Drugič so obiskali pri- ) ^e pri belem dnevu zadnji t. N Pijani sami pravijo, da so Vili Amerikanci veliko 1 '°> ter da so bombe ubile 57 | l,l38 jih je bilo pa ranjenih. : briško letalsko poveljstvo : fctt poroča, da so se vrnili 1 ^eriški bombniki s tega Meški bombniki so pa zopet ^ Milan in Turin. Ker je Slad severno Italijo težka > so težko našli svoje tarif --o- apelira na narod, j **aj snaži ceste ti Kington. — William Jef-!Car kavčuka, je izdal apel ^ ameriški narod, naj po-? čistiti ceste in pota, da se i i^ 'z njih žeblje, drobci > 4 in druga, taka navlaka, j ^Uje a v t n i m kolesom. ^ kavčuk prerezan, se ga L01"« rekapirati, pravi Jef-\ v —-0- C t ^bilo na letno sejo \ kštVo Blejsko jezero, št. ^ ima jutri večer svojo j SeJo. Članstvo je proše- 4 Se v velikem številu ude- , JWjsta obletnica I ^ ^tek ob sedmih bo daro-bV cerkvi sv. Vida maša za i j1?0 Jennie Stražišar v spo- • obletnice njene smrti. J. Najdeni ključi * je izgubil 3 ključe, jih na 1162 E. 60. St. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME / SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor , , , 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _______Published dally except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _______Posamezna številka 3c ____________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _ _____________Single copies 3c_______ Entered as second-cla&s matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._____________ «^§»»83 No. 292 Mon., Dec. 14, 1942 Amerika je varna v rokah naših vrlih fantov Tvoj in moj sin sta se odzvala klicu domovini. Odšla sta na bojno poljano, da ustavita sovražnika tam daleč zunaj, da ne bo prišel do naše vrtne ograje. Tvoj in moj sin sta zdaj prvič postala branitelja svoje domovine. Dozdaj se morda še niti zavedala nista, kaj je to — domovina. Morda sta zrasla na rojstni zemlji kot zraste drevo v gmajni, ki je morda potrebno za okolico okrog sebe, pa ne za splošen dobrobit dežele. Bila sta del človeške družbe, del naše demokracije, ki sta jo našla že obstoječo, pa se je nista zavedala, ker pač nista ničesar videla okrog sebe, kar bi jo ogrožalo. Demokracija jima je bilo nekaj tako vsakdanjega, kot je bilo vsakdanje kosilo, ki ga jima je dala mati redno vsak dan na mizo. Sonce, ki jima je sijalo, zrak, ki sta ga vdihavala, je bilo zanju nekaj vsakdanjega, nekaj, kar se razume samo ob sebi in ki mora biti v človeškem življenju. Nikdar si nista domišljala, da bi mogel nekega dne priti kdo, ki -bi to svobodno sonce zatemnil, ki bi okužil ta naš svobodni zrak. Kdo pač bi se drznil storiti kaj žalega naši mogočni Ameriki? Od mladih nog sta se učila ljubiti to našo zemljo in spoštovati to našo zvezdnato zastavo. V kri in meso se jima je zasesala ta ljubezen in postala je del njiju tejesa. Tako sta živela in zrasla v krepka mladeniča, ponosna, da sta Arnerikanca, polna življenja in lepih nad v bodočnost. Morda sta pričela sanjati o domačem ognjišču, ki si ga bosta ustvarila, kakor so si ga ustvarili njiju starši. Dobila si bosta dobro delo, ali si zasigurala bodočnost v obrti, profe-siji. Živela bosta udobno življenje v svobodni Ameriki, v krogu svoje družinice. Pa je prišel strašen dan, ko so bile namah presekane njiju nade. Strašen grom je pretresel zemljo tam daleč za morji in zamajala se je naša svobodna zemlja v tečajih. Preko prostranega sveta je švignil plamen, ki je začel uničevati ta lepi svet. Najprej tam preko morja v Evropi, potem se je razlil tje v Azijo in potem v Afriko, pa doli na otoke Južnega morja. Naša fanta, tvoj in moj sin, sta postala pozorna. Stopila sta na obrežje ob Atlantiku in Pacifiku, si z roko zasenčila obraz in se zazrla tje preko morja, da vidita, je-li kaka nevarnost, da bi švignili ognjeni zublji preko zelenega Atlantika in preko širnega Tihega oceana. Ni mogoče, sem ne bo segel požar! Pa je potegnil veter in preko morja sta zavonjala prvi dim s pogorišč. Ne, saj nismo Itako varni tukaj, saj nas mogočna oceana vendarle ne branita in ne bosta ubranila pred svetovnim požarom. Prav sta uganila! Vsa prostrana in globoka voda ni mogla pogasiti silen plamen, ki se je bliskovito širil preko sveta. Siknil je tudi do naših obrežij, do same naše zemlje. Tedaj je naša zemlja zaječala in zavpila: na pomoč, fantje puške v roke in v boj proti sovragu, da ubranite zemljo, ki je vaša! Pa so naši fantje zaukali in odšli na vojsko, tvoj in moj sin, pa sosedov, pa stotine drugih, pa tisoči, pa milijoni . . . Tvoj in moj sin, pa milijoni drugih so naenkrat spoznali, da demokracija ni nekaj vsakdanjega, da zemljo, na kateri so bili rojeni in kjer so tako brezskrbno živeli, niso podedovali v trajno last, do katere si ne sme nihče pod milim nebom lastiti pravice. Spoznali so, da je treba to demokracijo, to svobodo in to zemljo plačati, drago plačati, s krvjo in življenjem, ako hočejo, da bo ostala svobodna zanje in za njih potomce. Brez ugovora sta šla na vojsko, tvoj in moj sin, pa milijoni drugih. Razvrstili so se v nepregledno vrsto pod ljubljeno zvezdnato zastavo, ki je del njih samih. Ozrli so se nanjo, ki je ponosno valovila v jutranji sapici ter ji ponovno prisegli zvestobo in vdanost. Zapela je tromba, zastavo je' dvignil krepak vojščak, nepregledna vrsta krepkih fantov se je zganila in usmerila korak v daljne kraje, na vse štiri vetrove, na vse bojne fronte, v boj pr.oti ljutemu sovragu, ki si je drznil zaželeti našo sveto zemljo, našo edino Ameriko. Naša dežela, kjer je bil prej edini ropot in šum od vrtečih koles v tvornicah, je naenkrat zaživela, kot bi bila vsa Amerika en sam velik panj čebel. Vojaška taborišča so rasla kot gobe po dežju. Fantje so vreli od vseh strani skupaj, se preoblekli v uniforme in se začeli vaditi v orožju, katerega niso prej niti poznali. Njih mišičasta telesa, dasi gibčna, pa krepka, so morala zdaj s popolnoma novimi vajami. Najkrepkejši fant je bil kot novorojenček v tem novem življenju. Pa so delali naši fantje čudeže in komaj so se dobro zavedali, že so bili vojaki, da so bili njih poveljniki kaj ponosni nanje. Potem so jih odposlali na vse kraje in kmalu so sprejeli svoj prvi ognjeni krst. Poročila prihajajo, da se naši fantje dobro drže. Saj smo vedeli, da se bodo! Bog, pomagaj jim do zmage! Daj, da se bodo vrnili zdravi domov! Mi vemo, da v njih rokah je Amerika varna. BESEDA IZ NARODA Komu naj toži mati domovina? Ako nimajo njeni otroci toliko spoštovanja in ljubezni do nje, da bi se vsaj dostojno obnašali, kadar je med njimi njen državni zastopnik — zastopnik naše nesrečne in razkosane domovine Jugoslavije. Kar se je zgodilo na prvem Slovenskem kongresu v Cleve-landu 6. decembra 1942, ne bo kmalu pozabljeno. Šlo bo v zgodovino in "pečat sramote" bo ostal na slovenskem narodu v Ameriki, pa brišite kolikor hočete, a nikdar ne bo zbrisano. Kar ste ga tukaj "polomili" bo škodilo tudi našim tam doma. Ali ste že pozabili, kako so bili naši Slovenci od Nemcev pregnani s svoje grude iz Slovenije v Srbijo? Ali ste že pozabili, da so bili bratje Srbi tisti, ki so delili skorjico kruha z našimi "slovenskimi begunci"? Niso jih "buuuaali," ampak so jim dali kruha. Mogoče so bili tudi tvoji ali moji sorodniki med njimi — malo pomislimo — pa ne pozabimo! Torej, vsa slovenska inteligenca iz vseh krajev Amerike je bila zastopana na tem kongresu, pa se ni dobila r^ed odborom ali delegacijo ena .junaška oseba, ki bi bila stopila na oder in rekla: Dragi moj slovenski narod, kaj >i vendar naredil ? Ali se zavedate, da nas je ravnokar pozdravila naša mati stara domovina v osebi Konstantina Fotiča, jugoslovanskega ambasadorja v Wshingtonu? . . . Povabili ste ga, a tako sramotno pozdravili •— tulili ste na njega buuu — sramota! Ali se sploh zavedate, koga ste zaničevali?j— Našo nesrečno, revno, rojstno staro domovino, kjer naš trpeči narod v ti-•anstvu umira. Nove rane ste ji naredili, ampak rana, ki jo naredi otrok lastni materi je vežica — boli, grozno boli. Vedno se trkamo na prša, kako velika je naša ljubezen do domovine in kako kulturen narod mo in na tem kongresu pa se je okazala naša kultura . . . Niti den se ni oglasil in protestiral, Ia to. ni prav, kar se je naredi-o. Odbor bi bil moral to storiti, o je bila njegova dolžnost. Ali e bilo to mogoče vprizorjeno lamenoma? Taki kongresi bodo naši stari lomovini Jugoslaviji več škodovali kot pa koristili. . . Drugo, kar obsojam je, da se je prekinilo v govoru Mr. Anton Grdina, predsednika slovenske North American Bank, ki je priporočal, da se kupi čim več War Bonds." Govoril je v korist naše l^ibljene nove domovi-ie — Amerike, ki sedaj nujno potrebuje naše pomoči — a bilo ;je premalo časa, da bi se bilo spregovorilo par besed tudi v korist one domovine, ki nas je vzela pod streho in nam dala kruha. V ta namen bi se ne smelo določevati časa in mu vzeti besedo! Videti je, da smo presiti. še nekaj, Mr. Jože Grdina, delegat na kongresu, je predlagal, da se pošlje generalu Dra-ža Mihajloviču, ki se bori z jugoslovanskimi četniki tako hrabro za svobodo domovine, pozdrav iz slovenskega kongresa v Ameriki. Pa se je vse to prezrlo, zakaj ? Odgovorite! Nisem se nameravala oglasiti, toda moja narodna dolžnost, zvestoba do Amerike in ljubezen do rojstne domovine mi je to narekovala. Srčno sem želela, da bi bila delegatinja na tem kongresu, danes pa sem vesela, da nisem bila med varni. Srce ti dam, o domovina, žrtvujem rada ti ga v dar, samo, da lepa zgodovina, v sramoto pa nikdar, nikdar! Pozdrav vsem Jugoslovanom, Marjanca Kuharjeva, opazovalka. -o- Za domačo fronto Zopet stopam pred vas, pooblaščen in natprošen, z prošnjo, da bi stopili v akcijo na domači fronti in pomagali fantom, našim sinovom na fronti. Da bi Amerika dosegla zmago, je organizirala fri fronte, te so: vojaki na bojnih poljanah; delavci v tovarnah; ostalo ljudstvo pa doma na domačih frontah. Poleg vseh drugih domačih front, katerih je več vrst, je pa najvažnejša fronta "finance." Amerika bo zmagala s pomočjo njenega bogastva. Za vojaki na fronti moramo stati mi z moralno in finančno pomočjo. To storiti smo naravnost dolžni. Velika nehvaležnost bi bila od naše strani, ali od vsakega, ki bi v teh dnevih, ko nas poživlja vlada na fronte, če bi se kdo izmed nas ustavljal in s kislim obrazom poniišljal, če bi kaj storil ali ne. Tak človek bi bil vreden, da bi bil poslan v kempe, da bi malo sprevidel, kaj in koliko je vredna ameriška svoboda! Sedaj so nastopili resni časi, vojna je, toda, ameriška vlada je do skrajnosti potrpežljiva in prizanesljiva, samo lepo vabi in ponuja prilike enemu in drugemu, da bi sam sprevidel in spregledal, da je čas, da pokaže, koliko ima lojalnosti do dežele, katera mu je do sedaj nudila toliko tako udobno in srečno življenje v svobodi in prostosti, kakršnje nimajo nikjer drugod nobeni narodi na celem svetu. Vlada smo mi ljudstvo. Vlado si izvolimo, da ona vzdržuje red in vodi uprave, da v njenem vladanju uživamo blagostanje in udobnosti, kakor jih nikjer drugod na svetu, kakor je že zgoraj omenjeno. je Ker so pa dozoreli časi pre-iskušenj, da bomo tudi mi pre-iskušeni, koliko lojalnosti imamo do svoje vlade, je vlada začela klicati na nas državljane, da naj se odzovemo na fronto radevolje in dobre volje, ne s kislimi obrazi in oporekanjem, marveč z veseljem, kakor mladi vojaki prostovoljci. Domače« fronte, na katere nas nas poživlja vlada so za nas varne in častne, še Jcoristne! Sedaj prav pozorno kliče vlada na finančno fronto. Vlada se zaveda, da je najvažnejša fronta financa. Vlada nam hoče dati take vloge na frontah, da jih bo vsak lahko izvršil. Vlada je odredila in določila, da je vsak delavec zavarovan in dobro plačan in tudi v vojnem času uživa potrebno udobnost. Kar vlada pri vsem tem še opozarja in želi je to, da se obrača do svojih državljanov, da ji v tem času potrebe pomagajo, da od dobrega zaslužka kupijo vojne bonde, z drugo besedo, da na ta način, ko kupijo bonde s tem vladi posodijo, da lahko razpolaga z financo, ki je potrebna za izvojevanje zmage. Kdo ne bi bil za take Ideale. Vlada pa tega niti noče zastonj, vlada jamči te bonde in bo od njih ali zanje plačala lepe obresti! Kaj hočemo še več! Kdo ne bo'to upošteval! Prav sedaj v tem času ije razglašena velika kampanja takih "Victory bondov," katere hoče vlada, da se jih razproda še ta mesec za 9 bilijonov. V ta namen so bile pozvane vse banke in posojilnice, da to priporoče vsem, kateri imajo denar za investicije. Tukaj pridejo v prvi vrsti v poštev orga- nizacije. Še se lahko spominjamo, koliko je bilo hrupa in jadikova-nja, ko so naše organizacije kupovale bonde ali obveznice, katere niso imele nobene garancije in za katere so neki agentje, da so jih prodajali obljubova-li in plačevali komišen. Sedaj imajo vse organizacije lepo priliko investirati na dobre obresti, če rečem v dobre obresti, v teh časih po 2 in pol obresti za garantirane obveznice, je to zelo velika in lepa prilika, kaj takega se ni doživelo že dolgo let nazaj. Poleg organizacij velja to za vsakega posameznika, ki ima kaj denarja, da ga lahko investira. Rokajki! Na tako fronto se ne sme nikdo odreči, da ne bi šel. Sam sebi bo s tem pridobil vojaško čast, za posojilo bo dobro nagrejen z obrestmi in celemu svetu bo s tem pomagal do zmage za demokracijo. T a k, o torej na fronto, na fronto za zmago, na fronto za našo lastno korist. Vladi moramo biti lojalni in samim sebi tudi. Ako odrečemo lojalnost, taki vladi kot jo imamo v Ameriki, potem ne zaslužimo drugega, kot da pridemo v suž-nost fašističnih vlad. Vlada nam lahko reče: "Kdor ni zme-no.j je proti meni." Res, kdor bi v teh dneh ne hotel sodelovati z vlado in tem, kar nam priporoča, tak potem ne zasluži uživati ameriške svobode in ko-modnosti, kakršno mu Amerika nudi. Sicer pa nam kličejo iz bojnega polja prav isto naši vojaki: "Na fronto za nami, podpirajte nas moralno in finančno, da bo nam mogoče izvoje-vati zmago demokracije za vas in za vaše sobrate, ki žive v suž- nosti diktatorjev in tlačiteljev _j" Te dni se vrši ta izvanredna kampanja, za katero sem pooblaščen, da za haše Slovence in banko apelirani v smislu kakor ste slišali. Rojaki! Ta kampanja je drugi naš kongres; naše resolucije so naša pomoč naši vladi; glejmo, da bomo imeli kaj pokazati, kadar bodo prerešeta-vali naše resolucije in iskiali pri narodih, kaj da smo doprinesli v dejanjih! Vedno opozarjam: upoštevajte domače institucije in pokažite lojalnost dejansko, to zna kaj pomagati, vse drugo bo ali pa ne, kaj koristilo. Dejanja govore. Pooblaščeni so še drugi naši rojaki za nabiranje aplikacij za prodajo bondov. Zglasite se na banki, če. pa ne morete sem, pa pokličite nas po telefonu in pridemo k vam na dom po aplikacijo. Kdor le more, naj pokaže svojo lojalnost sedaj, ko je čas za to. Prišel bo čas, ko zna ravno to mnogim pomagati. V imenu Federalne banke, ki vodi to kampanjo, vas pozdravljam. Ayton Grdina, predsednik N. A. Banke. -o- Newyorski italijanski list o borbah in trpljenju jugoslovanskega naroda Tukajšnji levičarski list "L'-Unita di Popolo" je objavil zanimiv dopis o Jugoslaviji. Prinašamo nekatere izvlečke v dokaz tega, da se tudi že nekaterim, akoravno redkim, Italijanom odpirajo oči. Spomladi leta 1941., po sramotnem pohodu v Albaniji, je fašizem proglasil, da je vojna na Balkanu dobljena. Pokrajina Ljubljane je bila priključena kraljevini (in car-stvu!) Italiji, n^kar so ugledne' osebnosti tega mesta sporočile "osvobodilcu" Mussolini-u svojo zahvalo. Ako so bili njihovi podpisi zares na papirju, bomo po-J zneje zvedeli, s kakšnim divjaškim nasiljem so jih izsilili. Res pa je vsekakor, da je kmalu po- tem zagrmela bomba v neki gostilni, kjer so se sestajali znani laški fašisti. Ob tej priliki smo zvedeli, da je bil že nekaj ted-, nov prej ubit fašist in zvedeli smo tudi — akoravno tega niso povedali fašisti sami — da je bilo po nalogu vlade iz Rima 38 vasi "italijanske" pokrajine Ljubljane popolnoma porušenih s strani zasedbene vojske, ker so te vasi preveč očividno izražale . . . preveliko in preglasno navdušenje za svoje "osvoboditelje." Taka brezpravnost se bo dala oprati le s krvjo onih, ki so krivi takih strašnih zločinov. živinska fašistična nasilja, umori, obsodbe na smrt, atentati in vojne operacije partizanov so se v teh zadnjih mesecih kopičile v pokrajini Ljubljani, kakor tudi v drugih zasedenih in Italiji priključenih ozemelj. Nedavno je govorilo fašistično časopisje o usmrtitvi fašistov in špijonov v Ipavski dolini (Goriška pokrajina), ki je zdaj že 20 let od fašistov zasedena in mučena. Mussolini pa zdaj pošilja poslednje pozdrave roparskega glavarja svojim razbojnikom, ki so z življenjem plačali svoje nezaslišane zločine. Jugoslovani so Slovani. Oni bodo ostali Slovani in zahtevajo svojo narodno ,neodvisnost. Tak je položaj v takozvanih "italijanskih" krajih, a še mnogo hujši je za fašizem v "zavezniški" Hrvaški in v drugih zasedenih ozemljih. Mesto Banja Luka na primer, ki je fašističnim ustašem najsvetejši kraj in o katerem so govorili, da bo po-, stal nova prestolnica Hrvaške namesto zanesljivega Zagreba, kjer so bila celo že ministerstva pognana v zrak—to mesto je bilo precej časa popolnoma odrezano od ostalega ozemlja, ko so ga obkolili jugoslovanski partizani. , Banja Luka pa tudi ni edino središče, kjer se je to zgodilo. Precejšnje število mest je bilo obleganih od partizanov ali pa celo zasedenih. Najnovejši in važen dogodek te osvobodilne vojne jugoslovanskih partizanov je bitka, v kateri je bilo ujetih 1,550 Italijanov v Bosni, do-Čim je bil ves ostali oddelek popolnoma poražen in razpršen. Večkrat so že fašisti javili, da je partizanska vojska poražena, toda dejstva so kmalu razkrinkala te fašistične laži. Ponovno je Mussolini zamenjal svoje generale —prav kakor v Albaniji — in pozval na odgovor poveljnike zasedbenih čet, katerim je nato dal nova, še strašnejša navodila. Jugoslovanski narod je postal enoten in sklenjen in je odgovoril: "Oko za oko, zob za zob." Fašistično časopisje pa je skozi stisnjene zobe in med vrsticami priznalo, da se nahajajo v Jugoslaviji široki predeli, ki so pod i upravo partizanov. Uradne številke navajajo več od 1,100 mrtvih v teku meseca maja, a tem je treba prišteti stotine in tisoče iz preteklih mesecev. ■-o- Londonski "Times" o položaju na Hrvaškem London, (Radio prejemna j služba). — Londonski Times je I priobčil daljši članek o položa-| ju na Hrvaškem. V Zagrebu je I Gestapo ustrelila 10 oseb pod i pretvezo, da so pomagale ko-I munistom. Za radi uboja nekega nemškega častnika in njego-I vega pobočnika, so usmrtili več ( hrvaških domoljubov, ki so bili pobrani za talce. Upora seveda to ne zaduši—te dni so .domoljubi zopet ubili ustaške-(ga uradnika. A na progi Zagreb — Beograd pa se dogajajo vedno nove sabotaže in prizadevajo Nemcem velike skrbi in težave. Marsikateri ukrepi so bili po- j ostreni in tudi obisk generala Lohr-a pri dr. Mačeku je bil L posvečen predvsem vprašanju,1 kako pridobiti hrvaški na«1; za naci-fašistično stvar. Šele ko je hrvaški prvak & bil vse ponudbe, je Pavelič Pre-uredil svojo vlado, a tudi s teI® ne bo ničesar dosegel. -o- (£ J VQ l^Kv*uite 1 n boi'^e 11 fe potrebi I ^f P* V I i A slovenj 1 ! LJ trg°v 1 jk ki oglato 1 AMER^i ji 8 A DOMOVl^V^ V^^r ; verjaflei IV. Takrat, ko je Bog cem zmešal jezike, ni.bl.°ltrii proti temu, kar se godi zJ • v kempi, ko fantje vstaji... se odpravljajo na lov.^ škornje, oni kapo, tretji P'^, ne, četrti se veri, da l^0 0i seže, da je postavil pušk« yi le kot, pa je ni nikjer spodbudi j ivo je, kako dr«*.^, gega dolže za pogrešano ■ ., a Ko so končno pripravi^,, odhod, odrinejo v temn° J Zbašejo se na avte in „ par milj od kempe. , srečajo druge lovce, k' ^ i potu v kraje okrog W1 ^ '>' rišča. Staro pravilo Je gV s reč, da nihče ne lovi oki"0^ ( i jega taborišča. Vsak 3'0« ie je drugje več divjadi- * i di imajo vedno boljši k* j, ^ Ko dospejo na kraj, kJv p ^ do lovili, vdenejo nab°.Je^j.t v ško. Potem stopi vodja ^ lovci pa za njim v g'°zci' ^p n ma začne voditelj lovce ^ > stavljati po čakali^1*- ' p< Hi mu strogo zabiča, da ^ o i nobenim pogojem ne ?ogtor j straniti z odkazanega P zn lf dokler mu ne bo dal za,^ j ^ menja sosedni kolega. ^ p ^ vec mora stati na sV°'kajce' | stu, dokler ne zagled* ^ 0 ne, dokler ga kak loveC(l^. | streli, ali dokler ne on^ ( ..• Končno si sam v f> ^ ^ s ,jj zen če morda ne štej es ^ gti ^ lovcev, ki so raztreseni^ vi( ^ 1 jaj daleč od tebe. T° 5Kri< | jih pa ne, ker tudi ti . ^ jo za kakim deblom 111 ^ bi ^ de vaj o na vse kriplJe' ne ganili. dicije H Tovariši tvoje eksP ^ te ^ pa na levo in desno ^ Včasih kateri nalahno ^pj , toda to ne iz Potr je j ^ zato, da te opozori, ^ tam in ne morda kaka s Ce ti je res na te*^ 1 J ustrelil kakega lovca, ^ o ž jega kot to. V ; najprej streljaj, PoteI* jjl. > \ di pogledat, kaj si ^ zaslišiš kak šum v S , v i * če vidiš, da se kak ^ movju premakne, ne ampak streljaj. . ustr med desetih potov ali vsaj obstrelil ^ ^ Ako se ti kaj bel^V { med grmovjem, ^ je - i ampak streljaj. na, morda je pa tu rUtic°'k , je potegnil iz -žepa;ie veš-se usekne. Ker P* ^ ; « prav je, zato najP^ P* J dotično smer, Pote" i , k 1 pogledat, kaj si f^, P - J Drug zelo ustreliš lovca je, .< srnjakovo glavo, od ro iiš skozi grmovje ^ ^ H > «, Morda je kak ^ ia rami srnjaka m c av » koliko pod glavo, bos tovo lovca zadel. A tmstkšuMmf Iaklad v srebrnem jezeru 1942 DEC. 1942 iSSSlSSS® JM&tAkL 6Jll 8j 9j 10 11112 P11415.16 17 18,19 i20; 21' 22; 23j 24 ;25i J6 l27]28j29j:30|i3lLj! j 'Je vode dovolj, so ugoto-ie tudi konji sami. S sten -j sijali številni drobni' pora v jezero in ob enem tistih □ iv so se zbrali konji in se te£a napili. ^ bo poveljeval Timba-se je še oglasil Veliki ed. |'ali medved!" je odločil ^rehand. "Najbolje po-iVet tod okoli. Naj si koj I'svoje ljudi! Tudi beli "aj bodo pripravljeni!" l ^Se je odpravila pod vod-t ' Malega medveda na se-I /zginila v canonu. I '"a Srebrnega jezera se " Ikor rečeno, raztezala od ^ 1 Ha jug. Na vzhodni in "' strani so jo obdajale lili jpne stene, le s severa. Mšlo v dolino po canonu °žini, ki so -po njej pripoji 'beli ovci. Jezero sanic .g Stekalo na jug po ozki Od tam ni bilo pričali'1 1 nasprotnika, le ojače-fevajov bi imela priti od T/l ui r si je skrbno ogledal •a 'J Jezera proti severu, se i >% prepričal, da se je jč!s odtekalo v canon proti f( Med canonom in jeze- i 8 namreč stal visok in ši-)[ fP, ki pa mu je bilo na pravilnih in ravnih čr-Jeti, da ga je podvignila ii roka. In še pred dav-1 5s°m. Drevje je namreč Po njem, ki je bilo več f staro. Davno so že 1 !'e roke, ki so ustvarile l ^mu so ga nasule —? • 31 živel človek-, ki je vedel i vnost Srebrnega jezera? i 'Malega medveda je od-■ Crez nasip v canon. Iz- i - bil ozek, pa čim glob- J Je zajedal v skalovje, i ^J le -astel na široko, i e prenehalo dre- i P&kršno rastlinstvo, go- i 16 so štrlele na obeh stra- ( Ho. ( ^etrt ure so jezdili, ko j 1 medved obstal. Canon Sotovo trideset metrov 5 k'lo je pokrival gramoz, ' Jelo oviral jezdenje, stekle razklane in razjede- t ^ globokih zaklonov in i so nudili varno kritje, i J^ftio ostali," je odločil, j j in votlin je dovolj, ki s ijh lahko skrijemo." < je pogledal po canonu. -,Je pa spravimo za ne- 1 ^ taetrov nazai v canon. ' tltahi ne postrelijo, če J faj spopadli!" ' mojega belega bra- ( 'dober!" je rekel Mali i \ ' 1 i Se je skrila med skale, * je odvedla straža na- canonu. J i(j . s s6 čakali deset minut, .^Pel truden korak konja 1 pozu. In kmalu nato se ; j^al izza ogla Navajo na 1 s' je bil tako utrujen, Viaj stopal. Bojevnik 1 |-nJen, njegova obleka je J k krvava. Vkljub temu ? ai"ni in z nogami priga- ' L°io mrho k hitrejšemu H ' *--!" je vzkliknil Mali t i "Moj mladi brat —!"' s L. Je izza skale. J J brat prihaja od Nava- ; s° jih premagali Uta- < 4, f i, Uclkod je prišel Mali . K 5 Rebrnega jezera." / 1 | prispeli naši bratje, 1 if^čakujemo?" 1 •Se." , ;j p pa smo izgubljeni! t nas je zapustil in ; I" k utaškim psom. Na- ] C* jih v Dolini jelenov, odbili. Zbežali smo L1 ^as zasledujejo. Davi i ■e pridružila številna če- Zavezniški bombardirji so z bombami napadli mesto Bengasi v Libiji, poškodovali so pristaniške naprave, ki so bile v rokah-Nemcev. Stanovanjski distriktin katedrala pa je ostalo vse nepoškodovano. V ozadju, je videti dim gorečih sovražnih ladij. OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojažko edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na; AmeriSka Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Na sliki vidimo pet japonskih tankov, ki'so obležali ob ustju reke •Matanikav na Guadalcanalu. Z njimi so nameravetli Japonci napasti naše marine v noči 23. oktobra, a so jih marini pravočasno opazili in uničili. - ta štirikrat močnejši so in hu-i do pritiskajo za nami." "Uff —! Vse so vas uničili ?" t "Skoraj. Več ko polovica jih i je padlo, komaj kakih šestdeset nas je še ostalo." ' "In kje so tvoji bratje?" "Deset puškinih strelov niže spodaj v canonu divja boj. Poslali so me, da privedem pomoč iz doline Srebrnega jezera, kamor smo naročili svoje ljudi. Pa praviš, da jih še ni —. Izgubljeni smo!" "Niste še izgubljeni! Raz j aha j in poči j si! Pomoč bo prišla." "Odkod?" "Je že tukaj. Tamle v ska- , lah je skritih petdeset Timba-bačev in šest belih lovcev, vsi so dobro oboroženi. Koj bodo pohiteli na bojišče." j Timbabači in beli lovci so stopili izza skal. Po kratkem -posvetovanju so pustili ran je- < nega Novaja pri konjih, odposlali sela k Srebrnemu jezeru x in jadrno odrinili po canonu navzdol. Kmalu so bili na boji- ] šču. i Navajom je, res slaba predla. 1 Konje so jim Utahi skoraj ' vse postrelili, za njihovimi tru- . pli so ležali, edino kritje so jim ! nudili, ker bo bile na tistem mestu stene skoraj čisto gladke. Puščic jim je menda že primanjkovalo, ker so pobirali ^ puščice Utahov in streljali le, y kadar je bilo res kaj zadeti. Utahov pa je bilo toliko, da so stali v več vrstah in črez vso širino canona. Peš so bili, ko- y nje so najbrž pustili niže v ca-nonu. Zapazili so Timbabače in lov- ^ ce, za hip je utihnilo tuljenje, j Beli so se enostavno porazdeli- i, li črez vso širino canona, niti kritja si niso poiskali, koj so g posegli v boj. Prvi streli so po- s čili, njihove puške niso nesle C daleč, njihovo tuljenje je pri- -čalo, da so krogle zadele. Spet je počilo šest strelov, ponovno 30 zatulili Utahi. Timbabači so zlezli naprej, da bi tudi prišli do strela. Humply Bill je svetoval, da bi naj ne streljali vsi beli hkrati. Med nabijanjem so puške molčale in to ni bilo dobro, ker je nudilo sovražniku priliko, da se je lahko bolje kril. Samo dva bi naj hkrati ustrelila. Vsi so se strinjali z nasvetom in kmalu se je pokazalo, kaj premore dobra puška. Vsak strel je zadel in Utahi so se umaknili. Le tisti so ostali, ki so tudi imeli puške. Pa njihove puške niso nesle tako daleč, kakor puške belih lovcev, bliže pa si niso upali. Hobble Frank je svetoval Malemu medvedu: "Navaji naj zapustijo prednje vrste in naj se skrijejo za nami! Mi pa bomo ostali. Povej jim!" Poglavarjev sin je nekaj kri-knil Navajom, brž so se umaknili belim za hrbet. Pa tudi beli lovci in Timbabači so začeli misliti na umik, Utahov je bilo le preveč. Korak za korakom so prepuščali sotesko nasprotniku, Utahi pa so pritiskali trdo za njimi. In ko so prispeli do ožine, kjer so prej našli kritje, je dal Old Firehand povelje za naigel in splošen umik, — in ko da jih je canon pogoltnil, so vsi hkrati izginili. Varno skriti za skalami in ogli po razpokah in žlebih, so obsipavali s kroglami in puščicami Utahe, ki niso nikjer našli zaklona. Dolgo seveda niso mogli vzdržati, premalo jih je bilo. Pomoč je morala kmalu priti. In pomoč je bila že na potu. je samo dva, tri korake v gostil- . iz no "pri Navihancu," kjer se to-a či pošteno rumeno in rdeče vi-o no. To je stara navada. Tako 1 1- so delali že od nekdaj. Radoved-'. nost jih je pa gnala zlasti te ne-;( i- delje, zakaj Navihanec, ki je;1 tudi rad pomodroval pod lipo J ii nalagal jih je že dostikrat, in J* z škoda bi se zdelo možakarjem, j; a ako bi jih tudi sedaj ne. Zato jc 10 vsi vkujf! H fari so šli le za- 1 - družniki, drugi so ostali doma, 2 da poslušajo Navihančev kr- ' ščanski nauk, potem pa še kak- 0 - šno modro uganejo, kakor so že z večkrat. z ! "Vroče je! — Soparno je! — 0 > Deža je treba!" oglašali so se, ko so prihajali skupaj, da po a ■ starodavni"*navadi začno vsak važnejši razgovor z vremenom. Pa bi bil tekel razgovor o suši in vročini, ako bi ga ne bil • zaobrnil kmet Debeloglav. Ta zaničljivo spesne: "Ak0 bode suša, ne bodemo, imeli mrve, pa tudi ne mleka. Is Ne vem iz česa bodo v zadrugi potem sir delali, kakor obetajo." Te duhovite besede požegeče-.jo zaspane možičke, da se polagoma na usta zakrohotajo in tudi oče Navihanec, ki so doslej | sam0 glavo pomoleli skozi okno, _ prišli so popolnoma ven pri vratih, da se bolj telesno udeleže ~ zborovanja, zakaj časa so imeli dovolj, veselja pa tudi, saj se je stvar zasukala proti zadrugi. m In kadar je bilo to, si oče Navi- ui hanec niso pustili kratiti časa niti besede. A "Jaz ne verjamem, da bi kaj napravili, ako se prav precej dež vlije in bi bilo mleka kot vode," pravi Trakan. "O, bodo! Veste tički so v V(J zadrugi," oglasi se brž nato Na-' g, vihanec, ki je bil že med njimi, j ° "Tički so, to vam pravim. Ti ve-; — do, da je sir dober prigrizek h! čaši vina." "Mislim da!" pritrdi Debelo-;vs glav in zacmaka. j ja "Eh, vidite, kako si znajo 29 streči! Napravili so si vino, pre- ~ šiče koljejo, da imajo klobase in gnjati,. jajca prodajajo, da si privoščijo večkrat cvrtja, in se-daj se bodo pa še s sirom masti- ^ li. Eh, veste, niso zastftnj tako široki in rdečelični." $5 "To je dobro, da nisem vpisan," meni- Trakan. "Vse bi ti snedli," dostavi Debeloglav. "Vse grunte bodo pognali," $4 nadaljuje Navihanec. "Eh, saj se poznamo! Sedaj se delajo ljudem prijazne, da jih dobe v mrežo, ko pa bodo vsi notri, potem pa že pokažejo, kaj znajo. R( Mislite, da bodo ljudje imeli k ~ pravice v zadrugi? Oh, tisti je bedak, ki to misli. S klobukom pod pazduho bodo morali kmet- ' je hoditi in jih prositi to in ono, ali nam pa še vlada škrijcev nažene notri, da jih bodemo morali rediti." (Dalje prihodnjič.) J Goebbelsov zemljevid - Balkana i Bern, Švica, v novembru— -j (ONA) — V zadnji izdaji ne-i deljskega časopisa "Der Bund" i glasila propagandnega mini-• stra Jožefa Goebbels-a, je ob-. j avl j en zemljevid Balkana, iz . katerega se da sklepati, da v . Berlinu madžarskih in bolgar-, skih meja (na ozemlju, katero i je Nemčija darovala tej dvoji-jci svojih hlapcev) ne smatrajo končno veljavnim. I Dočim so Dalmacija, Črna j gora in Slovenija, katere je J vključila Italija v svoje meje, i označene kot "Italija" in kraji i pod nemškim jarmom kakor na primer Cehoslovaška, Galicija in Ukrajino kot "Nemčija" je ozemlje, katero so zasedli Madžari, označeno le: "pod madžarsko administracijo." Tudi ozemlje zasedeno od Bolgarov je označeno le: "pod bolgarsko administracijo." CHRISTMAS SEALS .... Protect Your Home irom Tuberculosis "delo dobijo" Delo dobi žena ali dekle dobi delo za pomoč v restavrantu za par ur na dan. Dobra plača. Zglasite se pri George Miller, 4903 St. Clair Ave. (293) MALI OGLASI ~ Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.95. Pokličite Liberty 2067. ___(296) Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih sob, vse nanovo dekorirano. Za pojasnila pokličite HEnderson 2995. (293) Piano naprodaj Proda se player piano, izdelana. od H. Schulz Co. iz .Chi-caga, Vprašajte na 13208 Wain-fleet Ave., West Park. (292) ?5,250, dve prodajalni, 3 stanovanj, kopališča, furnez, E. 55. St., blizu Superior, rent $107; naglo kupite, če hočete dobiti. $4,000 6 sob in kopalnica, eno nadstropje, E. 78. St. in St. Clair. Ave. McKENNA 1383 E. 55. St. Res. 4285. (292) M Kupujte v y L slovenskih H U trgovinah. 7 Pnjatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ...................................................................................................................... Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine.......... Ime in priimek dekleta ..................................................................................................... Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ...............................'............................................ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE "Veliki Bog, mi te hvalimo!" je zapel doli v mestnem parku glas, čist kakor orgelska piščal. Ž njim se'je grmeče združilo tisoč in tisoč 'glasov 'v dvorani in na mestnem trgu, ki so se zlili v mogočen hvalospev, kakor ga še ni slišal noben božji hram, ki bi ga tudi noben ne mogel doseči, razen neskončnega božjega hrama, ki je zgrajen nad Štajer jem, nad celim svetom. Ilendel, ki mu je donela pesem, je z roko zasenčil svoj obraz,' potem se je prevzetno in predrzno oziral okoli sebe. Že dolgo je vedel, kako bo izpadla -volitev, saj poKiia svoje prijatelje. Vendar se mu sedaj, ko je dosegel novo čast, širi srce. Podoben je človeku, ki je splezal na visoko goro in sedaj stoji kakor gospod gore na soln-čnem vrhu. Gospod je, Štajer je njegov. "Meč! Prinesite meč!" kn-če možje. "Prinesite mu meč!" Prastara navada je v Štajru, da prinesejo mestni svetovalci meč novoizvoljenemu sodniku na slovesnem sprevodu v njegovo hišo. Toda kdo bo čakal drugega dne? Kaj nas brigajo stare navade! Hendel je sodnik! Dvajset rok odpre skrinjo; eden izmed svetovalcev vzame iz nje meč ter ga poda novemu sodniku, ki ga warae v svojo desnico. Ves se blesti cvetlic, vencev, krilatih boginj, plamenečih oltarjev in daritev. Ponosno kakor kralj stoji sodnik Joahim Hendel z mečem v roki v dvorani. Ljudstvo se gnete v dvorano, ki se na videz veča in širi. Med črno oblečene oblastnike so vdrli sajasti kovači in nožarji, kramarji in kmetje v. pisanih suknjah. Vsi dvigajo roke, kriče in vriskajo: "Živio!" Tisoč postav mrgoli, tisoč mož in le en klic veselja se glasi: "Naj živi Hendel, nadsodnik, Hendel, naš gospod!" Zvonovi so doneli, topovi so gromeli. Skozi gnečo se preriva lepa, sijajno oblečena gospa. Z eno roko dviga svoj zlatoda-maščeni plašč, z drugo vodi vodi plavolaso in zadovoljno deklico, ki se venomer smehlja. "Hendel, Hendel!" Že se je pri-gnetla do mize, ovila je svoje roki možu a mečem okoli vrati: in je na njegovo ramo položila svojo glavo, s katere zmešano vise pajčolan, debele zlate kite in nizi biserov in zlata. "Moj ljubljenec, moj najdražji, moj gospod mestni sodnik; vse življenje sem hrepenela, sedaj sem doživela." Smehljaje ji poda roko ter dvigne do čez glave dete, ki se je smehljaje vzpelo k svojemu očetu. Potem podraži zlatolasko: "Gospe ne spadajo v svet _4» "Moj ljubi, vsi te pozdravljajo, jaz, tvoja žena, pa bi te ne smela?" mu proseče veli, oči pa ji žare ponosa in ljubezni. "Dobro, Helena, vem, da te veseli. Bog s teboj!" Izvil ji je iz rok svojo roko ter se je naslonil na meč. Ta mu .je sedaj več kakor žena in otrok. Počasi je stopala iz dvorane, njena zlata in rožnata lepota omami marsikako oko. Joahim Hendel se še vedno upira na svoj meč, ki ga krase boginje, spake in plameneči žrtveniki. Potem povzdigne svoj krepki, globoki glas ter pravi: "Štajerci, hvala vam!" Sveta tišina je nastala v dvorani kakor nekdaj na galilejskem jezeru, ko je Gospod za- i povedal viharju in valovom, i Hendel govori: "Štajerci, dali : v V bivši francoski trdnjavi Lywutey v Maroku J ^ vihrala ameriška zvezdnata zastava. Trdnava je o* r^ škodovana predno so jo ameriški vojaki. zavzeli-trdnjavo vidimo na straži dva ameriška vojaka. domove ali delo; tisoče jih je dalo življenje in mnogo jih je pripravljenih za isto. Toda vlada, vaša vlada vas ne vpraša, da bi ji kaj dali k tem devetim bilijonom dolarjev. Vpraša vas, da bi ji posodili ves denar, ki ga sploh morete investirati tam, kjer je najvarnejša investicija na svetu in po dobrih obrestih. Kadar se oglasi pri vas pooblaščenec za posojilo zmage, ponyiite,, da je to v vašo lastno korist, kot je v korist vaše dežele, zato ga poslušajte in investirajte. Stopite v eno izmed naših bank, kjer vam bodo vse natančno razložili, kako boste investirali varno in po dobrih obrestih. Ta teden je začela ameriška vlada s kampanjo, da si izposodi devet bilijonov dolarjev iz hranilnih vlog in drugih skladov, kot važen del za zmago v tej vojni hitreje in popolneje. Tekom teh kritičnih tednov vas bodo morda obiskali zastopniki ene ali druge sekuritetnih firm ali bank, ki bodo dali na razpolago svoj čas in napor brez vsake odškodnine za odbor sklada zmage. Ta vam bo razložil na primer, kake koristi boste dobili od novega bonda zmage, ki nosi 2i/2% obresti. Kadar pride, ga sprejmite prijazno, ker pomaga k zmagi. Ako ne bo prišel, vprašajte svojega bankirja za vse podrobnosti. Vi lahko kupite za vsako vsoto. Mnogo ameriških družin je danes razdrtih. Milijone jih je zapustilo ŽENINI IN NEVESTE' North American Bank Co. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd in tudi pri Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave. HEndet*0 J St. Clair Savings & Loan Co. 6233 St. Clair Avenue ' ste mi ta-le meč. Naj mi da i Bog in njegov evangelij moč, . da ga nosim v blagor vašega > mesta. Dali ste mi ta-le meč, ! ki ima oblast nad življenjem in 1 smrtjo. Ko je utonilo preteklo • stoletje, je nekdo pred to hi-I šo pretrpel smrt. Videl je ta i meč in je rekel: "Življenje je • sveto." Ni prelil nedolžne kr-■ vi, toda njegova beseda je bila gospodova. Tu stojim z mečem, pa ne stojim, da bi prelival kri, razen če je res potreba; če je mogoče odpustiti, odpustim. Boj, komur boj; pro-gnanstvo, komur prognanstvo! Če mora teči kri, naj teče, pa brez ognja in nečloveških muk. Tako je zapisal Mark Avrelij, radost človeškega rodu. Tako sodim o smrtni kazni. Tudi naš milostivi gospod in cesar na Dunaju je usmiljen gospod, ki ima pravico pomiloščenja. Ce nas bo kak zapuščen in spoko-ren grešnik ali grešnica prosila milosti za ubogo življenje, tega ne bomo pozabili. Življenje je sveto." Kakor božji hram je prisluškovala vsa dvorlana. Takega govora še ni bilo slišati na tem mestu. Iz Frajzinga, poleg mesta, se dviga umazan dim- sežganih človeških'! kosti, tudi v Štajnfeldu je steklo že mnogo krvi. Bilo je že Štajercem preveč, pa kaj je pomagalo, če se je pa odslej vsak sodnik držal stare navade, starega rimskega prava. Sedaj bo drugače. Hendel bo šel svojo pot Joahim Hendel se je veselo ozrl proti odprtim vratom, kjer je stala njegova žena z . malo deklico, čeprav ženske ne . spadajo v svet, in ga je s sklenjenimi rokami kakor svetnika opazovala. Potem je nadaljeval svoj govor: "Govoril sem o smrtni kazni. Pa so še druge stvari, ki spadajo v sodnikov delokrog, in rečem vam, da sem pripravljen za pravico tvegati svoje premoženje, svojo kri. Trgovina z železom, ki je nekdaj pri nas tako cvetela, pojema. Tega mora uiti konec! Priskočiti hočemo ubogim producentom ter skrbeti za nov izvoz. Preprečiti hočemo z vsemi sredstvi vsak proti-postaven izvoz, ki gre skozi gornjo dolino Aniže, to pa ne ad-m o n tskemu prelatu vklj ub, j ! marveč v varstvo železninarske-ga prava. Kajti ta sleparija z železom je mati bolečin za vse štajerske plavže. Naj ima gospod iz Admonta svoje, meni naj pusti svoje. Tudi z upniki bom stopil v dogovor in skrbel, da se združijo vse vrednote, da se s svežo močjo ustanovi nova družba. "Hočemo tudi, jaz in gospodje svetovalci, da se urede denarne razmere, pa naj tudi iz svojega izplačam par sto mark kovanega srebra. To se mora zgoditi. "Skrbeti hočemo tudi za staro bolnišnico kjer je komaj za dvajset mož prostora in oprave. To se mora zboljšati. Nadzorovali bdmo prodajanje in kupovanje zemljišč, da zabra-, nimo oderuštvo. Tudi revež naj ima nekaj od izkupičkov bogatih zemljišč, kupčija naj postane plodonosna tudi za revnega moža." Na mestnem trgu so ploskali in vriskali tisoči. Vsepovsod je šumelo in kipelo kakor visoka plima. Doli pri stopnicah sedi mladi sin sodnikov kakor vitez na konju, okoli njega vihrajo zastave: smeje se, zamahne z roko ter zavpije: "Hendel govori, pozor, poslušajte njegove'; Eno izmed najbolj važnih, naznanil KI JIH JE ŠE IZDAL 0.fcZAKLAUŠI! 0D8ELEK * Kampanja za 9 bilijonov dolarjev posojila zmage je sedaj v teku! besede!" In nasmehljal se je štajerski sodnik. Da, moje najljubše dete, kakor ponosno danes okoli jahaš in zapoveduješ, tako ponosno boš enkrat nosil tudi ti ta-le sveti meč, kakor knez boš, ko kdaj postaneš sodnik pro-testantovskega štajerskega mesta. "Meščani!" nadaljuje, "všeč vam je moja beseda, tako je prav. Pa še nekaj vam imam povedati, kar mi leži na srcu bolj kakor trgovina z železni-no, bolj kakor prodaja zemljišč in bolnišnica, bolj kakor meče-va oblast, kar mi leži na srcu kakor blagor in sreča mojega ljubega sina in moje hčere!" Vseh oči se žgoče primejo njegovih usten. Globoko je šel po sapo, široke prsi se mu razširijo in ognjeno mu zaiskre oči. Rekel je: "Tukaj, v Štaj-ru, sta si dve veri med seboj v laseh. Jaz sem protestant, sem protestantovski sodnik. Pa vedite vsi Štajerci, katoličani in protestantje: Sodil bom po božjih postavah, po postavah tega mesta in po svoji vesti. Enaka pravica za vse, nihče naj ne bo prikrajšan v pravici zaradi vere, kakor gotovo mi Bog pomagaj ! Pa še nekaj vam povem, gospodje v dvorani in vam gospodje pred vrati: Kdor prelomi mir, kdor neti sovraštvo, kdor hoče porušiti cesarsko določbo, vsled katere se priznava protestantom v Avstriji verska prostost, kdor brani svojemu bratu moliti in verovati po njegovi vesti, kdor zarad'i vere zaničuje, žali, umori moža, pa naj bo tudi zadnji revež, j pa naj bo, kdor hoče, imeniten ali preprost, protestant ali ka-i toličan," —sedaj je Hendel povzdignil svoj glas, da je za-donel iz dvorane ven, kakor je nekdaj na sinajski gori med gromom in bliskom zadonela beseda Gospodova, da se je treslo vse ljudstvo — "za tega ne poznam nobene milosti, stri ga bom s to-le pestjo, s katero držim meč, kakor gotovo mi Bog pomagaj!" V dvorani in na trgu je bilo vse tiho kakor v cerkvi, kakor so bili tihi Izraelci ob vznožju sinajske gore. Votlo so mrmrali protestantovski gospodje: "Tega moža nam je Bog poslal." Ni se še oddahnilo ljudstvo od žugajočih besedi, Hendel pa je z milejšim glasom, smehlja- je nadaljeval: "T oda upam, da v našem Štajru ne bo takih motilcev miru ; če je kdo med nami, sedaj ve mojo voljo in naj se po tem ravna. Tudi katoliški somešča-« ni naj sprejmejo ta opomin od mene, ki me imenujejo krivo-verca, ta opomin prihaja od višje oblasti. Določba o verski prostosti prihaja od cesarja, mir pa od Boga. Štajer, naj okoli meča, ki ga mi podajaš, dehti, zeleni in cvete oljka in hrastov venec, nad obema pa naj čuva ta-le roka. Postani , najmogočnejše mesto v vojvo-dini, mogočno po železninarski obrti, mogočnejše po tvojih starih šegah in navadah, najmogočnejše po tvoji pravi, res- nični, čisti novi veri. To želi, ki te ljubi, Joahim Hendel." Kakor pred svetim blagoslovom so se priklonile vse glave, ko je sodnik končal svoj govor. Vse roke se sklenejo, vse prsi kipe. "Trideset let je, kar je prišel Pravnfalk, pohodil pro-testantovsko sv. pismo; ta šo-mošter jim je razdrobil kelih v kosce, in danes čuje Štajer krasni govor, kakor ga ni slišal Vorms iz Lutrovih ust." Tako so si mislili protestantje. Nič več niso vpjli, nič več vriskali po irr okoli dvorane. Z ustnic pa jim je, kakor * jim pri božji službi božje besede podaja kelih petalo: Amen! Amen! __ Še celo nekateri katolik" g:, nehote pozdravljali. ^ se je, kakor da je angel s r.io splaval nad ponosni®1 ^ ranami tje v mesto, da Je goslovi. I® (Dalje prihodnjič.)