Fran Roš , , ,,-¦. 'Vr Rožajeva Hruška Sredi vasi ob cesti pred Rožajevo srao votlino. Ves teden je nato vsa- kočo je nekoč stala mogočna stara ko noč spal v hruški na straži, za- hruška. Odkdaj je stala tam, tega dovoljen s svojo prebrisanostio. nihče v vasi ni vedel več. Trije mo- Ponoči so hodili ljudje mimo dre- žje so jo komaj obsegli, znotraj pa vesa in slišali njegovo zateglo smr- je bila votla in v tej votlini je bilo čanje iz votline. Smejali so se sko- neki prostora za sedem ljudi. Prav puhu, ki si je po vsei sili lastil hru- tja do potoka, ki je žuborel ob vasi, škin sad in ga tako zvesto čuval. so segale hruškine korenine. Leto Nazadnje pa je oznanil po vsej va- za letom je rodila obilo drobnega, si, da bo prihodnji dan obral drevo, a okusnega sadu. saj je sad že pomalem rumenel. Ta hruška je bila soseskina last, Tedaj so se vaščani dogovorili. zakaj stala je na obcestni trati, na Ko je zadnji večer svoje straže Ro- vaškem svetu. A Rožaj, skopušni žaj krepko spal v hruški, so se zbra- starec, si jo je po krivem trmasto H fantje in otroci. Nekateri so zle- svojil. V veselje mu je bila s svojim zli v veje, tresli in s palicami tolkli vsakoletnim bogastvom in široko pO njih. Deževalo je hrusk na slam- senco, pa tudi v veliko jezo. Kadar nato streho Rožajeve koče kakor so hodili mimo nje vaški fantje in gosta, trda toča. Na debelo so po- otroci, so se ozirali v veje in ugi- krile trato pred kočo in velik kos bah kdaj ji sad dozori. Komaj so ceste. Otroci so vriskali in se sme- bile hruške napol godne, že so lezli ^ niso mnogo hrušk pobrali, pu- v drevo m tresli, otepali veje. Vča- ščali so jih skOpuhu. Potem so za- sih celo zvecer in ponoči, ko ie na- plesali okoli drevesa, ki je v njegovi glusm Rozaj trdno spal. In so od- votUni na straži trdno spal nagiušni nasah polne zepe, polna usta. Celo Rožaj In so zapeli peSem, zloženo pesem so zlozih nanj: zan: — Rožaj, Rožaj, , Zateglo je smrčal Rožaj. In si hud možic, nekdo se je domislil šale. Pa so fan- če si mi stric, tje zgrabili z ličjem nabasano vrečo mi hruško daj, . in na njej potegnili Rožaja iz črne če ne, ne prideš votline. Ni se prebudil. v sveti raj! Tako so ga nesli na postelji v Tisto leto, ko je bila vojna z La- PotO'k \n. &*¦ P°1(?žili ™ k.os. suhe/a hi in Prajzi obenem, tega bo že prpda, ki je molel iz vode kakor oto- kmalu sedemdeset let, je hruška po- C1C- Valovi s?, zuboreh mimo njega, sebno bogato obrodila. Rožaj je tre- on Pa Je sladko spal. Domov so se petal v strahu pred nepoklicanimi odpravih ljudje, noč je bila skoroze gosti. Mnogo je preudarjal, kako P<>zna. si ohrani sad, da bi imel za zimo . Ko Je zjutraj sonce že svetlo si- mnogo pijače in suhega sadia. Hu- Jalo, se je ob potoku nabrala mno- dega psa mu ni kazalo rediti vse žica otrok in odlraslih. Gledlali so leto, sam pa tudi ni utegnil bedeti v strugo, kjer je na suhem produ vse noči, premagal bi ga bil spanec. ležal Rožaj. Voda je rahlo šumela Pa si je izmislil pravo misel, kako mimo njega z obeh strani, obadi so ukane vas. ga obletavali v zgodnji sopari, on Še precej zelene in trde so bile pa je trdno spal. Morda mu je sled- hruške. ko je na večer privlekel njič muha zlezla v nosnico, zakaj vrečo, natlačeno z ličjem, v dreve- krepko si je podrgnil po nosu in 2,2.9 potem je odprl oči. Dvignil se je pravljal kočo. Toda potem je dve z ležišča. leti kuril hruškin les. Ni bil sicer Menda je v prvem hipu menil, da njegov, a vaščani niso marali pre- se mu sanja. Potem pa je preudaril pira ž njim. Raje so zložili novo vse to in spoznal, kako se je dogo- hudomušno pesettn nanj. Te ipesmi dilo. In huda jeza ga je obšla. Rožaj nikoli slišal ni, zakaj oglušil Zasmejali so se otroci. Rožaj pa je bil docela. In otroci so mu tik je pobiral kamenje in ga lučal va- pred koeo pogumno prepevali na nje, da so se urao razbežali. Nato gluha ušesa: si je zavihal hlačnice, prijel naga- _ Rožaj> Rožaj> Rožaj ; ceno vreco, ki je spal na njej, in za hruške se je bal stopil skozi vodo na breg. Pregazil zat0 je v hruški spal> je hruške pred kočo, rdeč je bil od v potoku se zbudil! jeze in sovraštva, glasno je roban- hudo se razjezii, til. Ves dopoldan je nosil sadje v posekal je drevo, klet ln IllSO. razsul si kočo vso ... V pozni jeseni je hruško podrl. Najprej ji je odžagal veje, nato je To zgodbo mi je nedavno pove- posekal deblo. Toda deblo je med dala stara Brdnica. Bila je takrat padcem za nekaj hipov obviselo v med tistimi otroci, ki so jedli Ro- zraku, nato se je nagnilo v stran žajeve hruške. Dolgo je že tega, to- in je odčesnilo vogal Rožajeve da leta pretečejo prehitro in jih koče. ne bo več nazaj. Tako je dejala Rožaj je bil ves hud in nesrečen stara Brdnica in se je žalostno na- zaradi hruške, ko je s trudom po- smehnila.