Seveda zavzem ajo posebno pom em bno m esto n jegove sam osto jne knjige: Naša dom ovina Jugoslavija, ki je izšla v redni zbirki P rešernove družbe 1. 1959; Škofja L o­ ka z bližnjo okolico (1962); Poljanska in Selška dolina (1962); S lovenija in n jeni k ra ­ ji, izšla kot redna knjiga P rešernove družbe 1. 1963; Jugoslavija, naša dom ovina iz 1. 1968, ki je izšla isto le to tudi v srbohrvatskem in m akedonskem prevodu; rep rezen ta­ tivna knjiga Škofja Loka s Po ljansko in Selško dolino , ki je izšla za tisočletnico Loke (1972) ko t druga in 1. 1976 ko t tre tja izdaja. V sodelovanju s prof. V ukičevo je sesta­ vil P rirodopis za 3. razred osnovnih šol, ki je izšel 1. 1949 in doživel ponatis 1. 1950 in 1952. V sodelovanju z inž. L ojzetom in N ikom Ž um rom je uredil in delom a napisal knjigo Selška dolina (1973). Naj se slednjič zadržim pri snovanju K rajevnega leksikona S lovenije, k jer je v prvi knjigi vsestransko prikazal škofjeloško občino, opisal vsa p ripadajoča naselja , iz­ risal zem ljevide za vse štiri knjige občin SRS te r mi bil od 1. 1962 do 1980 kar 18 let nepogrešljiv sokorek to r. O b vsem ogrom nem opusu, ki ga je ustvaril F rance P lanina zlasti izven zaposlitve na srednji šoli, se izjem om a njega ne tiče latinski pregovor N e­ m o p rophe ta in pa tria , saj ga je rodna občina Škofja L oka 1. 1971 izvolila za častnega občana v svesti si neprecenljiv ih kulturnih darov , ki jih je poklanjal z izjem no ljubez­ nijo vse življenje. L. 1951 ga je odlikoval p redsednik FL R J T ito z R edom dela s srebrnim i žarki in 1. 1981 z R edom dela z rdečo zastavo. L. 1950 je p rejel nagrado m i­ nistrstva za prosveto za vodstvo aktiva ljubljanskih biologov, I. 1968 veliko p laketo škofjeloške občine za knjigo Jugoslavija naša dom ovina, ki je na knjižnem trgu v Leipzigu pre je la lepo priznan je ; 1973 zlati častni znak Planinske zveze S lovenije, 1. 1986 plaketo M uzejskega društva ob 85-letnici. O d 1. 1972 je častni član G eografske­ ga društva S lovenije, od 1. 1974 častni član M uzejskega društva Škofja Loka in od I. 1977 častni član Prirodoslovnega društva Slovenije. K o m u v svojem im enu in im enu vseh slovenskih geografov izrekam toplo zahva­ lo za ogrom en prispevek k afirm aciji naše geografije in dom oznanstva, se zavedam velikih vrzeli pri navajan ju n jegove bibliografije. D om ala nepojm ljivo je , da k ljub iz­ jem no visoki starosti še ni odložil peresa , saj je dragocen svetovalec in pom očnik se­ danjem u uredništvu Loških razgledov in snovalec publikacije D om a starejših obča­ nov na K oleziji, k je r prebiva. R om an Savnik Petinosem deset let dr. Romana Savnika 11. feb ruarja 1987 je praznoval dr. R om an Savnik svoj visoki življenjski jubilej v krogu svoje družine in v veselje vseh, ki ga cenijo in spoštu je jo ko t zaslužnega slo­ venskega geografa, biografa pa tudi odličnega pedagoga. K do ga danes ne pozna kot u redn ika in av to rja štirih zajetn ih knjig K rajevnega leksikona Slovenije, m onum ent­ alnega krajep isnega in leksikografskega dela , za katerega je leta 1981 pre je l K idriče­ vo nagrado. Č eprav je od izdaje prve knjige pre tek lo že 19 le t, je K rajevni leksikon še danes m alone edini najpopolnejši vir osnovnih inform acij o slovenskih naseljih in občinah. Savnikova zasluga ni sam o avtorstvo velikega dela leksikona in u redn iko­ van je am pak tudi ogrom en organizacijski in strokovni podvig, s katerim je uspel vo­ diti delo zelo širokega kroga sodelavcev iz vse Slovenije. Ž ivljen jska po t dr. Savnika ni bila taka , da bi sam oum evno m orala da jati tudi strokovne rezu lta te , kajti bil je v prvi vrsti srednješolski p rofesor in le zadnjih deset le t, do 1961, znanstveni ozirom a višji znanstveni sodelavec Inštitu ta za raziskovanje krasa S A Z U v Postojni. T oda izšel je iz prve generacije študentov geografije na m la­ di ljubljanski univerzi tako j po prvi svetovni vojn i, ki je dala tej vedi izredno m očan zagon. Po njihovi zaslugi sta G eografsko društvo Slovenije ozirom a sedanja Zveza geografskih društev te r G eografski vestnik danes stara že k repko nad šestdeset let. M ladi Savnik in njegovi študentski tovariši F ran jo B aš, Ivo R ubič in Ivan R akovec so se pod idejn im in organizacijskim vodstvom m ed njim i najbolj izkušenega V alterja B ohinca odločili za ustanovitev strokovnega društva in njegovega časopisa in se pri tem niso dosti spraševali ali s tem soglašajo tudi njihovi učitelji. T o je bilo neke vrste revolucionarno d e jan je z daljnosežnim i posledicam i. M ladi geografski in telektualci so se tudi zelo zgodaj zavedli pom ena sodelovanja z jugoslovanskim i in drugim i ev­ ropskim i, še zlasti slovanskim i kulturnim i in znanstvenim i središči. Jub ilan t se rad spom inja svoje zgodnje osveščenosti, ko je kot 25-letni udeleženec 1. jugoslovanske­ ga geografskega kongresa leta 1927 v B eogradu na lastno pobudo govoril na Cvijiče- vem grobu in nanj položil venec, ki ga je sam kupil. Č ep rav vsakom ur iz te odlične skupine prvih m ladih akadem skih geografov ni bi­ lo dano nadaljevati kariere na univerzi, pa je vsakdo izm ed njih m nogo prispeval k razvoju slovenske znanosti in ku ltu re . D r. Savnika, ki je z dok to ra tom v žepu odšel najp rej učit na celjsko gim nazijo , na jdem o že km alu zatem m ed avtorji zem ljepisnih učbenikov. Sam in skupaj s soav to rji, največkra t z V. B ohincem in S. K ranjcem , je napisal m ed leti 1930 in 1956, z izjem o vojnega časa, dvanajst učbenikov za pouk ge­ ografije v srednji šoli. Z a velike pedagoške zasluge je bil leta 1964 im enovan za p ed a­ goškega svetnika. E na od značilnih potez jub ilan ta je njegova ljubezen do P rim orske. V m ladem fan tu , ro jenem sicer v L jub ljan i, je zrastla kot posledica h rep en en ja , ki sta ga nosila v sebi njegova starša , P rim orca. V elika želja , da bi lahko kdaj neposredno koristil svo­ jim prim orskim ro jakom , se m u je izpolnila tako j po koncu vojne. T oda zadnji dve vojni leti mu je streglo po živ ljenju koncentracijsko taborišče v D achau. Po vrnitvi v osvobojeno dom ovino je že jeseni leta 1945 vodil dvom esečni tečaj za p rofesorske pripravnike v Slavini pri P restranku , zatem pa je postal prvi ravnatelj g im nazije v Posto jn i. O d leta 1949 do 1951 so m u zaupali vodstvo Z b irnega cen tra knjig in arhiva cone B Svobodnega tržaškega ozem lja v P orto rožu . N ato se je zaposlil na Inštitu tu za raziskovanje krasa S A Z U v Posto jn i, ki ga je nekaj časa tudi upravljal. D r. Savniku je d inam ična narava in p rivrženost Prim orski pom agala , da se je v starosti pe tdeset let strokovno preusm eril in poglobil v p roblem e krasa. Iz tega o b ­ dobja je večina njegovih strokovnih in znanstvenih člankov, še zlasti s področja za­ ple tene kraške h idrografije in speleologije. L eta 1952 se je udeležil prvega m edna­ rodnega speleološkega kongresa v Parizu, leto kasneje pa je že organiziral enak in p rav tako prvi jugoslovanski kongres v Posto jn i. Po upokojitv i leta 1961 se je jub ilan t vrnil k neizpolnjenim načrtom , ki m u jih je preprečila vojna. Ž e kot pedagog je čutil veliko pom anjkan je različnih priročnikov in se je zato pridružil dvem a skupinam a, ki sta tik p red izbruhom 2. svetovne vojne p ri­ pravljali izid A tlasa Slovenije in K ulturnega atlasa Slovenije. Savnikova vztrajnost in upornost sta vendarle p ripeljali do nasledka nekdan jih prizadevanj v obliki K rajevne­ ga leksikona Slovenije. T oda N acionalni atlas S lovenije, kakršnega je imel v mislih in načrtu skupaj z Ilešičem in B ohincem , še čaka v sodobni obliki na dokončan je in izid. T o je seveda naloga Savnikovih naslednikov in želeti je , da bi se to zgodilo vsaj pred naslednjo okroglo obletn ico slovenske geografije. D r. Savnika so od nekdaj privlačile tudi b iografije znam enitih Slovencev, še zlasti Prim orcev in tako je pom em ben tudi njegov delež v Slovenskem in P rim orskem biografskem leksikonu. D r. Savnik ni bil zagledan sam o v ožjo dom ovino svojih staršev , am pak se je kot zaveden, a tudi strokovno podkovan S lovenec, živo zanim al za usodo svojih ro jakov na skrajn ih m ejah našega življa. T o so mu narekovale tako njegova geografska pa tu ­ di zgodovinska in slavistična univerzite tna vzgoja. Sam si je na te renu pridobival prak tično znan je , ki m u ga ni m oglo dati nobeno še tako skrbno prip rav ljeno p red a ­ vanje . Z a to pa je zm ogel tem bolj živo pripovedovati in naslikati p red razredom svoja doživetja in vzbuditi v m ladih poslušalcih žar narodne zavesti, ki je vedno preveval tudi n jega sam ega. Z a to nam je jub ilan t lahko vzor pedagoga in strokovn jaka , ki ni bil sam o posredovalec tu jega am pak tudi z lastnim zanim anjem in trudom pridob lje­ nega znanja . Še danes se rad spom inja p reho jene poti po severni koroški narodnostni m eji leta 1934 pa P rekm urja in P o rab ja , ki ju tudi zelo dobro pozna. T ja je vodil ne­ šte te ekskurzije in ne dvom im o, da so se njegovim učencem prav te najbolj vtisnile v spom in. Na teh poteh si je dr. Savnik ostril občutek za k rajevna im ena, kar je lahko pozneje izrazil v leksikonu Slovenska k rajevna im ena, izdanem na njegovo pobudo. D r. Savnik je nekoč sam rekel, da je bil najlepši čas njegovega življenja, ko je lahko prvič zadihal svobodni prim orski zrak in ko je pripravljal prvo generacijo p ro ­ fesorskih kandidatov za posto jnske sredn je šole. V Savnikovem nadvse p lodnem živ­ ljen ju je bilo zadovoljnih trenu tkov ob pogledu na oprav ljeno delo še m nogo. M an j­ kalo ni tudi krivic in razočaran j, ki so bile posledica njegove poštenosti, trdne n arod ­ ne zavesti te r o h ran jan ja neodvisne n o tran je svobode. Poleg zdravja in zadovoljstva želim o našem u jub ilan tu in častnem u članu G e­ ografskega društva S lovenije, da bi dočakal tudi izid zam ejskega Slovenskega kra jev ­ nega leksikona, ki ga pod njegovim m entorstvom sestavljajo rojaki onstran m eje. Jurij K unaver M ed tiskanjem G eografskega vestn ika nas je dohitela žalostna vest, da je prof. dr. R om an Savnik po krajši bolezni p ravkar um rl. T ako je jub ile jn i članek postal, žal, hkrati tudi nekrološki. N aše dobre želje , ki sm o jih naslovili ob visokem jub ile ju , se tako niso izpolnile. T rpek je sloves od dr. R om ana Savnika, ki ni bil le m ed ustanovitelji naše prve geografske znanstvene revije, tem več je bil tudi m ed začetniki slovenske geografske znanstvene misli sploh. Č eprav se v tem trenu tku niti ne zavedam o vseh sledov, ki jih je pokojn ik zapu­ stil v slovenski geografiji, je nedvom no, da nam osta ja nadvse svetal vzor. U redništvo Prof. dr. Darko Radinja - šestdesetletnik K ot mnogim drugim vidnim šestdesetletn ikom je tudi našem u slavljencu druga svetovna vojna krepko posegla v življenjepis mladih let. L. 1927 v G orici ro jenem u je v L jubljani p rekin ila gim nazijski študij in zakasnila univerzitetni. T ega je na tedanji naravoslovni fakulteti končal iz C p redm eta (fizika z m eteoro log ijo ), B p redm eta (e t­ nologija) in iz geografije kot A p redm eta v I. 1951, ko se je zaposlil kot gim nazijski učitelj. V istem letu je v reviji, ki jo zdaj u re ju je , že izšla n jegova prva razprava - o Savi na L jubljanskem polju . R azširjajoči se G eografski inštitu t N F (zdaj O ddelek za geografijo FF) ga je pritegnil v svoje vrste I. 1959, k jer je sk raja predaval m etodiko geografskega pouka , od I. 1960 v zvanju predavate lja m atem atično geografijo in splošno fizično geografijo . Potem ko je 1. 1965 dosegel d o k to ra t z d isertacijo o m orfo- genezi V ipavske doline, je napredoval v docen ta (1966), izrednega (1972) in rednega p rofesorja (1983). R adin jo kot raziskovalca je sprva pritegnila fluvialna geom orfologija (oblikova­ nje rečnih prodov - 1962. R enškc D obrave , G V 1969), nato pa kraška m orfologija. Z n jo se je vrnil v dom ačo Prim orsko, od k oder je prispeval nova spoznanja o m orfoge-