Pomen in metodika pokončne pisave. Konterenčni refeiat g. nailučitelju Jožofa /irovnika« nmogih uciteljskili zborovanjih po Avstriji je dandanes na dnevnem redu posvetovanje o pokončni pisavi. Sl. c. kr. okrajni šolski svet radovljiški priporočal nam je z okrožnieo od dne 15. pro-rfinca t. 1. št. W)2., naj se pouoimo o po-nicnu in nietodi te pisavc in naj dclamo|)oskušnje ž njo. Kcr seni jo jaz vsled tega poziva takoj \r I. razrcdu vpcljal, dalmi je sl. stalni odbor nalogo, da ])Ofoc'ain danasnji okrajni učitcljski konteronciji (iprednostili in nietodiki pokonrne pisave in da poveni kaj iz svoje skušnje, kattno sem si pridobil pri jiollctni uporabi v soli. Marsikateremu sc bo zdclo nepotrebnonovotareiijc vprašanje, ali naj se |)iše pošolah še nadalje nagnjena pisava ali pa naj se vpelje pokončna t. j. tista, pri kateri stoje črke pravokotno na vrsti. Vender stvar ni tako malenkostna, anipak je važnain velikega pomena, posebno ker gre za zdravje solske niladine. Z vprašanjem, katero naj zanaprej po šolah pououjemo, ležečo ali pokončno, bavili so se že muogi zdravniki. Na podlagi zdravniških preiskav ukazala so nekatera šolska oblastva delati poskušnje s pokonfno pisavo. Praktična vaja je jiotrdila t(>oreti("na dokazovanja zdravnikov. Skoro gotovo je, da se bo pokonrna pisava splo.šno vpoljala v šole in da so bo pozncjc rahila ludi v življenji. Vprašanji* o pokoncni pisavri je staro šelo kakih 12 lct. V jtrejSnjili slolotjih pisali so siccr ali pokončno ali pa malo nagnjeno, kar kažejo stari mkopisi. Ali okoli 1. 1809 pojavila se je aagnjena ali ležeča pisava. Ta je posledica hitiega jiisanja in se je nidi toga hitro udoiiuuMla. Znano jo, da se nied šolsko mladino vednc) bolj razSirjati bolezni: kratkovidnost (nyopia) in kriva hrbtenica (skoliosis). Fri nas na deželi ni toliko znati, da hi iincli otroei slab vid, ali če pride učenec v srednje šole, pokaže se kmalo kratkovidnost, katera raste od razreda do razreda, pa tudi število kratkovidnežev je vedno vecje. Kriva hrbtenica ni tako očitna, a vender se javlja pogostoma. Zdravniki so vedno trdili, da so naše šolske klopi najbolj krive teh obeh šolskih bolezni. Skušali so jih popraviti, da so jih nierili po držanji in velikosti telesa. Ali praksa je pokazala, da sede -otroci v novih — zdravniško potrjenih — klopeh ravno tako slabo kakor v starih. Vzroke teh bolezni iskali so še drugod. In res so jih našli tam, kjer so jih najmanj pričakovali. Spoznali so narnreč dozdanjo ležečo pisavo za glavni vzrok kratkovidnosti in krive hrbtenice, ker se zaradi nje glava in život drži tako, da je škodljivo očem in hrbteniei. Zaradi tega so zahtevali, naj se škodljiva ležeoa pisava odpravi in nadomesti s tako, v kateri ni nevamosti za zdravje mladine. Ta pa je pokonona pisava. Nemški zdravnik dr. Schubert je 1880.1. prvi znanstveno utemeljil pokoncno pisavo. Za njim so tudi drugi zdravniki dokazovali prednosti te pisave. Vender je do praktiene uporabe minilo nekaj let. Šele 1. 1889. upeljal je E. Bavr, vodja mestne dekliške šole na Dunaji, pokončno pisavo z namenom, da dokaže, kako se bo ta pisava obnesla v praksi. Poučeval je tako rekoč pri odprtih durih. Vsakdo je stnel priti v šolsko sobo, da se je prepričal, kako vpliva nova pisava na držanje telesa. In prihajali so mnogi v šolo. Tudi odposlanca najvišjega zdravstvenega sveta, vseučilišna profesorja dr. Reuss in dr. Lorenz sta prišla. Opazovala sta natančno pokočno pisoče učence in sta potem naznanila svoje mnenje najvišjemu zdravstvenemu svetu, kateri je sklenil svecana 1891. 1. sledeče: Splošno se priporoča, uvesti pokončno pisavo za prvi pouk v pisanji, da je mogoče doseči ravno držanje telesa, zabraniti skrivljenje hrbtenice in odpraviti napake vida. — Tudi enketa v Pragi, sestavljena iz zastopnikov deželnega šolskega sveta, zdravnikov in učiteljstva, je raeseca maja pr. 1. soglasno se odločila za pokončno pisavo in jo priporočalo iz zdravstvenih ozirov v splošno vpeljavo v vse šole na Ceškem. Tudi po drugih šolah — ne samo na Dunaji — začeli so ucitelji delati poskušnje (Bayr našteva v 2. izdaji svoje knjige že 149 takih razredov). In vsi učitelji, ki so gojili pokončno pisavo, so se prepričali o mnogoterih prednostih, katere irna ta pisava pred ležeoo. Zdravniki so torej spoznali ležečo pisavo za vzrok kratkovidnosti in skrivljenja hrbtenice. Vprašanje nastane : Zakaj je ležeča pisava škodljiva očem in hrbtenici, pokončna pa ne? Ležeča pisava je zato škodljiva, ker poševno pišoči učenec ne niore sedeti ravno in pokonci, ampak sedi sključen in zvit, da bolje vidi. Prav to pa, da je sključen in da nagiblje glavo in život, pospešuje kratkovidnost in skrivljenje hrbtenice. Iz skušnje vemo, da si> pri pisanji držiino vedno kolikor toliko sključeno. Ravno tako sede tudi otroci v šoli. Kolikrat zahtevaino, naj se pri pisanji drže ravno in pokonci. Naš opomin zboljša držanje za nekaj minut in za nekaj časa se zravnajo po konei, ali kmalo se glava nagne polagoma na stran, potein vrat in na zadnje ves život. Zdravniki trdijo, da se otroci ne morejo držati drugače. Vsi naši opomini so torej zastonj. Zakaj ? Otroci obračajo glavo vedno tako, da se očesna veznica kolikor mogočo strinja z ležo vrstic. Pri pokončni pisavi je mer ali leža vrste vsporedna z roboni klopi, torej ni treba pokončno pišočemu otrokn glave na levo nagibati. Poševno pišoči pa je k temu prisiljen vsled navzgor dvigajoče se vrste. Da je temu res tako, prepričamo se lahko sami. Položimo knjigo ali zvezek naravnost predse, vspo redno z miznim robom. Dokler leži knjiga  naravnost pred očmi in so vrstice vsporedne z očesno veznico, držimo glavo po konei, ko pa zasučemo ali nagnemo knjigo, nagnemo tudi nehote glavo, ker skušamo vsporediti očesno veznieo z ležo vrstk;. — ()d tega, kako pišoč držimo glavo, zavisno je tudi, kako sploh držimo život. Zakaj, ako se glava drži le kolickaj nepravilno, drži se napačno tudi vse t-elo. Pravilno clržanje glave je podlaga dobrega držanja pri pisanji. Vsako nagibanjo glave na stran dovede neogibno v postransko dvžanje hrbteniee. To pa jo zdravniško pripoznano kot najpogostejši vzrok krive rasti otrok. Kadi tega se mora prisoditi pokončnemu pisanju brozpogojna prednnst, pred druginii motodanii. Iz vscga tega dokazovanja sprovidiino, da se zaradi zvezkovc leže nagiblje glava in krivi život. Ako hočemo torej, da sedi učenee pravilno po konci, položiti imazvezek tako, da se inu zaradi njega ni treba viti in ključiti. To pa je inogoče le tedaj, ako leži zvozek pred sredino telcsa ii) je ob jednem vsporeden z roboin klopi t. j. ako ga položiino v ravno srednjo l e ž o. Očesna veznica je potem vsporedna z zvezkom in zato ni treba glave nagnitin;i jedno stran. Ooi so dovolj_ daleč od pi-save in sicer jednakoinerno oddaljene, vesgorenji život jo jednakomemo oprt »a roke, sloneče na klopi. Pri taki zvezkovi leži mogoče je pisati samo pokončne črke. To pa ni glavna stvar. Prvo je pravilno sedenje, pokončno pisanje jo1 k> posledica tega pogoja. Razun tega, da učvuei; pravilno sedi, ima \r<\ l;i pisava še drugo prednosti, katerili mi smenio pri'zirati. Pokončna pisava jc razločnejša kakor nagiijciia. Vsaka pisava j(j teni bolj razločna, kolikor manj jp nagiijcna. Pokončno pisanje !<e torej lažje bere nego ležere. Iz skušenj je tudi pripoznano, da \retv'i)ia otrok piše pokončno razločnejše in jodnakomernejše kakor prej. — Tudi nianj prostora potrebnje nova pisava. Narisajmo na vodoravno črto \reč enakooddaljenih navpičnic in jih potem nagniino tako, da ostanejo vsporedne. Pri tem zapazimo, da je razdalja nied njimi tein inaiijša, kolikor bolj tso nagnjene. Ako hociemo, da so tudi liagnjene črte toliko oddaljene druga od druge, kakor so bile navpične, moramo jih razmakniti. Razmaknjene pa potrebujejo več prostora, torej več popirja. (Konec prih.) 1 \* ¦ C '