ZfB8(!e M IDOU. ANARHIJA V ALBANIJI. Valona. Boji, ki jih bijejo pristaši Essad paše proti začasai vladi v Valoai, se bijejo na platou Kermeaice in v bližiai Elbassana. Essadove četc vodi Derviš bej. V Albaaijo potuje iz Carigrada zopet ea ekspedicijski zbor, vsled čssar se trdi, da je ukazano laškemu brodovju, da pred Valoao križari. Tu aihče ne veruje, da pride princ Wied dne 20. jaa. v Albaaijo, ker so razmere v deželi preveč razruvaae. Oblcgovalao staaje v Valoai se je aa ukaz aizozemskega orožnišk. polkovaika Thomseaa poostrilo. Prcpovedaao je nosiii orožje ia ae trpe zbiraaja aa cestah. Od 7. ure zvečer do 6. ure zjutraj ae sme aihče na cesto. Ceazuro brzojavk so poostrili. Preiskava o puču je dogaala, da jc turška vlada sokriva. Izmael Kemal beja je varal aačebiik zarotnikov Bekiraga ,ki mu je predlagal, da aaj se ustaaavljajo četc proti grškim četašera. Kemal bej jc pritrdil, zarotniki so pa aato v Carigrad brzojavili, da naj se odpošlje že pripravljeai ekspcdidjski zbor, ki so ga potem aa krovu »Merana« aretirali. Valoca. V Albaniji divja revolucicija. Princ Wied ne bo dobil nobenih pristašev. Veleizdajniški proces zoper Bekir-ago je dokazakjie samo, da vstajo vodi turška vlada, ampak tudi, da je Kemalbeg v zvezi z mladoturki. Isa Boljetinac stopi te dni v akcijo. Tudi v Lješu je nastala te dni zmešnjava. Skadrski angleški guverner je spore poravnal in imenoval tam provizorlčno vlado. V Albanskih vodah križarijo tri laške oklopnlce, mala križarka in ena jahta. Rim. Križarka »Feruccio« je dobila aalog, da odpluje v Briadisi, da bo vpričo kritičnega položaja v Albaniji vsak hip pripravljeaa. Iz Briadisija je v Valoao po morfu osem ur. Belgrad. Esad paša je po svojih zaupnikih sporofil srbskim obmejnim oblastem, da sedanje araavtsko giba- nje ni naperjeno proti Srbiji in srbskemu obmejnemu prebivalstvu ne preti nobena nevarnost. Esad paša izjavlja, da gre proti Grkom, katere hoče i^tirati iz Epira. V resnice se pa njegove Cete sedaj bore s četami valonske vlade. Esad paša je bil odposlal svoje pristaše proti Elbasanu z nalogom, da se polaste bolandskib žandarmerijskih častnikov in jili zapro. Esadovci so res napadll mesio, toda holandskl častniki so taitro zbrali pristaše valonske vlade in napadalce popolnoma razkropilL Nato je Esad paša okazal, da se zbere pod oiožje vsak, kdorkoll )e zmožen puško noslti. Esadovi nameni so še zaviti v temo, toliko pa je gotovo, da je njegov vpliv vedno širši in gibanje, katero je zapožel, vedno jačje. Peterbnrg. Vlada je dobila vznemirIjive vesti iz Albanije. Kandidaturo Izet paše podpirajo mnogi albanski prvaki, vlada in tudi Esad paša. Prebivalstvo je vseskoz za Izet pašo. Zdi se celo, da je tudi Izmail Kemal sporazumljen z Izetom. Valona. Veleizdajniški proces je dognal, da je emisar mladoturkov Bekir aga delal v sporazumu s šefom provizorične vlade Kemalom. Kemal je za^ radi tega internacionalno komisijo prosil, naj mu dovoli, da demisijonira, in naj komisija sama prevzame vlado. Ko misija je izdala oklic na prebivalstvo. Vojska med Esad pašo in njegovimi nasprotniki v juž. Albaniji divja dalje. (Glej poročilo iz Belgrada!) Albanci iz Korice se tudi že udeležujejo meščanske vojske. K Esadu je pristopilo na stotine od njega podkupljenih Malisorov, tako, da je angleški guverner v Skadru Malisorom v Skadru, Dješu in Medui prepovedal podajati se k Esadu v Tirano. Isa Boljetinac je baje izjavil, da zagrabi za orožje proti Essadu. Medtem pa mednarodna komisija organizuje orožnike. Valona. Vzhodno od Debre v bližiai Korice so čuli 12, t. m. močao streljati. Zdi se, da so se zbili albanski rodovi mcd seboj južao od Ohride. V obrambo vasi Kadgrasar je odriailo 400 vojakov Essad paševe armade. Po drugih poročilih koraka veliko oborožencev proti Grkom v Trumi, Valoaa. Na stotiae Albancev koraka prcjti Valoni, Mohamedaaci agitirajo proti Wiedu ia proti Grkom. V deželi se vrše roparstva. Turki napadajo kristjaae. Vclesiie imajo baje že pripra\ljene bo]ae ladje, da napravijo red, Od avsirijskih ladij odplove v Albaaijo meadar še »Fraaz Joseph I.«, od laških »Perugia«, od aemših »Herta«. Carigrad. Enver bcg je izdal proglas na armado, v katerem, zaupajoč v Allahovo ia prerokovo pomoč, aapoveduje reformc v armadi, da bo Turčija zbrisala s sebe sramoto ia aesreče zadjtfih časov. Bclgrad, »Politika« priobčujc brzojavko iz Ohrida, da je Essad pašiaa vojska včeraj po tridnevnih bojih zavzela Pogradec aa jugozapadai obali Ohridskega jezcra. — Po PripovedoTanju pribegiih Arnavlov šteje ta Essadova kolona krog 8.000 mož. Essad ima brezdvomno aamca kora* kati proti Valoni. Trst. Tukaj bivajoCi telesni zdravnik princa Wieda dr. Bergliausen je izjavil, da mu e Essad paša pisal, da on princu Wiedu nig ne nasprotuje. Wied dospo v Drač s parnikom »Lloyda« dne 25. t. m. Ohrida. Po krvavih bitkah so čete Essad paše osvojile vse ozemlje med Elbassanom in Podgradcem. Čete Izmail Kemala so se udale. Med Essad pašinimi četami je veliko bulgarskib častnikov. Srbija je razmestila za vsak slučaj na meji močne oddelke. Sotan. Tuka kroži vest, da so čete Essad paše zavzele Elbasan in vdrle v mesto, kjer so se odigrali krvavi prizori. Belgrad. Po poročilih iz Albanije je Easad paša po dolgem, ki-vavem boju zavzel Elbasan. Župan je bil umorjen, mnogo oseb je bilo ubitih. TURKI HOČEJO ALBANIJO NA VSAK NAČIN ZASESTL Pariz. Tukajšaji časopisi poročajo, da se pripravlja v Turčifi nova akcija za Albaaijo. Iz aaatolskih čet sta baje organiziraaa dva okupacijska oddelka, ki aaj bi zasedla vcč strategičaih točk v Albaaiji ia odstavila sedaajo vlado. Čc je tudi ta aačrt v zvezi z Izzet pašo, ni zaaao, Ateae. Tudi tu so obveščeai, da aameravajo mladoturki aov udarec v AlbaBiji. Dva ekspcdidjska zbora imata v Albanijo od morske strani vdreti, V vseh albaaskih krajih ščuvajo prcbivalstvo turški ageatl. POLOŽAJ V BULGARIJI. Soiia. Po deveturai seji je prcbral miaistrski predsednik Radoslavov carjev ukaz, s katerim se sebranje razpušča. Radoslavov je ta ukrep utemeljeval s tcm, da je zbornica ncsposobna za delo, ker so razae straake tekom debate izjavile, da ne bodo odobrile proračua. Sejo je izpolail govoraiški duel med Maliaovom in Geaadjjevom. Maliaovov jc priporočal sestavo koalicijskega kabiaeta, Veliko nozoraost je vzbudilo razkritje Geaadijeva, kako bi laho rumiuiska armada preprečila bulgarski armadi dovoz hrane ia jo tako scstra^ dala, da bi morala kapitulirati. Pristaš Gešcva Teodorov je poiskušal govoraika motiti, pa je moral umolkniti. Siiai. Opozidoaabie straake so baje osnovale blok, kojega geslo je boj proti caru Ferdiaaadu. Sofla. Po razpustu sobranja so socialiiti sklicali shod, na katerem so vzklikali: »Doli monarbija! Živela republika!« Belgrad. »Balkanskl Tribuni« se poroča, da je kralj Ferdiaaad takoj po razpustu sobranja skrivoma zapustil Sofijo ia se podal nezaaao kam. Sofia. Več listov trdi, da namerava bulgarska vlada uvesti diktaturo. BULGARSKE VSTAŠKE ČETE PRED SOLUNOM. Solnn. V mestni okolid so se pojavili maogoštevilai bulgarski četaši, ki očividao nameravajo udreti v mesto ia izvrševati bombae aapade. Grške straže so zaatno ojačene. SRBSKI DUNAJSKI POSLANIK V BELGRADU. Belgrad. Miaule dai se je tu mudil duaajski poslaaik Jovaa Jovaaič. ŠIo yz, za aova cavodila k pogajanjem med Avstrijo ia Srbijo, ki so se začela ia se bodo p-/ rešitvi ministrske krize pospešila- BULGARSKI KANDEDAT ZA ALBANSKI PRESTOL. Sofia. »Balkaaska Tribtma« resao predlaga za albaaskega kneza bulgarskega poslanika v Parizu Staačeva, češ, da je rojea Albanec, dolgoletea dober diplomat, ima izvrstae zveze s francoskimi vodilnimi krogi in je ljubljenec kralja Ferdinaada. SRBIJA SE PRIPRAVUA. Belgrad. Miaistrski svet je skleail najeti aovo posojilo v zaesku 300 milijoaov, da se reorgaaizira armada in zgradi železaica pd rumuaske meje do Požarevca. EGEJSKO VPRAŠANJE. »Tribuaa«, ki je gotovo dobro poučena, piše, da bodo velesile grško ia turško vladb v kratkem obvestilc, da otoke Kijos, Mitileac, Lemnos ia Samotracija prizaavajo Grčiji ia bodo obeaem slednji aaznanile rok, do kdaj imajo ajene čete zapustiti južao Albanijo. Dvanajstero otočje bo Italija izprazaila, ker 'e videti, da Aaglija v tem oziru ne odneha, pač pa bodo Lahi zahtevali odškodaiao, kar pa ai jstovctao s političmmi kompeazadjami. Zakaj Lahi upajo morebiti, da od Turčije razec dcaarja dobijo tudi tc, Glede egejskih otokov bo Turčija sevcda protestirala, da Grčija dobi Kijos in Mitileac, toda ai izključao, da velesile Turčijo na ta ali oai aačia prisilijo, da ajihov sklep rešpektira. To bi bil v prvi vrsti uspeh političnega potovaoja spretnega Veaizelosa po EvropL POGAJANJA MED SRBIJO IN BUIGARIJO. Belgrad, Med Srbijo ia Bulgarijo se z rusko pomočjo vrše pogajaaja glede obaovitve aekoliko spremcajcae koaveadjc, kakor je med obema državama že obstojala. GRKI ZAPUŠCAJO JUŽNO ALBANUO. Valona. Grške čete zapuščajo Južao Albanijo in so izprazaflc že Kazo in Kclonijo. TURČIJA. Carigrad. Kljub dementiju lažke vlade se tu trdi, da je turška vlada res kupila laško ladjo »San Marco« in vrhtega še tri druge križarke, 4 torpedne rušilce in čilenski dreadnougt »Almirante Cochrana«. (!) TurCija bo najprej poizkusila Grčijo prijateljskim potom pripraviti do tega, da bi Cbios in Mytilene ostala pod Turčijo z dalokosežno avtonomijo, zato pa naj bi Grčija dobila kak otok v dodekanezosu.