LIŠTEK. StevUka79. (Slika. Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) V solah ae ači človek vsakovrataih reči, katere potem lahko rabi v življeaja, ali žeaiti se človek ae ači v šoli. Ia tadi v tem se mora imeti malo vaje, da ae pride pozaeje do kakih aeprilik. Gospoda Fraaa Naraaiča bi gotovo ae skodovala taka mala vaja. Pa oa je čakal, dokler ai dobil plese aa glavi ia radi tega ma je delalo to sitaosti. Erojač ia čevljar, klobačar ia rokovičar pomagajo složao debelema aaabača, da bi bil, kolikor mogoče lep ia lasar je aapravil lase, ki ao morali očarati srce ia daso. Eo je teh seat Bmetaikov goapoda Naraaiča tako krasao okiačalo ia priredilo za oporoko, se odstraaijo, da ga ae motijo v tem svečaaem treautku. Bilo je ob stirih. Za jedao aro bi se moral začeti BajsreČBejši ia aajlepsi del ajegovega življeaja. Zadovoljao se je ogledoval v velikem aaloaskem zrcala. Ciliader, bele rokavice, bela kravata in potem ta prekraaai aopek cvetlic. Naraaič, Naraaič, zakaj se aisi za to že prej odločil, kako si mogel toliko let živeti tako samotao? Eo se tiagleda samega sebe, pogleda po sobi aa svoje pohištvo. ^Ostaaite, z Bogom, mili pro8toritl, je gaaljivo vzklikail, nmed vami sem staaoval toliko let, a sedaj z Bogom! Moramo se ločiti, ker grem s svojo aovo soprogo v lepao bišo". V tem zadovoljaem premialjevaaja ga obišče pismoaoaa, oddavši ma brzojavao če8titko od aekega prijatelja. Srečai zaročaik odpre svojo darežljivo roko, da obdari piamoaoao. A ta trdovrataež zahteva še osem viaarjev ia podpia gospoda Naraaiča. Ia tako se mora desaica v beli rokavici lotiti pereea. V tem slačaja je bilo vsekako hado, da se je gospod Naraaič moral lotiti peresa, ker prav v iatem hipa, ko je hotel pod svoj lepi podpis še poataviti aekoliko črtic, se dogodi, da je stal črailaik aa pota ia se prevrnil. Eer pa je črailo od starih čaaov sem zelo hadobao, poskropi kot saeg bele zaročaikove rokavice. BTristo gromov", vikae besno Naraaič aad piamoaoso, nkaj aaj aapravim sedaj ? Za eao aro bo poroka, ajaz aimam rokavic !" BE", odgovori premeteai piamoaoša, Bpa jih aamočite sedaj cele v črailo, da bodo drae. Piaaae aiao v modi". Prava sreča, da je potrdilo bilo podpi" saBo, ker gospod Naraaič je kazal dovoJj dobre volje, da vrže pismoaoso skozi vrata. Pismoaosa se zmazae iz sobe; a gospod Naraaič je kričal aad svojim pohiatvom ia atirimi zidovi, aa koje je imel malo prej tako gaaljiv govor. Počasi postaae miraejai ia se aaposled odloči, da aaame pikasto rokavico. To ga je tako zmflčilo, da se je ve8 potil. Da se aekoliko ohladi, vzame ciliader raz glavo. Njegove nežne roke ao bile zdaj pripravljeae, da aatakaejo drage rokavice, ako bi bile le pri roki. V tej bedi se pojavi aa arečo pred vrati dvovprežaa kočija, katero je goapod Naraaič Baročil, da ga popelje v aaročje arečl Eo zagleda kočijo, pograbi žopek rož ia plaae v kočijo. To je bilo kot blisk gotovo. Hvalevredai običaj goapoda siaa je bil, da je rad delal po vzgleda evojega očeta ia Bpostoval ajegove prijatelje. Ia tako je aekoč pokojai očd gospoda Naraaiča se aajrajsi vozil s kočijažem at. 79; ta atevilka ma je tadi pomagala do bogastva. A kočijaža ao tlačile že leta staroati ia tadi oglušil je že zelo. BLovska alica", vikae gospod Naraaič kočijaža ia stevilka 79 jame drdrati po maogih mestaih ulicah. Lovska alica! GoBpod Naranič zaa, da je tam jcdea roka^ičar. A čudao! Ta alica ai jako oddaljeaa od ajego^ega staBO7aaja, a kočija 7ozi zelo dolgo. To se ma zdi samljivo iB ae ogleda aekoliko po alici, ker dosedaj je gledal samo sopek c^etja. Pogleda aa Ie7o ia desao, opazi 7 87ojo žalost, da je 8 svojo kočijo Bog 7e kje. Zra^ea tega opazi, da ga vai sprehajalci aa ulici nekako čudflo gledajo ia se ma poamehujejo Smešao! Kakor da je zaročaik s šopkom kaka čudaa prikazea! Ko ae je oa jezil aa te neumne iu otroeke ljudi, obBtaae kočija. BTako, goapod Naraaič, 670 aas 7 ko7aaki alici", reče ste^ilka 79 h goBpodu žeaiau. BKaj, 7 ko^aški ulici!" 7zklikae ta ia 7BtaBe, Bjaz sem hotel 7 lo^ako ulicu", a hipoma zopet sede, ker se niu je kočijaž nasmejal in dejal: nAli goapod Naraaič, 7i ste gologla^i!" Naglo ae Naraaič potiplje po gla7i in se tako prepriča, da je rekel kočijaž reaaico. Sedaj je 7edel, zakaj so ga 7si tako gledali ia se ma posmeho^ali. Začel sc je jeziti aad svojo glavo, zakaj ni aičesar občatila, ima li klobuk ali ae. V Baglici je pozabil klobuk doma. Pogleda aa aro ia uvidi, da aima veS čaaa ae 7raiti k hiai. Predao kapi roka^ice, mora dobiti aekje ciliader. Odloči se, da aaprusi eaega 7 bližiai staaujočega prijatelja, aaj mu posodi klobuk. BPočakajte malo", reže kočijaža, Bpotem se peljarao 7 kolod^orako alico", ia hipoma oddirja 7 bližujo biso. Glahi kočijaž je prečal pr7o besedo npočakajte", ia se ai ogledal, ampak oddrdral s 87atbeaim 7ozom brez ženiaa 7 kolod^orsko alico. Rayao, ko se je kočija skrila aa oglu 7 drugo alico, pride gospod Naraaič, ki ai aasel prijatelja doma. Radi tega je bil silao jezea, a ko zagleda, kako aori ajegO7 kočijaž brez ajega, razljutil 86 je ae huje. Tam kočija brez ženiaa, a tu žeaia brez kočije, gologlav in brez roka^ic. 0 aesreČBi daa, kako 8e boš koačal! Kaj bo rekla ajegova ae^esta, ko ji kočija ae pripelje zaželjeaega žeaiaa. Med tem ai je domislil, da še lahko dohiti kočijo, predao pride 7 kolod^orske ulice. A za to je bilo treba jaaaško bežati. Bila je 7 resnici sijajaa slika, ko je debeli žeaia Naraaič jcl bežati a 87ojima kratkiina nogama po žitabaih ulicah. prcakaknjoč z jaaaakimi akoki 7sako mla6ico, a 7ae to gologla7 7 deaaici držeč prekrasai aopek C7etja. No, aa goBpico Terezijo, srečao ae^esto 7 kolod^orski aliei, je aezgoda gospoda Naraaiča delovala čisto dragače, kakor aa aličae šetalce. Obdaaa 8 sorodfliki je čakala prihoda svojega ljubega Fraaa, ali zdelo se je, da se ji pogabi 78a aada ia radost. Ura je tekla za uro in oai, ki se je kedaj aahajal 7 sličaem položaja, kakor gospica Terezija, še morebiti pomai, da tako čakaaje traja celo 7ečaost. Naposled ae začuje kočija. nEvo ga", 7zklikaejo vsi ia pohite doli, aasproti Tereziai sreči. Ali ko pridejo doli, se začadijo. Kočija stoji pred 7rati, ali 7 ajej ai aikogar. BAli kje je gospod Naraaič", začao 7si jadiko^ati. V tem pogleda ate^ilka 79 7 kočijo ia se prestrasi. BZa Boga milega, aaj meada ai gospod žeaia padel iz kočije", reče 7es preplašea kočijaž. nNo, to je lepo", začao go^oriti dekleta, Bzaro<5aik, pa se zgubiti!" Gospica Terezija stoji zgoraj pri odprtem okaa ia poaluša 78ako beaedo, ki ji ja^lja čudao Beprisotaost Fraaa. BO Biamica, mamica", začac zdiho^ati, Bto je 8trašao, Fraa ae je zgnbil, to pomeai nrsrečo 7 zakoaa, aedaj se moraai oBes^estiti." A ta aezaveat ni dolgo trajala, ker jo je zbudil krik ia vik, ki 86 je sliaal z ulice. (Konec prihodnjič.)