Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovnl rač. 10.503.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZA_____
Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, */« strani Din 250.—, V« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Slomšek in kmečki narod.
(Ob 70 letnici smrti svetniškega vladike.)
i
i
V soboto dne 24. septembra bo zatonilo 70 let, kar je zatisnil v Gospodu oči naš svetniški škof Anton Martin Slomšek.
Kot sin preprostih kmečkih staršev je ohranil tudi na tako visokem mestu dušo podeželana, ki je globoko veren, ljubi rodno grudo, hrepeni po izobrazbi in napredku, je vesel in to prav posebno med mladino.
Kaj je bila Slomšeku od matere v srce zasajena vera, o tem nam pričajo njegovi tozadevni izreki, ki so postali že davno narodni pregovori in pa najvese-lejše dejstvo, da bomo doživeli oltarno čast največjega vladike Slovencev I
Malokedo je znal naš priprosti narod tako navdušiti za ljubezen do rodne grude kakor Slomšek.
Nikdo ne visi bolj na domači zemlji ko podeželan, to smo opazovali med svetovno vojno, ko niti šrap-neli, granate in šrapneli niso mogle oplašiti kmeta, da bi bil sam in prostovoljno zapustil svoj dom.
Da bi se naš kmet zavedal v :»olni meri, kako lepa je naša slovenska zemlja, kako jo moramo ljubiti, poznati in je ne smemo nikdar pozabiti, o vsem tem je znal najlepše povedaii in napisati v vezani in nevezani besedi sin kmečke hiše — svetniški Slomšek.
Lepa lastnost našega navadnega človeka je, da hrepeni po izobrazbi. Slovenci smo nadarjeni in je samo treba razpihati naravne talente.
Danes velja v svetu le oni narod, ki je naobražen, ali s tujko povedano — kulturen. Kar se tiče povzdige kmečkega slovenskega naroda na stopnjo kulturno-sti, je oral Slomšek ledino.
Sam šolan in preizkušen na vseh poljih, je skušal z vsemi močmi prenesti svoje obilno znanje med ljubo mu kmečka ljudstvo z živo besedo in s knjigo v maternem jeziku. Slomškove knjige so še danes najlepša dedščina, katero nam je zapustil oče ljudskega slovstva — škof svetnik.
Po nepopisno obilnem in težavnem delu, katerega si je Slomšek naložil in tudi dovršil v dobrobit in v kulturno povzdigo Slovencev, je bila posebno lepa
poteza njegovega življenja — veselost. In Slomškova prava radost nam tako lepo in vsem znano zveni iz njegovih pesmic. Kedo je opisal kedaj lepše in bolj v srce segajoče veselje nego Slomšek v oni obče znani in še danes vedno novi »Veselja dom«.
Ker je bil Slomšek sam vesel, kakor to pričajo njegove pesmi, katere nam je ostavil v proslavo Boga, zakramentov, Cerkve, narave in vsega našega življenja, je bil tudi velik ljubitelj onih, ki posedajo veselja dom — mladine. Naši mladeži je ucepil, da se je oklenila šole, v kateri jo je naučil čitati in pisati v domačem jeziku, jo navdušil za izredno lepoto slovenskega jezika, za ljubezen do domovine, ponos, veselje in zanimanje za delo ter napredek.
Od Slomšeka vzgojena in navdušena mladina je napravila iz nas Slovencev kulturni rod, ki dasi mlad in majhen, ne zaostaja za skoro nobenim evropskim narodom. Ne smemo prezreti, da ni bil naš veliki Slomšek samo Slovenec, ampak tudi Slovan, ki je učil Slovence zavesti slovanstva, ko nas poziva, da bodimo vrli sinovi Slave, katerim gre bodočnost!
Kako je bil Slomšek prepojen res prave in božje ljubezni do vseh slovanskih bratov, nam dokazuje od njega ustanovljena bratovščina sv. Cirila in Metoda, koje naloga je: ločene slovanske brate združiti s katoliško Cerkvijo. In Slomšekova slovenska bratovščina se je razvila v apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je postalo mednarodni pokret za zedinjenje vseh od prave Cerkve ločenih kristjanov.
Ob 701etnici smrti našega svetniškega vladike se zavedajmo kmečki Slovenci, da nam ie on potrdil vero kot prvi škof z živo in pisano slovensko besedo, da nam je podžgal samozavestno ljubezen dc rodne grude, nas povzdignil v kulturen narod, ki je vesel in od vseh sosedov občudovan radi milih pesmi in ki se zaveda, da mu pripada v družbi z vsemi sinovi Slave — bodočnosti
I
0

DltŽAV
Čehoslovaški parlament se bo sestal
Ce dni prvič po poletnih počitnicah in razpravljal o znižanju uradniških prejemkov in o zmanjšanju obrestne mere za vloge in posojila den. zavodov.
Nemčija se ne bode več udeleževala razorožitvene konference. Nemška vlada je obvestila angleškega zunanjega ministra kot predsednika razorožitvene konference, da se ne bo več udeleževala razorožitvenih razprav v Ženevi, ki bodo zopet pričele dne 21. sept. Ker Nemcem ni bila priznana pravica enakopravnosti glede armade in orožja, in so bili od velesil doklonjeni vsi učinkoviti razorožitveni predlogi, ne vidi Nemčija nobenega jamstva, da bo prišlo do temeljite razorožitve velesil, kakor to nalaga Nemcem verzajska mirovna pogodba. Nemčija ne bo več prisostvovala posvetovanjem, ki se tičejo le drugih držav. Kot odgovor na izstop iz razorožitvene konference je naročila nemška vlada ladjedelnici v Wilhelmshafenu, naj začne nemudoma zgradbo oklopnice, ki bo dograjena v štirih letih.
Državna vzgoja mladine v Nemčiji. Dne 14. septembra je podpisal predsednik Hindenburg naredbo o organizaciji državne vzgoje mladine. S to naredbo se ima namreč sklicati takozva-ni »kuratorij za mladinsko vzgojo« — (Jugenderzuchtigung). Predsednik ku-ratorija je državni notranji minister v. Gayl, poslovodeči predsednik pa bivši general Stulpnagel. Vlada je izdala pojasnilo, v katerem izjavlja, da se s to novo organizacijo ne namerava omejevati svoboda že obstoječih mladinskih zv ;z. Ta kuratorij bo skrbel, da se bodo splošno gojile telesne vaje, posebno pa šport. Naredba poživlja vse tozadevne zveze, razen komunističnih, torej: Reichsbanner, Stahlhelm, narodno-so-cialistične SA oddelke, nadalje Jung-deutscherorden .'n številne organizacije centruma, naj svoje člane pošiljajo v državno vzgojo, ki se bo vršila v 20 športnih taborih. Vzgoja bo trajala tri tedne. V posameznih taborih mladina ne bo smela biti ločena po strankah. Uniforme in znaki strank so med vzgojo prepovedani. Za vse bodo na razpolago enotni kroji. Iz raznih zvez hoče vlada pridobiti one moči, ki bi potem lahko tako državno vzgojo nadaljevale. Na ta način hoče vlada tekom prihodnjih mesecev pridobiti več tisoč mladih ljudi, da jih odvrne od stran-karsko-po.litičnega delovanja. Za pokritje stroškov je na razpolago en in pol milijona mark.
Nove volitve v nemški državni zbor bodo dne 6. novembra.
Evropska ponudba Ameriki glede u-reditve vojnih dolgov. Evropski finančni strokovnjaki sestavljajo na Ameriko ponudbo za ureditev vojnih dolgov. Ponujajo za 11 milijard vojnih dolgov samo 1 milijardo dolarjev. Ta znesek bi se naj nabral potom mednarodnega 4>ž% posojila. Predstojnik angleške narodne banke je podučil o tem uačrtu vlado v Washingtonu.
Glede predsedniških volitev v Ameriki računajo demokrati s kandidatom Rooseveltom, da bodo zmagali z deset-milijonsko veČino.
Zopet prekucije v južnoameriški državi Čile. Začasni predsednik Carlos Davila je odstopil. Ostavko je podal na pritisk letalcev, mornarjev in posadke v Valparaizo, ki se je uprla in zagrozila, da bo bombardirala predsedniško palačo. Vladne posle so prevzeli: general Otere, polkdvnik Merina in admiral Joane. Ta vojaška družba ali po čilsko »junta«, je postavila za predsednika republike poveljnika vojske, generala Lanca.
Vprašanje Indije pred zaključkom. Ghandi, vodja indijskih nacijonalistov, ki je bil pred dvema letoma začel svoj sloviti pohod do morja, da v protest zoper monopolizacijo soli pridobiva — svobodno sol ob morski obali in s tem povzroči splošen pokret Indije za neodvisnost od Anglije, je že več mescev zaprt. Ker se namreč indijski nacijo-nališti niso hoteli sporazumeti z Anglijo glede ustave za Indijo, je novi angleški podkralj lord Wellington začel v Indiji vlado močne roke, razpustil je zastopstvo indijskih nacijonalistov, ta-kozvani kongres, zaprl Ghandija in vse glasne voditelje nacijonalizma in popolnoma potlačil vsako ljudsko gibanje. Tekom svojega skoro dveletnega vladanja je ločil od Indije severozapa-dne- province in jim dal lastno upravo, nato pa je pristopil k ustavi za Indijo samo. Angleška vlada sedaj poziva na-cijonaliste, da opnste odpor in sodelujejo z vlado, da se	ustava zvezne Indije. Vprašanje je sedaj, ali bodo sledili nacijonalisti klicu in pozivu angleške vlade, ali pa bodo organizirali obči upor za popolno osvoboditev od angleškega gospodstva. — Treba pripomniti, da je začel zaprti Ghandi z gladovno stako kot protest zoper to, da ga tako dolgo ne izpuste iz ječe. Angleška vlada bo primorana, pustiti voditelja Indijcev na svobodo.
Japonska po tihem zasedla Mandžurijo. Dne 15. t. m. je bila sklenjena v glavnem mestu nove mandžurske države med njo in Japonsko pogodba. Obe državi sta se zvezali, da se bosta med seboj podpirali* ako bi kedo segel po njuni posesti in Japonska bo vzdrževala po vseh važnejših krajih Mandžurije vojaške postojanke. Pogodba je prikrita zasedba Mandžurije po Japonski in je za Japonce ena največjih pridobitev glede obsega na novo pridobljenega ozemlja.
		
PO	PPPvl	lSgSTH.
M	KMJshlM	
Ncmšifi Katoličani m ha-MElm šolo.
Na letošnjem nemškem katoliškem shodu, ki se je početkom septembra vršil v Essenu in ki se ga je udeležilo 400 tisoč nemških katoličanov, je bil razgovor o važnih sodobnih perečih vprašanjih. Med temi je tudi bilo vpra-
ianje šole. O tej velevažni katoliški zadevi je bila sprejeta resolucija, v kateri se katoličani pozivajo k povišani pazljivosti in odločnosti v borbi za šolo. Absolutni državni šolski monopol je proti pravicam, ki jih je Bog dal staršem in Cerkvi, in zato je neskladen s katoliškimi načeli. Nemški katoličani odklanjajo svetno šolo ravno-tako, kakor liberalno in nacionalistično skupno šolo. Za katoličane je katoliška verska šola najboljša oblika za vzgojo njihovih otrok. Pritrditi bi mogli samo takšnemu državnemu šolskemu zakonu, ki priznava od Boga dane pravice staršem in Cerkvi ter sprejema načelo: Za katoliške otroke katoliška šola. Ta šola mora biti V celoti in v podrobnostih tako urejena, da je v skladu s katoliškimi zahtevami. Tudi katoliškim manjšinam se mora dati pravica do katoliških verskih šol. Kar se tiče množečih se očitkov, da katoliška verska šola ogroža enotnost in edinstvo naroda, poudarjajo nemški katoličani, da ni mogoča globlja osnova pravega domoljubnega mišljenja, ki se kaže v dejanjih, kakor je ona, ki jo zapoveduje katoliška vera: Služiti ljudstvu in domovini do največjih žrtev je katoličanom od Boga naložena nravna dolžnost. Katoliška šola je vselej bolj ko katera druga postavljala vzgojo za domoljubno mišljenje in u-dejstvovanje v osredje svojega dela. Nikdar pa ne bo odobravala pretirano-sti nekrščanskega zagrizenega nacionalizma. Katoličani zahtevajo, da se vpelje katoliški verski pouk tudi v nadaljevalne in strokovne šole. Katoliško ljudstvo, predvsem mladina, se nadeja s svojimi škofi ter pričakuje, da bosta parlament in vlada izpolnila katoliške šolske zahteve.
Eoliko katoličanov je na svetu? Na
vsem svetu, to se pravi, na zemlji, živi sedaj 351 milijonov katoličanov. Katolicizem je najštevilnejša vera na svetu, ki ji pripada 19% ljudij, kojih skupno število znaša 1 milijarda 850 milijonov. V Afriki je 5,400.000 katoličanov (3.8%), v Aziji 17,000.000 katoličanov (1.7%), v Avstraliji 2,000.000 katoličanov (22%), v Ameriki 125,000.000 katoličanov (53.1%) in v Evropi 201,800.000 katoličanov (42.9%).
Katoliško vseučilišče v Milanu. V tem velikem in modernem italijan skem mestu je zasebno katoliško vse učilišče, ki je posvečeno Srcu Jezuso vemu. Ta katoliška univerza prav do bro napreduje ter zabeležuje velike u spehe. Od svojega početka do danes je izdala preko 100 znanstvenih knjig, k so jih spisali njeni profesorji. V lan skem šolskem letu je obiskalo to vse učilišče 1179 dijakov, v prejšnjem pa 1035. Porazdeljeni so po raznih fakultetah tako-le: » pravo študira 231 di jakov, politične, gospodarske in social ne znanosti 64; filozofijo 264; visoko pedagogično šolo pa 544; izpopolniln oddelek 76.
Katoliško vseučilišče v Poljski. Polj ska država vzdržuje 4 vseučilišča, 5. v Lublinu pa je zasebno-katoliško. Zan snoval ga je leta 1919 duhovnik Rad-zszevvski. Ima 4 fakultete: bogoslovno,

kanonskega pravi, ''lozofsko in pravno (skupaj z gospodarsko-socialnimi znanostmi). Ker uživa to vseučilišče pravo javnosti in vse druge pravice kot državna vseučilišča, prav dobro napreduje. Lansko leto je imelo 850 dijakov, kojih število narašča od leta do leta. Vrhovno nadzorstvo nad tem vseučiliščem vodijo poljski škofje, gmotno ga pa podpirajo poljski verniki Vsako leto se na velikonočni pondeljek po vseh cerkvah pobirajo darovi za katoliško vseučilišče.
Katoličani v Londonu. V glavnem mestu Anglije je 100 katoliških ljudskih šol, v katerih se vzgojuje 36.857 otrok. Londonski katoličani se sedaj trudijo, da se v teh šolah vsa prazna mesta izpolnijo, da bi tako hodilo v katoliške šole preko 40.000 otrok. John Gilbert, bivši predsednik glavnega odbora vseh katoliških osnovnih šol v Londonu, misli, da živi v Londonu do 400.000 katoličanov, da hodi potemtakem 16.000 katoliških otrok v nekato-liške šole. Gilbert poziva katoličane, da zgradijo v Londonu najmanj še deset osnovnih šol, da morejo vsi katoliški otroci iskati pouk in vzgojo v katoliških šolah. Angleški katoličani se torej zavedajo, kaj pomenja katoliška šola, ter da gre katoliškim otrokom samo katoliška vzgoja.
Sv. Ožbalt ob DravL Materinska proslava. Vsaka dolina naj se izpolnil Pa se tudi je iz polnila že dolgo občutena vrzel, ko smo na nedeljo presladkega Imena Marijinega prvič tukaj slovesno in svečano obhajali ljubko in nežno materinsko proslavo z dvojno službo božjo, pri kateri je hvalevredno sodeloval domači in brezniški pevski zbor. Brezniški župnik vjč. g. Marko Sagaj pa nam je v pesniško navdahnjenih besedah tolmačil naših zlatih mater vrline in dobrine, čednosti in kreposti: v spodbudo in v posnemanje živečim ter bodočim materam, rajnim materam v hvaležni spomin, vsem od takih mater srečno rojenim in vzgojenim pa v dolžno globoko hvaležnost.
Sv. Ožbalt oli Dravi. Katoliška akcija. Po materinski proslavi pa je kar v cerkvi isti spretni govornik vlč. g. župnik Marko Sagaj pazljivim vernikom v posvečeni, poljudno-šaljivi obliki razlagal in razkladal, priporočal in zabičaval »katoliško akcijo«, ki so jo tudi vsi dobro razumeli dn sklenili, izvajati jo vneto, vselej in povsod, v mišljenju in življenju, j — Župnijski odbor Katoliške akcije pa sestoji iz cerkvenih organov.
fS.^. -	.-MSI»«.-	J,__________-•
Izmed 10 ljudi jih ima
7zobni kamen
...dobi ga pa lahko vsak!


Le malokdo ve .-dostikrat |e zobni kamen vzrok, da se začno zobje majati ¡n nazadnje izpadati! To nevarnost odvrnete s tem, da si zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Pri nas je Sargov ■Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in to ga dela,tako zeio učinkovitega: on odpravi polagoma zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave!
Pcfimjsf dcfel s snlenl-sfvom.
Pred sto leti, v poletju 1883, je odpravila Anglija suženjstvo. Postava, ki je bila sprejeta z ogromno večino v zgornji in spodnji londonski zbornici, je podarila 700.000 sužnjem prostost. Angleškemu koraku so sledile še le 1863 Združene ameriške države, 1868 otok Kuba in 1888 Brazilija. V Afriki se je držalo suženjstvo mnogo dalje in po nekaterih afriških pokrajinah je še danes v polnem cvetju. Tudi v Indiji, na Kitajskem in po Arabiji je še dovolj sužnjev.
Društvo narodov se je potrudilo, da bi odpravilo nečloveško trgovanje z ži-
Proti zobnemu kamnu
vim blagom, a do leta 1922 zaman. Tedaj še le so se lotili zatrenja suženjstva z resne strani.
Angležem je bilo leta 1833 lažje odpraviti sužnje, ker tedaj so si bili popolnoma na jasnem: kdo je suženj in kaj je suženjstvo? Danes imamo razne stopnje suženjstva, od domačega hišnega sužnja, ki spada k družini, in do onega, ki je izročen na milost in nemilost gospodarja. Na drugo stopnjo spadajo sužnji, katere gonijo v verigah na sejme ter jih tamkaj prodajajo in kupujejo kakor živino.
Društvo narodov je dognalo pojem »suženj« in odločilo, da je suženjstvo položaj, v katerem človek ne more u-dejstviti lastninske pravice. Suženjstvo se še danes izvaja po nekaterih deželah v isti obliki, kakor je bilo v navadi v 18. stoletju v Ameriki in po o-beh Indijah. Društvo narodov je ugotovilo, da krilati v današnjih časih še v 15 deželah suženjstvo.
Na Kitajskem se sicer očito ne upajo pečati s suženjstvom, tem bolj pa cvete na tihem. Letno se razpeča (kupi in proda) na Kitajskem najmanj 2 milijona sužnjev. Angleški konzulati so potrdili, da imajo mnogo odjemalcev moški, posebno pa še ženski sužnji.
Raziskovalci trdijo o Abesiniji ob vzhodni afriški obali, da je tamkaj pri 10 milijonih prebivalcev 200.000 sužnjev moškega in ženskega spola. Vsak premožnejši Abesinec ima po dva do tri sužnje.
V Arabiji znaša »tevilo sužnjev z o-
zirom na celotno prebivalstvo dobrih 10 odstotkov.
O Liberiji v Afriki trdijo, da je tamkaj 215.000 hišnih sužnjev. Ta številka je cenjena po razmerah v sosedni angleški koloniji Sierra Leone, kjer vladajo isti običaji in navade kakor v Liberiji.
Na Kitajskem je bilo po misijonskih poročilih pred kratkem prodanih v e-nem samem mestu 4000 sužnjev obojega spola.
V Mekki v Arabiji, ki je največja ir< najbolj obiskana mohamedanska božja pot, cvete naravnost trgovanje z ljudmi tik poleg največje mošeje. Ob gotovih urah sedijo na klopeh ob cesti sužnji in sužnje, da si jih lahko kupci ogledajo. Obrazi žen in deklet so zakriti. Natančnejši pregled brez zagri-njal se vrši v bližnji hiši.
Način trgovanja z živim blagom je danes isti kakor pred 100 leti. Vas enostavno obkolijo in napad prične. Stare moške in ženske pobijejo, ker si np morejo z njimi nič pomagati, mladine pa odženejo seboj, da jo prodajo na ra znih tržiščih.
Še nekaj bolj nečloveškega je ustvar janje suženjstva, kakor je običajno po Arabiji, Abesiniji, ob Rdečem morju in po Indiji: Sužnju nakažejo sužnjo, potomci so gospodarjeva last, katere prodaja po svoji neomejeni volji. Za porod večjega števila otrok so razpisane za suženjske matere posebne nagrade, pa otroci niso njihovi!
NOVICE
* -
Duhovniške vesti. Umeščeni so bili kot župniki: Mihael Barbič, provizor v Guštajnu, kot župnik istotam; Alojzij Zdolšek, provizor pri Sv. Martinu na Pohorju, kot župnik istotam in Andrej Berden, kaplan pri Sv. Juriju v Prek-murju, kot župnik v Martijancih. Postavljeni so bili: g. Pavel Žagar, dekan in kanonik v Novicerkvi, za soprovi-zorja v Crešnjicah; č. g. Anton Trink-aus, župnik v Pamečah, za soprovizor-ja pri Sv. Petru na Kronski gori; č. g. Matija Neudauer, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, za provizorja istotam in č. g. Albert Pravst, kaplan na Muti, za provizorja v Trbonjah. — Prestavljeni so bili čč. gg. kaplani: F. Herman iz Beltincev k Sv. Juriju v Prekmurju; Alojz Ciglar od Sv. Ane v Slov. gor. v Beltince; Martin Cepin iz Št. Vida na Planini v Vojnik; Stanislav Lah iz Ribnice na Pohorju v Št. Jurij ob južni žel.; Maks Ledinek iz Št. Jurija ob južni žel. v Žalec II. ter Alojz Ocvirk iz Vojnika na Muto.
Vojak pod avtomobilom. Dne 16. t. m., nekoliko pred poldnevom, je korakala četa vojakov iz Tezna v Maribor po desni strani ceste. Mimo je pripeljal osebni avto iz Zagreba, ki je hotel vojake prehiteti. V trenutku, ko je švignilo vozilo mimo čete, je potegnilo pod kolesa 211etnega vojaka Milodraga Vučkoviča, katerega so potegnili izpod voza s poškodbami na glavi in po prsnem košu. Šofer pravi, da je skočil vojak hipno iz vrste in zašel pod avto.
Neznano krog SOletno utopljenko so potegnili iz Drave pod vrtnarijo na Koroški cesti v soboto dne 17. t. m. dopoldne. Neznanka je letos že deveta žrtev Drave.
Vrat si je narezala v preiskovalnem zaporu. Že parkrat smo se pečali v našem listu z Antonijo Ranner iz Pobrež-ja pri Mariboru, ki je obdolžena, da bi naj bila ubila in zaklala svojega nasilnega moža. Orožniki so oddali ženo v preiskovalni zapor mariborskega sodišča, kjer si je hotela s po cementnem tlaku nabrušeno žlico prerezati vrat,
- < ■»
.i"V. T-žff lllllllif®!
Ekspresni vlak Pariz—južna morska obala je iztiril pri francoskem mestu Marseile. Nesreča je zahtevala več težje in lažje ranjenih.
Bivši nemški cesar Viljem II. (s kapo na glavi) v holandskem morskem kopališču Zandport s svojim spremstvom.
Nemški kancelar von Papen (spodaj levo) se oglasi k besedi na dan razpusta parlamenta, a predsednik zbornice
Gtiring in zapisnikarji se obrnejo proč in kancelar ne dobi besede.
a si ga je le narezala, iker so opazili to njeno početje in ga preprečili. Obdol-ženka je hotela že med aretacijo skočiti z glavnega mosta v Dravo. Zaslišana je bila še komaj enkrat.
Redka potnica v toliki starosti. Dne 13. septembra je izstopila na mariborskem glavnem kolodvoru iz avstrijskega vlaka 103 leta stara Katirovič iz južne Srbije. Iz Brazilije od svojcev se je peljala pogledat v svojo rojstno vas. 1% dokumentih je dokazano, da je rojena leta 1829, pa je še krepka ter duševno sveža. V Braziliji se je morala pred odpotovanjem pomladiti za deset let, sicer bi je ne bili sprejeli na par-nik.
Cirkularka je odrezala dne 15. sept.
v Mariboru pri žaganju drv 661etnemu tesarju Antonu Feršu pol dlani s štirimi prsti. Nesrečnežu je ostal na poškodovani roki samo še palec.
Tat koles pod ključem. Orožniki s Tezna pri Mariboru so prijeli Antona Orgoliča, ko je vkradel kolo. Pri zaslišanju je priznal, da ima na vesti več tujih koles, katere je izmikal po Mariboru in okolici.
Otrok v plamenih. Jožefu Štangl, 5-letnemu dečku cestarja v mariborski okolici, se je užgala med igro pri štedilniku oblekca. Radi hudih opeklin so spravili otroka v mariborsko bolnico.
Poljske tatvine v večjem obsegu se
ponavljajo po Dravskem polju okrog Rač. Posestniku Greifu v Racah je izginilo v eni noči nad 1000 kg krompirja.
Strela je užgala dne 11. septembra
med nevihto v okolici Slov. Bistrice gospodarsko poslopje posestnika Lesko-,varja, ki je vkljub gasilskim naporom pogorelo z vsemi letošnjimi pridelki. Š':oda znaša 40.000 Din.
Bik je nataknil nd roge ob priliki napajanja 251etnega hlapca Eriha Men-daša iz Spodnje Senarske pri Št. Lenartu v Slov. gor. Težko notrajno poškodovanega so oddali v mariborsko bolnico.
Pes je opasno obgrizel v Zgornjem Porčiču pri Št. Lenartu v Slov. goricah Franca Nekrepa in 741etnega viničar-
belejse
JR 12-32
in preprosto
kakor A~B"C
^RAZTOPI
Radion v mrzli vodi
SKUHAJ
v raztopini perilo 20-30 minut
3ZPIRAJ
perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi
ja Avguština Drozga iz Negove. Obe žrtvi pasjih zob se zdravita v mariborski bolnici.
Tovorni avto padel v 4 m globok jarek. Na ovinku med občinama Radenci in Rihtarovci pri takozvanem debelem križu je vozil šofer's tovornim avtomobilom tvrdke M'akso Fritzhand v
Vodnemu konju očistijo vsako leto enkrat zobe.
Poljski pilot Zwirko, zmagovalec pri evropskem poletu 1932, je na potu iz Varšave v Prago strmoglavil z višine na zemljo. Izpod ruševin letala so izvlekli mrtvi trupli pilota (levo) in njegovega spremljevalca Wigure (desno).
Varaždinu 40 zabojev slatine, ki jo je bil natovoril v Boračovi, skozi Raden-ce proti Rihtarovcem. Nasproti mu je privozil voznik s kravami, katerega je Opazil šofer v zadnjem trenutku, ¡ko vozila s težkim tovorom ni bilo mogoče ustaviti. Šofer je zavozil v oporni zid mostička, ki \odi preko jarka. Staro zidovje se je porušilo 3 m na dolgo in avto se je prevrnil v 4 m globok jarek, ki je bil slučajno radi suše brez vode. Šofer in en spremljevalec sta odnesla iz nesreče hude poškodbe, drugi spremljevalec se je na razbitih šipah nekoliko porezal. Ako bi ne bili ljudje takoj pri rokah, bi se bil pod avtom pokopani spremljevalec zadušil.
Požar uničil štiri poslopja. Dne 12. t m. popoldne je uničil požar v Cerkov-njaku pri Mali Nedelji 4 poslopja, 3 stanovanjske in 1 klet. Zgorelo je vse, le živino so rešili in je ubogim pogo-relcem zelo nujna dejanska pomoč.
Oproščen radi uboja lastnega sina. Pred mariborskim senatom se je zagovarjal dne 13. septembra radi uboja lastnega sina 701etni vdovec Janez Vogrinec iz Stanetincev. Stari Vogrinec je gospodaril skupno s svojima hčerkama Katarino in Marijo ter s 371etnim sinom Ivanom. Sin je bil v pijanem stanju poosebljena podivjanost. Dne 4. julija je delal mladi Vogrinec pri sosedu in se vrnil krog poldne domov pijan. Vogrinčeva družina je bila baš pri kosilu, sin je začel razsajati, stopil v skledo, iz katere so jedli in strosil jed po tleh. Grozil je očetu, kakor je to storil že velikokrat poprej, da mu bo še danes končal življenje. Ko se je nadiv-jal do utrujenosti, je legel in zaspal. V spanju je oče ubil sina s krampom, se takoj javil županu ter orožnikom, kjer je odkrito priznal krvavo dejanje ter opisal neznosno stanje pod domačo streho radi sinovega nasilja. Očetovo izpoved so potrdile številne priče in senat je razglasil oprostilno razsodbo.
Redek porod. Na Pince marofu pri Dolnji Lendavi se je narodil otrok ženskega spola brez ust in oči in je še živel 14 dni kljub temu, da ni mogel za-vžiti nobene hrane.
Motorno mlatilnico je zažgal nekdo v noči posestniku Mirku Babiču na Podgradu pri Ljutomeru.
Delavnica pogorela. V Ljutomeru je pogorela dne 16. septembra kleparska delavnica g. Verbnika, ki je služila tudi kot skladišče. Škoda znaša 60 tisoč Din. Ogenj je povzročil kratek stik v električni napeljavi,
Vlomilci so izropali posestniku Babiču v Gornjem Krapju pri Ljutomeru ono sobo, v kateri je hranila gospodinja perilo in drugo opravo. Izdrli so pri oknu križe s toliko previdnostjo, da ropota niso čuli v sosedni sobi speči domači.
Smrt pod vozom. Franc Šoštarič s Stare ceste pri Ljutomeru se je vračal na večer v nedeljo dne 11. septembra s svojimi prijatelji na vozu iz Štrigov-skih toplic v Vukovski grabi. Med vožnjo so stopili prijatelji z voza, ker so bili bližje doma in šoštarič se je peljal sam proti domu. Med potjo je voznik najbrž zaspal, padel pod konja in ta ga je prestrašen udaril s kopitom po
glavi. Konj se je vrnil s praznim vozom in drugo jutro je našel sin očeta na cesti v mlaki krvi.
Radi uboja tasta 12 let robije. Anton Ribič iz Obreža pri Središču se je priženil na posest 701etnega Alojza Škri-njarja. Upal je, da mu bo starec predal posest, a ta se je držal reka: Ti meni ]uč, jaz tebi ključi Nastali so prepiri, v katerih je grozil zet tastu z dejanskim obračunom. Dne 11. julija so bili pri Škrinjarjevih vsi na polju, dom je čuval le starec, ki se je vlegel v shrambo za orodje. Vrnil.se je zet, ki je delal pri sosedu, in udri v zaklenjeno shram bo. Prišlo je do prerekanja, med katerim je udaril tast zeta, a ta mu je vrnil s kolom tako, da ga je ubil. Obtoženi Ribič se je zagovarjal dne 14. sept. pred mariborskim senatom s silobra-nom, pa je bil obsojen na 12 let robije in na trajno zgubo častnih pravic. Obsojeni je vložil priziv.
Domačija je pogorela posestniku Ludviku Forstneriču v Janžkem vrhu pri Ptujski gori. Škoda je občutna, zavarovalnina le malenkostna.
Izpod zglavja je bilo ukradenih posestniku Franeu Vojsku v Muretincih pod Ptujem 400 Din.
Plameni so uničili najemninsko hišo in hleve posestnika Janeza Potočnika v Ptuju.
Z razmesarjenimi pljuči je bil prepeljan v bolnico v Ptuj posestniški sin Janez Njivar iz Oblačka prifSakušku v ptujski okolici. Poškodbe so smrtnone-varne.
Gozdni požar je uničil v Šesteržah pri Ptuju mlad gozdni nasad temle posestnikom: Ferdinandu Šobi 2 orala, Kovačiču pol orala, Maksu Medved Četrt orala in Francu Korošec nad 2 orala.
Smrt pod kclesi brzovlaka. Ob železniški progi med postajama Hajdina in Št. Lovrenc na D- .vskem polju so našli dne 15. t. m. strahovito od nočnega brzovlaka razmesarjeno žensko truplo. Povožena je 42Ietna služkinja Ivana Novak, pristojna v občino Slomi, 0-kraj Ptuj. Služila je do 14. julija v Ptuju. Nato se je odpravila v Maribor ali Zagreb, kjer ni, dobila službe in je izvršila samomor iz obupa. Pokopali so jo na pokopališču na Hajdini.
Stara pištola mu raztrgala roko. 19-letni delavec Jožef Žunec iz Vičancev pri Ptuju je nabijal staro pištolo ter streljal. Ker je pa kres preveč nabil, je eksplozija razgnala cev in ta je strelcu razmesarila levo roko.
Drava je naplavila pri Ormožu neznano truplo 401etne ženske.
Ogenj na sredini mesta. Dne 13. t.m. ob štirih zjutraj je pogorelo v Slovenj-gradcu 12 m dolgo, s senom in slamo napolnjeno gospodarsko poslopje, last posestnika in krčmarja Ivana Debelaka. Gasilci so omejili ogenj, da ni uničil še sosednih objektov. Gre gotovo za požig iz sovraštva.
Smrt znanega celjskega hotelirja in posestnika. Dne 13. septembra je umrl v deželni bolnici v Gradcu znani hotelir in posestnik v Celju g. Fric Skober-ne v starosti komaj 45 let.
Smrtna nesreča pri žaganju drv. Pri žaganju drv na dvorišču Franca Po-
valeja, trgovca s premogom in drvami v Celju, je dne 15, t. "1. nažagano poleno spodletelo ob grči in zadelo smrtno v prsa 371etnega delavca Franca Gaj-šek iz Ostrožnega pri Celju.
Obesil se je v Vojniku pri Celju 83-letni hlapec, ki je bil že v tamošnji ba-novinski hiralnici.
S 6 m visokega brzojavnega droga je padel brzojavni mojster Blaž Jago-dič iz Celja in si pretresel možgane.
Pod vlak in v Savo. V Hrastniku se je vrgla pod vlak 211etna Pepea Sav-šek, dekla V Hofbauerjevi krčmi. Kolesa vlaka sta nad življenjem obupani Žrtvi le zdrobila stopali, ker so našli na tračnicah prste nog. Hudo poškodovana se je splazila na rob tira in se pognala preko opornega zidu 6 m globoko na cesto. S ceste je skočila preko obcestnega zida na obrežje Save, od tam pa v reko, kjer jo je zapazil mimo-' idoči železničar Martin Plaznik. Potegnil je dekleta na suho, ko je pa videl okrvavljene noge, je tekel po zdravnika, med tem pa je Pepea vnovič skočila v Savo in utonila. Vzrok samo-umora je obup radi nesrečne ljubezni.
Cela vlomilska družba na delu. V noči 12. septembra je bila po Rajhen< burgu ter okolici na delu cela vlomilska družba, ki je poskušala na raznih krajih svojo srečo in se konečno zapletla v bitko z orožniki. Najprej so se pojavili nebodijihtreba pri trgovini g. Blaža Jerička v Rajhenburgu, odkoder so pa zbežali, ker je nekdo odprl okno v nadstropju. Kmalu za tem je bilo vlomljeno v izložbeno okno čevljarja Gršaka, a ta je streljal, ker je tudi na njega oddal eden od vlomilcev strel. Ob pol enih v noči je bila ista družba na delu pri trgovcu Jeričku na Senovem nasproti orožniški postaji, od koder so morali oditi praznih rok, pregnani s streli. Sreča je bila tolovajem mila na Senovem v delavskem domu, katerega so olajšali za 8000 Din. Na Velikem kamnu so obiskali trgovko Anderluh in odnesli razno blago, a za tem vlomom jih je dohitela orožniška patrulja in je prišlo do prave bitke, v kateri je bil eden od banditov zadet. Kljub temu se je posrečil tolpi pobeg, pa ukradeno blago so morali pometati stran, da so lažje ušli v temno noč. Orožnika iz Brežic sta zajela v petek dne 16. septembra eno tolpo 6 mož, ki je bila najbrž udeležena pri ropih, tatvinah in vlomih v Rajhenburgu in o-kolici. Prijeti so doma iz Zlatarja in Bistrice.
Ogenj je uničil v Kamniku pri Pre-
serju v ljubljanski okolici skedenj in kozolec posestnice Merkun, močno je trpelo tudi novo zgrajeno gospodarsko posestnika Jožeta Debevca,- Znatno je bila poškodovan bližnja kapelica.
V cerkveni nabiralnik je bilo vlomljeno dne 14. septembra dopoldne med 9. in 10. uro pri kipcu sv. Antona Pad. v Škofji Loki.
Dobro organizirana roparska tolpa vlamlja, krade in ropa po Ribniški dolini na Kranjskem. Ribniško prebivalstvo je radi pogostih roparskih napadov in vlomov silno preplašeno. Po vaseh so postavili oborožene straže. Ljudje se bojijo, da bi roparji ne začeli še s požiganjem.
Žrtve Ljubljanice. Dne 16. septembra popoldne sta gnala hlapca pri posestniku Gradu v Zgornjem Kašlju v Ljubljanico kopat tri konje in sta jezdila na dveh. Radi plitvine sta pognala živali v 334 m globok tolmun, kjer sta utonila oba fanta in en konj. Druga konja sta se rešila in se po nesreči mirno pasla. Utonil je 291etni Anton Ilovar iz župnije Prežganje in 181etni Štefan Vi-netič iz Velike doline pri Krškem.
Pesek je pri kopanju smrtno zasul dne 15. t. m. 221etnega Franca Hudo-klina, posestnikovega sina iz Dobravi-ce na Dolenjskem, Iki si je gradil novo hišo in pripravljal sam za zidavo potreben materijah
Žalostna smrt strojevodje. Dne 15. t. m ob 3. uri zjutraj je po nesreči lokomotiva smrtno stisnila na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani 441etnega strojevodjo Karla Horvata.
Obsojeni albanski nacijonalitsti. Dne 17. novembra je bila v prestolici Albanije v Tirani zaključena obravnava pred izrednim sodiščem proti 49 naci-jonalistom, ki so bili obtoženi, da so rovarili proti sedanjemu režimu, pripravljali nasilen prevrat in nameravali odstaviti kralja Zoga. Obsojenih je bilo 7 obtožencev na smrt, 14 na dosmrtno ječo, 13 na 15 let, 14 pa je bilo oproščenih.
Fašisti so streljali na naš konzulat v Zadru, razbili vse šipe in bi bili napadli tudi konzula, da se ni umaknil pravočasno.
Glavo so odsekali dne 14. septembra zjutraj v Parizu Rusu Gorgulovu, ki je ustrelil predsednika francoske republike Pavla Doumerja. Prošnjo za pomilostitev je sedajni predsednik zavrnil in radi tega je bila od porote izrečena smrtna obsodba izvršena. Pred usmrtitvijo je sprejel obsojenec poslednjo versko tolažbo in prejel iz rok pravoslavnega popa sv. obhajilo. Po cerkvenih obredih je izjavil Gorgulov: »Nisem ne monarhist, ne komunist in u-mrem za svojo idejo, kakor so umrli
vsi ruski kmetje, katere so preganjali rdeči.« Obsojenec je izpil dve čaši ruma, odklonil cigareto in sedel v voz, ki ga je popeljal iz kaznilniške celice na morišče. Pred usmrtitvijo sta poljubila obsojenca pop in njegov zagovornik. Usmrtitev se je izvršila tako naglo, da ni minilo niti 10 sekund od trenutka, ko je stopil Gorgulov iz voza in do padca sekire giljotine.
Grozna nesreča pri prepeljavanju vojaštva. Dne 14. septembra se je zgodila pri prepeljavanju vojaštva ob meji med Alžirom in Marokom v severni Afriki strašna železniška nesreča. 500 mož in častnikov močan oddelek se je peljal z vlakom, ki je padel v 100 m globok prepad. Nesreča je zahtevala: 155 mrtvih, 283 ranjencev, 175 mož pa manjka. Nesrečo je najbrž povzročilo deževje, ki je razrahljalo progo.
V premišljevanje! Ako kupite en par čevljev domačega izvora, podprete s tem domačega trgovca, domačega čevljarja, domačega mesarja, ki proda kožo, in končno domačega kmeta, kateri redi živino, ki da kožo. To pa še ni vse. Domači trgovec ima domače prodajalce, domači čevljar ima domače pomočnike, domači tovarnar domače delavce, domači mesar domače pomočnike, in kmet pa deklo in hlapce in družino. Radi tega se ne sme samo govoriti po kavarnah, gostilnah, shodih ter zborih, da je treba kupovati domače blago, temveč mora to tudi vsak sam dejansko storiti, ker samo potem bomo postali gospodarsko močni narod. Trgovski dom Stermecki v Celju prodaja čevlje domačega izvora iz samo pristnega usnja, za moške in ženske, črne ali rujave, nizke ali visoke, lesene ali us-njate pete po Din 66.-—. Kdor naroči 4 pare skupaj, poštnine prosto po celi Jugoslaviji. Komur čevlji ne ugajajo, se vrne denar. 1049
Ugodna knjižna ponudba. Radi preselitve oddam vse do sedaj nerazpečane izvode (140) svojega najnovejšega slavističnega dela: »Zur Geschichte der Slaven von der Urzeit biz zur Völkerwanderung« (Maribor, 1929, 220 Str.), izvod za 10 Din, ako se osebno prevzame, s pošto pa 12 Din. Prvotna cena je bila 130 D. — D. Žunkovič, Maribor, Marijina 27 I.
MR BAHOVEC
Planinka iaj
iiininnii!iiini!ii!iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i!iiii!iii!uiiiiiu
Bahovec zmanjšuje pritisk krvi in ga hvalijo proti poapnenju žil.
Zavitek Din 20'— v apotekah.	841
Sanatorij v Maribora, Gosposka ulica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Čer-nič. — Najmodernejše urejen za operacije. — Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«, enterocleaner. — Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne.	332
izreftiosf ¥ piicieni Um-
Pred desetimi leti, vročega poletnega dne, je padel v morje ob dalmatinski obali pri Makarski, zadet od lovčeve krogle, ogromen ptič — takozvani ja-streb-mrhovinar. Ptica je trkala s peruti po morju, dvigala kvišku od rane krvaveči vrat in prhala obupno proti zanjkam, katere so metali nanjo iz bližajočih se čolnov. Slednjič so jo le potegnili še živo v barko in so jo spravili v klet. Na okno kleti so jej nastavljali meso, a jastreba ga je metal prezirljivo na tla. Ko se je njegova rana nekoliko zacelila, je postal mirnejši. Preselili so ga iz kleti v kurnik, a tudi tukaj je kazal sovražnosti napram vsakemu, ki se mu je približal. Žrl je v kurnik mu vrženo mrhovino le tedaj, če ga ni nikdo očitno opazoval.
Prestavili so ga na dvorišče bogatejše družine v Makarski. Tukaj se je že tolikanj ponižal, da je vzel ponujeno hrano zdaj od tega pa zopet od drugega. V sredini novembra, ko je bil že čisto zdrav, je prerazal njegov gospodar vrv, za katero je bil privezan. Roparski ptic, komaj je začutil krog sebe —
Vrel dež.
Nad okrajem Som-ma pod Vezuvom na Italijanskem je začel nedavno padati vrel dež, ki je uničil vso žetev. Ta čudovit ter nenavaden dogodek si razlagajo na način, da je neslo dež skozi vroč dim, ki se je dvigal iz Vezuva. Ta dim in pa vroča sopara je v zraku zavrela deževne kaplje.
Jezero smrti.
Neki afriški lovec poroča v nekem angleškem strokovnem časopisu o doživljajih na potovanju v osrčje ju-žnozapadne Afrike, kjer leži jezero smrti, ogromno močvirje, ki meri nad 100 km v
MrMM zgodba skopnha.
Svečenik Mohamed.
V njegovih očeh, in predvsem, če se je pogovarjal z Allahom (mohamedanski Bog) in ga prosil blagoslova, je bil svečenik Mohamed uboga para, ki je imel komaj košček kruha in prgišče riža.
Pri vseh drugih je veljal za zelo bogatega, ikar je tudi bil v resnici, četudi se je trudil, da bi zgledal na zunaj kot siromak. Krog velike glave je nosil večkrat ovit turban bledikasto-rde-če barve. Ruta je skoraj čisto zakrivala nizko čelo. Liki turška sablja zakrivljeni nos je delal njegov obraz teman, pust ter krut, z izrazom v obrazu se nikakor niso hotele ujemati navadno milo gledajoče oči. Ustnici sta bili ozki in stisnjeni. Lice mu je bilo udolbeno in suho. Gosta, črna brada je visela na oglati bradi. Nosil je dolgo, rižasto suknjo, ki mu je tegala preko kolen in je bilo videti izpod nje kos belih, favdastih
hlač. Gole noge so se skrivale v rdeče, s srebrom obšite copate.
Mohamed je bil mullah, mohamedanski duhovnik, v mestnem okraju Khadah indijske pre-stolice Bombay. Nikomu ni bilo znano, kako se je dokopal do premoženja, ki se je razneslo med mohamedani v pregovorih. Znano je bilo le to, da je začel z nič pred 15timi leti. Danes je bila javna tajnost, da poseda dobrih 20.000 rupij (600 tisoč Din), katere je imel varno naložene v banki, bil je posestnik treh velikih hiš v različnih delih mesta Bombay, govorili so tudi o njegovih brilantih in draguljih, katere je rad kupoval ir. se z njimi kitil, ako ga ni nikdo opazoval.
Njegova hiša v Khadaku se je veselila odlične okolice, le na zunaj je bila očividno revna in v zanemarjenem stanju. Tujec bi bil verjel na prvi pogled radi zunanjosti poslopja, da je zadela hišnega gospodarja kaka težja nesreča. To pa pri Mohamedu ni bila istina, baš nasprotne — zanemarjenje je bilo dobro preračunano, da je odvračalo tatove in lene berače ter postopače
Njegova trdosrčnost ga je povzdignila v bo-
prostost, se je dvignil v višine in izginil nad hribovjem.
Na zžtčudenje se je dva dni po izgi-nutju zopet pojavil na dvorišču gospodarja v Makarski, od katerega se je pustil mirno božati. Od tedaj je postal ne samo zaupljiv in pokoren napram onemu, ki ga je hranil, da, celo tujcem je skazoval naklonjenost in prijaznost.
V tem slučaju nikakor ne gre za kako ukrotitev od strani človeka, ne za izrabljanje od živali, razmerje medsebojnega zaupanja ter naklonjenosti se je razvilo iz okoliščin. Med ujetništvom se je zanimal ptič za delovanje in hehanje človeka, v kojega delokrog je bil prisiljen, udomačil se je sam v Makarski, obiskoval je kavarne, trgovine, zasebna stanovanja, parnike, ki so bili zanj posebno privlačni, spremljal jih je v poletu, ali pa se je vozil z njimi na sprehod, videl je potnike . . .
Naravnost ganljiv je opis, kako je obiskal kralj zračnih višin obolelo do-brotnico. Noč in dan, skozi celi teden, je čakal po ure zaman pred klavnico na gospo, ki je bila tamkaj uslužbena in mu je metala razne odpadke. Slednjič se je podal za njo od ulice do ulice in je našel pravo hišo, ne da bi mu jo bil kedo pokazal. Potrkal je s svojim kljunom najprej na duri, na okno in je sledil hišnemu gospodarju, ki mu je odprl vrata, do postelje bolnice. Vlekel je na rahlo z nje odejo, jo ljubkoval in slednjič je odletel skozi okno, krožil nekaj časa tik nad hišo in izginil na Somače dvorišče.
Prijatelja svojega gospodarja, ki se je zelo zanimal za izvanredno ptico, je skušal jastreb ovirati na razne načine, 1a bi ne odpotoval in se ne odpeljal s parnikom. Slednjič je zagrabil s kljunom za kovčeg in ga vlekel nazaj.
Nekoč se je igral z deco, ki mu je metala preko zida kapico in ptič jo je lu-čal nazaj. S časom mu je bilo igračka-nja dovolj, pobral je kapico, jo skril pod peruti in je ni oddal tako dolgo, dokler se niso začeli otroci odstranjevati.
Ako ga je pa kedo dražil iz hudobije, se je zavzel za svojo čast ter dostojanstvo s kljunom. Neizzvan ni storil nikomur kaj zalega.
Z domačimi živalmi se je počasi sprijaznil. Prvotno je vladalo med jastrebom in psi hudo sovraštvo. Pozneje pa je postal psom toliko prijatelj, da je v šali vtaknil svoj kljun psu med zobe, pes ga je pa božal s taco in mu zlezel pod peruti. S kužki je skupno jedel ter spal.
Od časa do časa je izginil iz mesta in obiskal svoje tovariše po hribovju nad Makarsko.
Svojemu gospodarju je odvezal ovratnico in potegnil iz žepa uro . . .
Ljubljenico in naravnost čudovito ptico roparico v Makarski je vse ogledovalo z največjim zanimanjem, se jej čudilo, ker jej ni ubil nikdo ljubeznivosti nasilnim potom, ampak je bila le povračilo živalske ljubezni za človeško.
Jastreba mrhovinarja v Makarski ni več, je poginil od starosti. Gotovo pa je, da ni bil nobeden mrhovinar tolikokrat in tako lepo opisan ter oboževan v resnici in na papirju kakor pravo ptičje čudo, ki se je ¡kretalo po in nad Makarsko ob dalmatinski morski obali dobrih 10 let.
Vinske sode, rezan in tesan les, bukova drva, cepano in žagano kolje prodaja ali zamenja za dober vinski mošt Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25.
(Dopis iz Planinske vasi.)
Sadno drevje cvete. Ko nam je dne 10. avgusta t. 1. kakor še nikdar strašna toča združena s silnim viharjem in sledečim nalivom uničila vse .na prostem se nahajajoče pri-
delke in še z v kozolce spravljenega žita zbila 40—50% zrnja, je naslednega dne ležalo nezrelega sadja na tleh za vagone. Kdor bi ležal asodnega dne v nezavesti, bi si naslednjega, dne ne mogel predstavljati, da je prespal več tednov in se zbudil šele koncem decembra. Sadno drevje se otožno maje brez sadja in listja, tla kakor s snegom pobeljena, jarki napolnjeni z ledeno točo in celo zrak ni imel več poletnega vonja. Na njivah nisi mogel razpoznati vrst žita, na travnikih, kjer je poprej stala otava, je zgledal® kot telovadišče. Naslednjega dne popoldan so se pod pritiskom solnca se tajajoče toče zbirali potočki vode in odhajali kakor zmagajoča armada po končanem boju. Zelena barva sadnega drevja prehaja v rujavo, tako da ni na drevju več videti poletnega življenja. Do danes se je sadno drevje, kolikor ga vihar ni izruval an polomil, na novo obrastlo in vidiš sadno drevje: jabolke, hruške in slive v cvetju kakor spomladi, kar po prerokovanju starejših ljudi pomeni, da to sadje drugo leto ne bo rodilo. Žalostno gleda tukajšnji kmet v temno bodoč nost zime, ko ne bo imel obleke in ne živeža, dasiravno se je celo leto od svita do temne noči, to je 14 do 16 ur v potu svojega obraza pehal, da si vsaj potrebnega živeža priskrbi za pozimski čas. Na izkupiček smo pa že itak pozabili, odkar je s padanjem cen uničen poglavitni vir dohodkov: živinoreja. Za odpis davka smo prosili, pa kaj pomaga, bodo pa doklade višje, saj nam samo šentvidska šola za leto 1933 obremeni neposredne davke z 92 odstotki, kar je pač za današnje čase preobre-menilno za že itak izmozganega kmeta, ki mu je v vsaki miznici že preveč položnic, ker jih ne more sešiti. Pred kratkim sem govoril z nekim vpokojencem, ki mi je v razgovoru o slabih časih pristavil: »Tudi mi vpokojenci občutimo krizo, glej, tudi nam se je pokojnina skrčila, in danes je že osmi dan v mesecu in še nisem dobil pokojnine.« Hej, sem se začudil, ali se ti zdi osem dni taka večnost, le poslušaj, jaz in moja družina smo na naši kmetiji pridno deiali vsak dan 14 do 16 ur in pri tem štedili, pa povem ti, da od leta 1928 do danes nismo nič zaslužili več, kakor je bi-fa vredna naša doma pridelana kmetska hrana, smo napravili vsled padca cen goveje ži-
gatina. Njegova skopost mu je bila tudi v pogubo. O vsem tem se njemu niti sanjalo ni. Čisto zadovoljen je bil s seboj in z ljubim Allahom, ki bi bil še lahko darežljivejši, le napram onim ljudem ne, ki so se hoteli preveč bližati njegovi nad vse dragi mošnji.
»Mohamed, mož božji!« se je razleglo po hi-»Allah te naj blagoslovi! Oprosti bratu, ki se te drzne motiti. Slišal je, da ti je podaril Allah veliko srce, da te je blagoslovil, da je dobrote nevernikov, garjevih psov — Allah jih pogubi! — položil v tvoje roke, da delaš dobro svojim bratom. Allah te blagoslovi in odpri uho mojim prošnjam . . .!«
Mohamed sedi na svoji preprogi in se ne gane. Mogočni oblaki se kolobarijo iz njegovih ust in ga obdajajo. Znamenje jeze. Mislil je pač, da bo mož izginil, ako ostane kakor pribit. Vedno znova odmevajo njegove prošnje: »Allah te blagoslovi! Slava prerokova se naj razlije nad teboj! Povedali so mi, da si doma. Zakaj zaklepaš dobrohotno srce napram milim prošnjam
brata? Dim, ki prodira iz tvoje pipe v moj nos, mi pripoveduje o tvojem dobrem srcu . . .«
Sedaj pa je že Mohamedu več nego dovolj. Odloži pipo na tla s toliko nevoljo, da odleti glinasti ustnik.
Ves togoten se poda ven. Pred vrati čepi sključen revež. Že po turbanu spozna verskega tovariša. V prahu ponižnosti mrmra siromak izreke blagoslova in prošnje.
»Kaj me motiš v molitvah k Allahu! Kaj hočeš?« nahruli neznanca.
»Svetniški mož! Prerok te naj blagoslovi! On pravi . . .«
»Besede prerokove so mi znane! Kaj pa hočeš ti?«
»Mohamed, tvoj brat . . .«
»Že vem, da si mi brat! In ne kak never-nik!«
»Hvala Bogu, gospodu celega sveta, usmiljenemu sodniku ob koncu sveta! Tebe molimo in te prosimo pomoči. Popelji nas na pravo pot, po poti onih, katerim si dober, na katere se ne jeziš, ne po poti blodečih . . .«
dolžino in nad 75 km v širino. Jezero je ob-raščeno z mahom in ga lahko z vso pravico smatramo za živalsko pokopališče. Človek, ki se mu približa, uzre že od daleč na tisoče in tisoče živalskih o-kostnjakov, ki štrlijo iz vode. Položaj okostnjakov kaže, da so živali utonile v groznem strahu, ko so se hotele rešiti z begom. Na tem orjaškem pokopališču so zastopane vse vrste afriških živali, najgroznejše pa se zazdijo gledalcu okostnjaki slonov, ki stoje navpično z okli c zrak. V tem »jezeru smrti« bi lahko Afričani pobrali naravnost velike množine slonove kosti, venftar v strahu,
.Vine in drugih pridelkov zgube na našo gospodarstvo. Geslo: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, v prvem odstavku za nas poškodovane kmete ne velja več, ker si sami ne ¡moremo pri najhujšem naporu več pomagati,
lato kličemo Boga in državo na pomoč! *
Davčna oprostitev novih sadovnfakov.
Da bi se podprlo napredovanje sadjarstva kot izredno važne poljedelske panoge, od katere živijo celi naši sadjarski okraji, in da bi se na ta način Vplivalo na olajšanje krize, je z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki je tiskan v 70. številki »Službenih novin« % dne 24. marca 1932, predvideno, da «e oproščajo davka zemljišča, ki se za-sajajo z novimi sadovnjaki in sicer s slivami, predvsem požeškimi, bistriškimi, plavimi češpljami, čitljivkami itd., ter z jabolki in hruškami, predvsem z jesenskimi, nadalje z orehi, lešniki ter drugim plemenitim sadjem — za šest let, zemljišča pa, na katerih se zasadijo olive, za 20 let. i Da se izvede gornji zakonski predpis, je minister za poljedelstvo s štev. 55.860-2 z dne 10. septembra 1932 predpisal pravilnik, ki določuje, da se pod sadovnjakom razume ono zemljišče, na katerem je po 25. marcu 1932 pravilno zasajeno plemenito sadno drevje. Pod takšnim zemljiščem pa se razume ona površina, ki je v katastru ločena kot posebna parcela in zaznamovana s posebno parcelno številko. Če je sadno drevje zasajeno samo na enem delu takšne parcele, potem mo-fra ta površina imeti najmanj 250 kv. metrov, da se lahko doseže pravica do začasne oprostitve davka in da se to lahko zabeleži, oziroma izvede v zemljiškem katastru.
Nadalje je s tem pravilnikom s čl. 3 določeno, da se pod pravilno zasajenim sadovnjakom razume tudi sadovnjak,
ki je zasajen na položaju in na zemljišču, ki odgovarja dotični vrsti sadja, ter da je zemljišče preorano, kjer se to lahko izvede.
S čl. 4 pravilnika je predvideno, da se kot plemenita sadna drevesa razumejo vse one vrste sliv, jabolk, hrušk, črešenj, marelic, breskev, višenj, orehov, lešnikov, smakev ter ostalega plemenitega sadja, iki so priporočene od ministrstva za poljedelstvo in banskih uprav, da se goje po posameznih okrajih in krajih. Ne smatra pa se za sadovnjak ono sadno drevje, ki je posa-mez ali v vrstah zasajeno po robovih in mejah njiv, steza in potov, po vrtovih, če je zasajeno poleg drugih kultur in po vinogradih.
Interesenti naj prednašajo prijave in prošnje za oprostitev sadovnjakov od davka pristojni katastrski upravi v premerjenih krajih, oziroma pristojni davčni upravi v nepremerjenih krajih. Katastrska in davčna uprava dostavljata te prošnje pristojnemu okrajnemu načelstvu, ki odreja okrajnega poljedelskega referenta, da po uradni dolžnosti odide na lice mesta in ugotovi, ali zadevni sadovnjak odgovarja predpisom pravilnika.
Katere podatke mora vsebovati prošnja in vsa druga pojasnila o tej stvari, so navedena v pravilniku samem. Pravilnik je dostavljen banskim upravam, ki ga bodo z razpisom dostavile okrajnim načelstvobi ter bodo okrajni kmetijski referenti zainteresiranim o-sebam lahko dajali točna pojasnila. Razven tega bo pravilnik natisnjen te
dni v »Službenih novinah«.
*
Cene in sefmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 17. septembra 1932 so pripeljali špeharji 21 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12 do 13 Din, iste cene tudi špeh. Kmetje so pripeljali 16 voz sena po 70—100 Din, 4 otave po 90—95 Din, 3 slame po 55 do
65 Din. Krompir 1—1.50 Din, čebula 2.50 do 7 Ddn, zelje 1 do 3 Din, kumarce 0.50 do 1 D. Pšenica 1.75 Din, rž 1.50 Din, proso 1.50 Din, ajda 1.50, fižol 2 do 2.50 Din, grah 10 Din. Celi orehi 4—5 Din, luščeni 16 do 18 Din, zelena paprika 2 Din, hren 6 Din, gobe 1—2 Din, grozdje 2.50 do 5 Din, hruške 4—5 Din, jabolka 2.50 do 4 Din, breskve 4—6 Din. Bila sta 2 voza zelenjave iz Varaždina. Mleko 2—3 Din, smetana 10—12 Din, surovo maslo 22 do 26 Din, med 14 do 20 Din, slive 1—2 Din.
Mariborski živinski sejem dne 13. IX. 1932. Prignanih je bilo 10 konjev, 14 bikov, 101 vol, 222 krav in 14 telet, skupaj 361 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 2 do 3.50 Din, poldebeli voli od 1.25 do 1.75 Din. plemenski voh od 1 do 1.75 Din, biki za klanje od 2 do 2.35 Din, klavne krave debele od 1.25 do 2.25 Din, plemenske krave od 1 do 1.75 Din, krave za klobasarje od 1 do 1.25 Din, molzne krave od 1.50 do 1.75 Din, breje krave od 1.50 do 1.75 Din, mlada živina od 2 do 3.50 Din, teleta od 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 248 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 16. sept. 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 249 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašički 5 —6 tednov stari 60—85 Din, 7—9 tednov stari 90—120 Din, 3—4 mesece 150—240 Din, 5 do 7 mesecev 300 do 330 Din, 8—10 mesecev 350— 400 Din, eno leto stari 450 do 550 Din. 1 kg žive teže 6 do 6.50 Din, 1 kg mrtve teže 8—10 Din. Prodanih je bilo 140 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste od 8 do 10 Din 1 kg, II. vrste od 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic od 4 do 5 Din, telečje meso I. vrste od 10 do 12 Din, II. vrste od 6 do 8 Din, svinjsko meso sveže od 10 do 14 Din.
To so fantje!
Nedelja 11. septembra je bila fantovski praznik prav posebne vrste. Na izredno lep in
da se ne bi pogreznili y močvirje in v bojazni pred strahovi poginulih živali se okost njakom niti ne upajo približati.
Stara zgodba.
Pripoveduje se, da so ljudje v starih časih bolj dolgo živeli, kot dandanes. Mogoče je tudi, da niso tako točno in strogo zaznamovali svoje starosti, ker najbrž niso tako natančno vodili krstnih registrov, kakor se to dela dandanes. Vse to lahko ugibljemo, ko tu in tam slišimo o Btarosti, katero so dočakali ljudje nekdaj; Ta in oni bralec bode morda zmajeval z glavo nad zgodbo, ki jo
Mohamed prekine valovečo reko slavospev-nih besed.
»Povej suro (daljši stih iz mohamedanskega sv. pisma — korana) nevernikov!«
Ta sura ima to prednost, da je kratka.
Na tihem upa, da je mož pred njim ne zna. Pozvani pa začne mrmrati:
»V imenu Boga usmiljenega! Govori: O vi neverniki! Ne molim, kar molite vi, in vi ne molite, kar molim jaz. Vi imate svojo vero in tudi jaz svojo!«
Škripajočih zob se mora Mohamed prikloniti pri imenu Allah. Lopov zna suro, čeravno je najbolj prilična, da bi se mu bil jezik zamotal v njej. Berač molči, Mohamed mora hočeš nočeš ponoviti vprašanje:
»Kaj hočeš?«
»Tvoj brat je lačen.«
»Nimam ničesar!«
»Si vendar bogatin, dovoli, da jem s teboj!«
Ogorčen vzroji Mohamed:
»Kedo se drzne ziniti, da sem bogat?! Allah, kaznoval si me! Živeti moram od miloščine po-
božnih vernikov. Angel nasprotnik raznaša v svet, da sem premožen! Allah me je kaznoval!«
»Deli revščino z menoj!«
»Poberi se izpred mojega praga! Ali ne vidiš, kako globoko udrta so moja lica vsled pomanjkanja? Prisegam ti pri prerokovi bradi, gladen sem, ne posedam ničesar, s čimer bi si utešil glad!«
Zaklinjajoče dvigne svoje koščene roke. Zna vse povedati odkrito ter prepričevalno, da je celo sam uverjen o resničnosti svojih besed. Zelo bi se čudil, ako bi kedo dvomil o istinitosti njegove prisege. Resnično je lačen. Neko malenkost je povžil, ne bo več jedel, razen če bi ga kedo povabil. Da bi za lasten denar obedoval v najbolj imenitnem hotelu v Bombayu, mu ne pride niti na misel. Kaj takega bi bila razsipnost!
»Allah te blagoslovi!« godrnja postava pred njegovimi nogami. Pogled, katerega vrže na Mohameda, osramoti svečenikove besede kot laž: »Svetniški mož si, Allah te bo nasitil z menoj vred. Prerok pravi: Miloščina razmnožuje bo-
edinstven način so slovenski katoliški fantje proslavili TOletnico smrti velikega mladino-ljuba in Slovenca škofa A. M. Slomška. Na 200 km dolgi progi iz Jesenic do Maribora in iz fit Ilja na Slomškov grob so se strnili naši fantje v eno samo živo verigo. Iz rok v roke je romala štafetna palica, v kateri je bil na pergamentnem papirju napisan pozdrav in obenem prošnja Slomšku, ki počiva na starem mestnem pokopališču v Mariboru. Pa tudi po številu sodelujočih je bila štafeta nekaj veličastnega. 1500 slovenskih kmetskih fantov iz vseh krajev Slovenije je nosilo pozdrave iz obmejnih krajev na Slomškov grob. Velike so bile žrtve, ki so jih doprinesli ti fantje. Na vse zgodaj, nekateri že pred drugo uro zjutraj, so morali od doma, peš, na kolesih, vozovih, tudi avto so si najeli in ga plačali sami, samo da so prišli pravočasno na določeno jim mesto. V bližini Hoč se je zgodil slučaj, da je prišel k nekemu tekaču iz Št. Petra pri Mariboru nekdo z namenom, da ga prevari in na zvit način spravi z določenega mesta. Rekel mu je: »Tvoj poveljnik te kliče, pomakniti se moraš naprej, na tvojem mestu pa ostanem jaz.« Energično mu je odvrnil fant: »Jaz že sam vem, kaj mi je storiti in kje je moje mesto. Nikamor ne grem!« Kaj ne. kakšna zavednost! Vsa Slovenija govori o tej krasni manifestaciji slovenske naše kmetske mladine. Ob tej priliki se je zopet pokazalo, da je naša mladina složna, disciplinirana, enega duha in ene misli, ko gre za naše vzore in ideje. Služabnik božji, Slomšek, se je gotovo z dopadenjem oziral iz nebes na to elito slovenskih fantov, ki se je prišla na tako edinstven način poklonit njegovemu spominu in njegovim velikim idealom. Ponosni smo lahko na to mladino, na njo lahko računamo vedno in povsod!
Po končani slavnosti na Slomškovem grobu so se zbrali člani fantovskih odsekov na Livadi, kjer so se vršile prve športne tekme za podzvezrio prvenstvo. Za te tekme je uprava »Slovenskega Gospodarja« poklonila krasen srebrn pokal. Tekmovalo je pet fantovskih odsekov in sicer: Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Trojica v Slov. gor. in Sv. Jakob v Slov. gor. Tekmovalo se jo v teku na 100 in 1500 m, v skoku v višino in daljavo ter suvanju kro-
gle. Borba za prehodni pokal »Slovenskega Gospodarja« je bila silno napeta. Vsak odsek se je potrudil, da si pribori čim več točk in s tem častno darilo. Izmed tekmujočih odsekov se je najbolj odrezal fantovski odsek Sv. Tomaža pri Ormožu. Priboril si je za eno leto prehodni pokal. Za njim se vrste odseki: Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jakob v Slov. gor. in Sv. Trojica v Slov. gor. Pa tudi posamezniki so v raznih športnih panogah pokazali precejšen napredek. V skoku v višino je dosegel prvo mesto Mihael Žižek (Sv. Benedikt) 1.40 m, drugi je Meško (Sv. Tomaž) 1.35, tretji Škamlec Rudolf (Sv. Peter) in Zel Mirko (Sv. Jakob) 1.30. — Skok v daljavo: Ran-taša (Sv. Jurij) 4.58, drugi Meško (Sv. Tomaž; 4.48, tretji Domanjko (Sv. Jurij) 4.26 m. — Suvanje krogle: Meško (Sv. Tomaž) 8.32, Žižek (Sv. Benedikt) 8.04, Škamlec (Sv. Peter) 7.18. — Tek 100 m: Žel Ivan (Sv. Jakob) 14 sek., Gornik (Sv. Peter) -4.06 sek., Kranjc (Sv. Peter) 15 sek. — Tek 1500 m: Škamlec Rud. (Sv. Peter) 5 minut 21 sek., Žižek (Sv. Benedikt) 5.21, Verlič (Sv. Peter) 5.24. — Posamezniki, ki so dosegli v naštetih panogah, dobijo primerna spominska darila. Fantje, le v tem smislu naprej, da bodo drugo leto Vaši uspehi še boljši. Ali ni boljše, se udejstvovati v plemenitem športu, kakor pa ubijati svoje zdravje v zatohlih gostilniških prostorih? Ne pozabite pa tudi, da športa ne smemo gojiti samo radi športa, ampak nam mora služiti kot sredstvo za dosego našega končnega cilja. Ne samo zdravo telo, ampak tudi zdrava
duša, ki je odsev Večnega!
*
Sv. Ožbalt ob Dravi. Slomškova proslava. Pičlo pred sto leti je v Vuzenici pastiroval, nadžupnikoval in dekanoval naš slovenski buditelj in vzgojitelj Anton Slomšek, ki je s svojim svetniškim življenjem in delovanjem v Vuzenici posvetil vso Dravsko dolino, kjer tudi sladko počiva že 70 let v lični kapelici-grobnici v Mariboru blizu samostana šolskih sester, ki z nežno pijeteto negujejo to narodno svetinjo, svetniški grob, na katerega molit naj bi ne pozabil iti noben Lavantinec, ko pride v škofijsko prestolico, ustanovljeno po žilavem prizadevanju Slomškovem. — Temu
slovenskemu rodoljubu in duševnemu velika' nu, knezoškofu Antonu Martinu Slomšeku ve« kovit spomin proslavljat pride semkaj iz Ma< ribora na rožnivensko nedeljo dne 2. vinotoka t. L, mil. g. dr. Maksimilijan Vraber, stolni kanonik in dekan, ki bo imel blage volje slavnostno pridigo in slovesno sv. mašo ob 10. uri. — Šolski otroci pa že tudi nestrpno ča-kajo, da bodo krepko zapeli Slomšku v čast in sebi v vzgojo svojo nedosežno otroški him-i no: »Preljubo veselje, oj, kje si doma?« Zloženo in spevano njim od istega svojega naj", iskrenejšega mladinoljuba škofa Antona Martina Slomška. Večna mu slava in blažen mu spomin!
Gornja Sv. Kungota. V nedeljo dne 25. septembra, po sv. blagoslovu priredi tukajšnje Katoliško prosvetno društvo v Prosvetnem domu slovesno akademijo v spomin 701etnice smrti nesmrtnega Slomšeka z zelo pestrim programom.
Slomškova slavnost pri Sv. Lenartu v SLg. Po večernicah na kvaterno nedeljo nas obiščejo Benedičani s svojim izvrstnim pevs« kim zborom in priredijo Slomškovo slavnost s koncertom blizu 20 pesmi, moškega, ženskega in mešanega zbora. Mnog. č. g. dekan Gomilšek pa bo govoril slavnostni govor o našem preljubem škofu Slomšeku. Pridite gotovo vsi! Povabljeni tudi sosedje!
Župnija Sv. Anton v Slov. gor. obhaja Slomškovo nedeljo dne 25. septembra na prav slovesen način. Zupljani pristopijo k mizi Gospodovi, društva in tudi društvo starih vo« jakov skupno. Ob pol desetih je slovesna asa-stirana služba božja z nagovorom in skupnim petjem- Popoldne ob štirih v dvorani prosvetnega društva slovesna akademija.
Slomškova proslava v Sv. Vidu pri Ptuju. Na praznik dne 8. septembra smo slovesno proslavili Slomška. Vsa proslava se je izvršila v znamenju mladeniške Marijine družbe. Ob desetih je množica fantov, domačih in iz okolice, napolnila cerkev. Pridigal je g. dr. Ahčin, ki je pokazal fantom Slomška kot vzor njihovi mladosti v pridnosti in vzornem življenju ter katoliški odločnosti. Nato je mil. g. prošt ptujski dr. Žagar imel veliko pontifikalno sv. mašo, pri kateri je asistiralo 12 čč. gg. duhovnikov. Po sv. maši se je vršilo zborovanje v Slomškovem domu. Govo-
gastvo in podeli mir srcu. Požrešna roka ne more obdržati izobilja. Allah tc blagoslovi!«
Ritanski se umakne berač iz verande in izgine v dirindaju na cesti. Mohamed se smehlja zadovoljna, da je srečno odbil prosjaški napad. Vesel je. Sicer mu ni znano, kedaj bi naj bil izrekel prerok zgorajne besede, vendar zakaj bi jih ne bil! Niti grožnje, ki je zvenela iz prosja-kovih besed, ni opazil.
Vedno bolj ga privija glad. Pušenje je dobro sredstvo, ki želodec omami in ga zaziblje, da pozabi na praznino. Še ni čas zanj. Še le tedaj, ko mine najhujša dnevna vročina, se napolni kavarna.
Slednjič se le bliža njegova ura. Solnce se nagne, od zapadnega morja zapiha močan veter preko otoka, na katerem stoji veliko pristaniško mesto Bombay.
Počasi in samozavestno, kakor pristoja svečeniku, stopi na ulico, ne da M si ne bil čisto na jasnem, da mu ne grozi nič reprijetnega.
Avtomobili švigajo na vse strani mimo njega. Njegovega vstopa v kavarno ne opazi nikdo.
Vsi čepijo na tleh in srkajo iz majhnih skodelic izborno pijačo. Drugi obedujejo, ker je v Bom-bayu krog četrte ure popoldne obično kosilo.
Mohamed se pomika od skupine do skupine, pri vsaki se pomudi na kratko, da vošči dober tek.
Njegova namigavanja postajajo vedno drz-nejša: »Vsak delavec je vreden svojega plačila!« Ali: »Verniki naj prehranijo Allahovega služabnika in ga naj vzdržujejo!«
Vsak mu pokima v zahvalo.
Med tem ko roma Mohamed po kavarni, se prikažejo pri vratih tri novi gosti.
»Zahval jen Allah, Sahib, on je tukaj!«
»Dobro, le noter!«
Kot Sahib nagovorjeni pozdravi kratko in gre naprej. Oba druga, očito mohamedanca, kakor vsi obiskovalci te kavarne, stopita v obsežni, precej hladni prostor in se spustita bolj ob strani proč od drugih na tla. Služabnik prihiti. Naročita obed.
Mohamed se približa kavarnarju in vpraša:
»Kedo pa sta ona le dva?« (Dalje sledi.)
je doživel okoli 1. 1600 kardinal D'Armagnac, ki je nekoč opazil pred svojo hišo 801etnega starčka, ki je bridko, jokal. Ko ga je kardi« nal vprašal, zakaj se tako joka, je starček povedal, da ga je oče natepel. Kardinal ae ni malo začudil, da ima ta starček še oče«, ta in ga je torej želel poznati. Ko privedejo pred kardinala 113 let starega človeka, ki je svojega 801etnega ein$ natepel, ker je razžalil svojega deda s tem, da ga ni pozdravil. Ded 801etnega starčka je menda tedaj preživljal svoje 143. leto.
Inserirafie!
rili so: domači vlč. g. župnik Soklič, prof. dr. Jeraj in g. Geratič. Fantje, ki se jih je zbralo čez dve sto, so zvesto poslušali nauke, ki so jim kazali na podlagi Slomškovih načet lepo krščansko življenje. Fantovski pevski zbor je zapel par lepih Marijinih pesmi, popoldne je pred večernico govori' gospod prošt o življenja srečnem potu za mladeniča, nakar so se oglasile res lepo zapete litanije, ki jih je pelo pet čč. gg. duhovnikov in jim je odgovarjala vsa cerkev. Vsa proslava je bila tako lepa, da nam bo ostala vedno v spominu. Naj Slomškov duh vodi našo faro!
Prosvetno društvo Gornja Ponikva proslavi smrtni dan nositelja imena društva sledeče: dopoldne cerkveno opravilo ob šestih in ob desetih. Popoldne v iupnikovi uti igra »Pribežališče grešnikov«.
Poljčane. V nedeljo dne 25. septembra se vrši v Poljčanah proslava 701etnice Slomškove smrti. Ob desetih bo pridiga o Slomšku, pridiguje vlč. g. dr. Meško, in sv. maša. Po sv. maši pred cerkvijo Slomškova proslava zunaj cerkve. Na proslavi govorita: ravnatelj Franc Jerebič in Mirko Geratič iz Maribora. Domačini pa tudi sosedje, pridite v velikem številu, da se na dostojen način oddolžamo epominu velikega škofa Slomška!
Ponikva eb južni žel. Tudi naša mladina se pripravlja za prihodnjo nedeljo, da proslavi velikega Slomšeka z akademijo. Na programu ima petje, govore in deklamacije. Oddolžiti se hoče svojemu velikemu rojaku, u-čitelju in mladinoljubu.
Braslovče. Katoliško prosvetno društvo počasti 701etnico smrti velikega škofa Antona Martina Slomšeka v nedeljo dne 25. septembra t. 1. v Društvenem domu. Na sporedu so deklamacije, petje, govor, skioptične slike. Vsi prijatelji prave prosvete, katero je s toliko vnemo in ljubeznijo širil med slovenskim ljudstvom ravno škof Anton Martin Slomšek, kakor tudi vai častilci velikega našega škofa bodo gotovo ta dan pohiteli v naš Društven dom.
Pišece. V nedeljo dne 25. t. m. proslavimo 701etnico našega velikega sina, služabnika božjega, Antona Martina Slomšeka. Saj naša prosvetna društva gredo po njegovih stopinjah, ko imajo za geslo njegove besede: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske, narodne omike. Zato naše katoliško prosvetno društvo proslavi 70-letnico Slomškove smrti s celodnevno prireditvijo. Dopoldne je služba božja, pri kateri pridiga g. dr. Josip H o h n j e c iz Maribora. Popoldne po večernicah pa bo sklep proslave v dvorani g. Kostevc. Spored bode sledeč: 1. Otvoritev. 2. Petje Slomškovih pesmi. 3. Slavnostni govor, govori predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjec. 4. Slavnostna predstava Jalenove drame »Bratje«. Vstopnina bo zmerna. Zato vabimo že danes za ta dan vse, tudi sosede v Pišece. Na svidenje! Pokažimo, da smo vredni Slomšeka. In ta dan naj kipe proti ->ebu tudii molitve vernega slovenskega ljudstva, da bi Vsemogočni kmalu dal, da bomo škofa Antona Martina Slomšeka častili na oltarjih!
SLOMŠKOVA PROSLAVA V LJUTOMERU.
Slovenska Štajerska je kakor dolg, dnevno naraščajoči niz duhtečih šopkov, poklonjenih Slomškovemu spominu. V nedeljo, 18. septembra, je Ljutomer tem nizu pridružil kito duhtečega cvetja. Velika dvorana Katoliškega prosvetnega doma je bila polna občinst-.Va, ki je hotelo proslaviti Slomšekovo oblet-ni«o. Med navzočimi so tudi bili p. č. gospo-
da dekana Weixl od Sv. Križa pri Ljutomeru in Horvat iz Velike Nedelje in čč. gospodje Ostrž, župnik pri Mali Nedelji, cezanjevski provizor Ferk in središki kaplan Stakne ter mnogo krajevnih in okrajnih predstavnikov krščanske prosvete. V največjem številu pa je bifa zastopana mladina, ki je s tem dokazala, da jo vleče srce k velikemu njenemu dtl-hovnemu očetu. Slavnostni govornik, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec je izvajal, da je predmet naših proslav ne oni Slomšek, ki je pred 70 leti po telesu umrl, marveč tisti, kojega duša uživa blaženost pri Bogu in kojega duh živi med našim narodom v njegovih spisih, pesmih in delih. Ta Slomšek ni nikdar umrl ter tudi nikdar ne bo. Njegov veliki lik stopa vedno bolj izrazito in živo pred naše oči. Slomšek je bil nedosežen oblikovatelj značaja slovenskega naroda. Sam dovršena osebnost s svetniško krepost-nostjo je vzgajal in izobraževal dušo naroda, osobito njegove mladine po vekotrajnih krščanskih idealih na osnovi slovenske narodnostne ideje. Ni ga bilo med našim narodom tako vnetega in vztrajnega glasnika katolišt-va in slovenstva, kakor je bil Slomšek. On je bil početnik one velike prosvetne akcije med našim narodom, ki dobiva vedno večji r^mah ter je najboljše jamstvo za obstoj našega naroda, ki se zaveda svoje zgodovinske, od božje previdnosti mu podeljene naloge. Člani in članice Prosvetnega društva so pod režijo kaplana Munda prav dobro proizvajali igro »Pri kapelici« s sodelovanjem izvrstno usposobljenega Rakuše od Svetinj. Pevski zbor, moški in mešani, je pod vrlo preizkušenim vodstvom g. Potočnika med splošnim o-dobravanjem izvrstno zapel nekaj Slomškovih pesmic. Bila je to proslava, dostojna Slomšekovega spomina.
žalostna mm.
Po cestah Amerike se podi letos cela armada brezdomovinskih otrok, kojih število cenijo na 200.000. Vetru in vremenu izpostavljeni, zaviti v cunje in mučeni od gladu, blodijo deca po posameznih državah Severne Amerike.
»Mnogo otrok«, pojasnjuje dr. M. Milen, profesor gospodarstva na vseučilišču v Čikagi, »je bilo prisiljenih, da so zapustili očetovo hišo, ker starši niso bili v stanu, da bi jih preživeli. Krvavečega srca izjavi lepega dne oče sinu: »Izgubil sem službo in ne morem dobiti dela. Ko jaz nisem bil starejši, kakor si sedaj ti, sem že skrbel sam za sebe. Glej, kako se boš preživel, moj ljubi, Bog in sreča s teboj na potovanju!«
Tako zapuščajo otroci rojstno hišo, da bi nastopili brezkončno romarsko pot iz dežele v deželo, iz mesta do mesta, neprestano gnani od upanja, da bodo vendarle kje naleteli , na boljše življenske razmere. Pri teh brezplodnih potovanjih in blodnjah se vali veriga neskončnih razočaranj, trpljenja in očitkov.
Konečno pa se otroci le* navadijo na potepuško življenje. Novi pridejo v do-tiko z drugimi, ki so nastopili romarsko pot pred njimi in ki so se že navadili po odložitvi moralnih pojmov na poklicno brezdelnost. »Samo bebci še delajo«, naglašajo mladostni vagabun-di, ki so se oklenili novega življenja na
cesti. Tako se zgodi, da jim postane trudapolno iskanje dela, ki jim Je bilo po ločitvi iz očetove hiše Se cilj, kmalu breme, da sovražijo delo in jim je ljub« še čisto nevezano in neodvisno životu* renje. »Le bebci delajo«, Je geslo te ameriške otroške armade. Potujejo, kakor morejo, spijo, kakor jim Je mogoče, jedo, kje in kakor jim nudi pri« lika.
Da bi ta deca še kedaj našla pot v urejeno življenje, je izključeno. Večkrat se je že izkazalo, da so se otroci odločno uprli, ko so jih hoteli odvesti domov, in so si rajši izvolili nevarnosti in nesigurnost potepuškega življenja, kakor pa življenje v rodbini pod materino in očetovo vzgojo. Razen nevarnostim kot slepi potniki, razven lakoti in žeji so izpostavljeni ti mali potniki predvsem mrazu. V nekem mestu na zapadu so našli minulo zimo v vlaku 35 težko bolnih otrok, ki so se skrivali pod kolesi in kjer so pač dobili kak kot. Eni so imeli pljučnico, na drugih je glodala jetika. Ravnateljstvo neke železniške družbe je javilo v Washington vladi, da je tekom enega leta pri skakanju iz vlakov samo na tej progi se ubilo 50 otrok, 100 pa se opas-no poškodovalo za celo življenje.
Skozi mesto E1 Paso v državi Texas, ki šteje (mesto namreč) 25.000 prebivalcev, je korakalo v dobi šestih mesecev 45.150 potepuških otrok. Policija pusti mladostne vagabunde na miru, ker ne more vseh prijeti, ko pa so ječe itak prenapolnjene z — največjimi zločinci.
omieiuaispoju ^^Hn
JiDOHsin ^ HL
Marenherg. Naš trg je z začetkom tega meseca oživel. Skupine otrok, čijih mišljenje je še bolj v prostosti in radosti počitnic kakor pa ob šolskih predmetih, mirno prihajajo v šolo. — V Zgornji Vižingi je umrl 401etni posestnik Karel Korent, bivši vuzeniški orožni-ški komandir. Ze nad dve leti je bolehal pred vsem na srcu, dokler ni bil v začetku meseca septembra rešen navezanosti na bolniško postelj. — V Zgornji Vižingi je na lepo nedeljo prišlo do pretepa. Tri osebe so lažje ranjene. — Cene hmelju rastejo. Zato naši hmeljarji ne silijo s prodajo hmelja,
Vurberg. Naša vurberška župnija je bolj hribovita, koje hribčki so posajeni z žlahtnim sadnim drevjem ter vinsko trto, od katerih je nekdaj naš marljivi kmetič imel lepe dohodke, da je lahko gospodaril ter si še kaj prihranil za starost. Tudi letos je naš kmetic upal na lepe jesenske dohodke, pa so bili računi prekrižani. Krasno je bilo gledati meseca maja po naših sadonosnikih, ko je vse cvetelo, kakor v raju, se vsled krasne pomladi vse lepo razvilo, tako da se je začelo sadno drevje šibiti pod veliko težo. Tudi v vinogradih je lepo kazalo. Pa prišla je velika suša, ki nam je vse požgala, krmo za iU vino in druge poljske pridelke, sadje in gro-i zdje pa je v rasti zaostalo ter ostalo drobno. Pa prišlo je še hujše. Prihrumelo je od Avstrije dol kakor brzojav nagla in strašna ne« vihta s točo, pred katero se je moralo vse kloniti, bil je pravi ciklon, ker kaj podobnega ne pomnijo najstarejši naši ljudje. Najbolj
debele hraste, smreke, bore je lomilo in ru-valo 'kaikor palčice, kaj pa šele ubogi sado-i»šnrki, ki so bili težko obloženi. V desetih minutah je naš ubOgi sadjar bil ob vse, dre-v-je zruvano in polomljeno, sadje pa posuto po: tteh na debelo, vinogradi pomandrani v tla, potolčeni od tope;ter uničeni za več let. Najhujše so prizadete. Gomile in Grajenšak ter delno Krčevine, kjer je vse uničeno od toče, od viharja vse polomljeno in zruvano, oplo več streh jš vihar odnesel. Pa še ni bilo dovolj. Kar je še ostalo ta dan, to je še pa vzelo pozneje, ko je zopet med hudo nevihto padala četrt ure debela .toča s strašnim nalivom. Žalostno in obupano ogleduje sedaj naše marljivo ljudstvo svoje razdrapane domove ter pomandrana polja in vinograde in se vprašuje, kje sedaj vzeti denar za davke, za obutev, za obleko ter za popravilo hiš! V poprejšnjih Jetih so ob podobnih nesrečah prišli pogledat nesrečo poslanci, da so se zavzeli na višjih mestih, danes pa ni nikogar, da bi se potegnil za ubogega kmeta.
Sv. Martin pri Vurbergu. Tiho in mirno, brez zunanjih svečanosti, je praznovala župnija sv. Martina 1401etnico svoje ustanovitve. Leta 1792 je bila namreč prejšnja šentpeter-ska podružnica povzdignjena v župnijo. 11 duhovnikov je v teku 140 let paslo tamošnje ovčice. Prvi, ki še dandanes živi v ljudskih dušah, je bil Franc Koren. Rojen pri Sv. Petru pri Mariboru, je obhajal leta 1815 pri Sv. Martinu zlato mašo in končno istotam umrl leta 1820. Sledil mu je za kratko časa Spesič Mihael od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je pozneje postal nadžupriik v Iločah in je tam tudi pokopan. A že leta 1826 je prevzel župnijo Jakob Markovič in jo vodil do svoje smrti leta 1841. Zopet mu je za malo časa sledil Jeklevič Anton iz Podzemlja na Kranjskem, ki se je kot vpokojenec naselil v Selnici ob Dravi in je tam tudi pokopan. Sledil mu je Zorman Gregor od Sv. Trojice v Slov. gor. Župnijo je vodil 6 let, od leta 1849 do 1. 1855, na kar mu je sledil Franc Mihelič, ki je bil rojen na Vurbergu leta 1802 in je umrl kot župnik pri Sv. Martinu dne 6. dec. 1867. Miheliču sta sledila Povše Matija iz Ormoža in Viher Filip iz Frama. Obeh se še ljudstvo spominja. Njima je pa sledil sedanji župnik, vlč. g. Anton Lajnšic. In ko obhaja župnija 1401etnico, obhaja njen dušni pastir 401etni-co, kar je stopil pred oltar Gospodov. V vrsti naštetih dušnih pastirjev je zadnji, a po zaslugah, ki si jih je pridobil za svojo župnijo, častno zastopa svoje prednike. Njegova skromnost ne pripušča, da o njegovem delovanju sliši širna javnost, zato mu na tem mestu le samo želimo, da posnema svojega davnega prednika Franca Korena in čez 10 let obhaja pri Sv. Martinu svojo zlato sveto mašo. Dal Bog!	v
Sv. Trojisa v Slov. gor. Vreme se je po zadnjih deževjih že močno ohladilo. Res je sicer, da so dnevi še zmiraj prav topli, celo vroči, vendar so pa noči postale že občutno mrzle. — Našega g. kaplana so v prejšnjem mesecu pri kraljevi banski upravi v Ljubljani obsodili na 120 Din kazni ali dva dni kajhe, ker je bil pri lanskih novemberskih volitvah premalo priden. Prav enaki pozdrav je dobil iz bele Ljubljane tudi g. Recek. Še hujši šnofec pa je dobil istočasno neki znani rodoljub iz ene naših sosednjih župnij, ki so mu v beli Ljubljani naložili celo 500 Din kazni, ali pa mora za 10 dni iti jest ričet. Pa smo Trojiča-ni radi pridni, pa smo še vse premalo.
Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo dne 25 .septembra praznujemo 4001etnico turške nesreče s
slovesno službo božjo predpoldne, popoldne po večerniči pa v Slomškovem domu s pevsko prireditvijo. Uljudno vabimo!
Frankolovo. Zavoljo pomanjkanja duhovnikov in zavoljo Slomškove proslave, ki se vrši v nedeljo dne 25. septembra t. 1. v Voj-niku za celo novocerkovško dekanijo, bo letos na shod na kvaterno nedeljo dne 25. septembra pri podružnici presv. Trojice na Goj-ki le ena sv. maša s pridigo ob 10. uri predpoldne.
Ponikva. Tudi pri nas toži vse o krizi in suši. Prizadeti so zlasti kmetje po hribih, kjer je suša uničila travnike in njive. Tudi vodo morajo nekateri od daleč nositi in voziti. Celo vas Ponikva, ki ima novozgrajen vodovod, trpi za pomanjkanjem vode. Suša tudi vodovodnim izvirom ni prizanesla. — Najnovejše je pa nagla smrt mlade gospodinje na Tičevem Neže Berglez. Dne 16. septembra popoldne je prišla iz poljskega dela domov, kjer jo je zadela možganska kap. Zapušča dva majhna otročička. Pokopali smo jo v soboto ob velikem in splošnem žalovanju.
Šmarje pri Jelšah. Grozdje nam v tej izredno vroči jeseni silno lepo zori in je upati na kar najboljši pridelek, da bi nam ga le poleg sršenov, os in muh tudi človeški tatovi pri miru pustili. — Na novo smo si v Katoliškem domu v letošnji zimi svoj oder preuredili in na zelo trdno podlago položili. Do-sedaj pa smo se mučili z dozidavo prostranih prostorov za garderobo in knjižnico, za od-borove seje, pevske in glasbene vaje ter za manjše poučne shode. Na Slomšekovo nedeljo popoldne nameravamo vse to slovesno bla gosloviti in našemu Prosvetnemu društvu kot dar izročiti. Ob tej priliki bo tudi slavnostna akademija z deklamiranjem in prepevanjem Slomšekovih pesmic, z nagovorom o našem največjem verskem in narodnem bu-ditelju in vzgojitelju in pa igra domačih deklet. Obeta se nam tedaj res prav lepa in pomenljiva proslava 701etnice Slomšekove smrti. Pa bo tudi prav tako; saj je slavljeni služabnik božji naš rojak iz Sloma na Ponikvi.
Šmarje pri Jelšah. Pameten bodi, tako so nas starši učili nekdaj. Pametno je sodil naš dopisnik v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« o naših fantih z besedo: »Nož in pa fantovski ponos pač ne sodita skupaj!« Saj nož ni znamenje ne moči in ne poguma, ampak znak strahopetnosti in roparske krvoločnosti. Vsaj v naši dekaniji so se tega pravila pošteno vzgojeni fantje dozdaj in že dolgo vrsto let prav pridno .držali, ko o kakih po-koljih pač niti slišati ni bilo. Sedaj pa bi naj naenkrat pozabili na Slomšekov opomin, da jim je Bog izročil trojno premoženje, naj ga rabijo staršem v pono^, domovini v korist in Bogu v čast, in sicer zdravo telo, dobro glavo in pošteno srce! Nož naj le ostane mesarju kot potrebno orodje, fantu pa Bog daj in ohrani trdo zdravje in veselo srce, ki sta več vredna ko vse zlato in sta boljša kakor polne skrinje zakladov. Toda kaj pomaga moja svaritev in moje poučevanje, ko pa surovi
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni u-porabi naravne »Franz Joseiove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vo-do toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	' 12
prijatelji noža ne vzamejo v roke poštenega lista in tudi med pridigo zunaj cerkve osta-f jajo! Pomagalo bi, če bi se dobri fantje po Slomškovem zgledu za svoje tovariše pobri-* gali in jih k dobremu napeljevali, in želeti bi bilo, da se uresniči nasvet zadnjega »SIch venskega Gospodarja«: »Treba bo fantovskih' organizacij za oliko srca in za boj proti ne-: ¡zmernemu zavživanju alkohola ter proti ne* spametni uporabi noža« in ne bo več trebi toliko zagovarjanja naukov in kazni pred so« dišči.
Imim - bogastvo morja.
Jantar! Dragocenost, ki takorekoč raste v morskem pesku. Največja ležišča teh draguljev so na obali Baltiškega morja.
Kako je nastal jantar?
V sivi davnini so tam, kjer danes valove valovi Baltiškega morja, rasli o-gromni jelovi gozdovi. Kakor menijo zemljoslovci, pa je te gozdove v tako-zvani terciarni dobi zagrnilo morje in vse rastlinstvo se je pogreznilo v morsko globočino, jelove gozdove je zasul fini morski pesek. Kar je od teh jelo-vih gozdov še ostalo, to je jantar, ki ga ljudje poznajo že tisočletja. Jantar ni namreč nič drugega, kakor strnjena je-lova smola. Jelka, ki je kje načeta, izceja iz sebe smolnat sok, ki teče po drevesu na tla in se tu strdi. Čezenj pada iglasto listje, na to se zopet cedi smola itd. V teku sto- in tisočletij so se nabrale na tleh cele plasti smole v kroglicah in palčicah. Ko je morje zagrnilo gozdove, je drevje hitro segnilo, smolnate plasti pa so se ohranile ter od tisočletja in tisočletja postajale bolj trde. Ker pa je smola razmeroma lahka, so jo morski valovi metali na obrežje. Danes dobivajo jantar v modro-sivem ilovnatem pesku, v takozvani: modri prsti. Ta prst je kake tri metre debela ter pričenja že nekaj metrov pod morskim dnom, na obrežju pa so jo našli 5 m pod morsko gladino. Ker. je obrežje skoraj povsod več ko 20 m visoko nad morjem, je najti plast, v kateri se skriva jantar šele v globočini 30 metrov.
Barva in ahlika jantarja.
Jantar ima različne barve: je rumen in rjavkast, prozoren in nekako zastrt. Ribiči, ki iščejo jantar, pravijo jantarju, ki ni prozoren, da je »barva kislega zelja«. Velike kose jantarja obdelajo takoj, male kroglice pa poprej segrejejo, in jih potem stisnejo več skupaj v en kos, katerega potem obdelajo. — Strokovnjaki seve cenijo naravni jantar bolj. Redko kedaj dobijo jantar v taki obliki, kakršnega je napravila narava že na drevesu. To so podolgaste raztegnjene, veliki kaplji podobne male krogljice, ki dokazujejo, kako je smola počasi lezla iz ranjenega drevesa. Dobiti pa je tudi prave kapljice in tudi cele kose, ki so se strdili in so se sprijeli na tleh. V teh velikih kosih je lahko razločiti posamezne kapljice.
Jantar — rastlinstvo in žuželke.
Najbolj zanimivo pri jantarj-u je, da nam vsaj v malem pokaže kos nekda*
njosti potopljenih gozdov. Ko je smola padla na tla, se je jc oprijelo marsikaj, ali žuželke ali igle jelk ali kaka druga stvar. Zato najdemo danes v jantarju Sivljenske oblike iz davne preteklosti, kar učenjakom služi za proučavanje. Iz teh jantarskih vsebin so naravoslovci dognali, kakšno rastlinstvo in živalstvo je bilo tedaj na zemlji, žuželke tistega časa so bile prav take, kakršne so dandanašnje, rastlinstvo pa je bilo tako, kakršno se danes nahaja v bolj južnih krajih. Na bregovih Baltiškega morja je torej pred mnogo tisoč leti vladalo južno podnebje. Dognali so, da so poleg jelovega in listnega drevja rastle ob Baltiškem morju tudi palme, ciprese, magnolije in cimet.
Jantar v starem veku.
Jantar so poznali že Grki in so ga imenovali »elektron«. Dobivali so ga pa prav tako na baltiški obali, kakor ga dobivajo danes. Že pred 2000 leti so v teh krajih ljudje nabirali jantar in ga prodajali daleč proti jugu, bodisi po trgovskih potih, ki so vodili po suhem, ali pa so ga vozili drzni feničanski mor narji v majhnih ladjicah iz Baltika o-krog vse Evrope skozi Gibraltar, Sredozemsko morje na Grško in v Egipt. V vseh starinskih grobiščih dobimo o-kraske iz jantarja.
Pridobivanje.
Kako dobivajo jantar? Najboljša »žetev« za jantar je v dneh po hudih viharjih, ko so morski valovi že več dni bičali zemljo in raznesli mehko morsko dno, so odprli tudi takozvano »modro plast« pod morskim dnom ter prinesli na površje jantar, ki so ga vrgli na obrežni pesek. Ko se valovi zopet poležejo, hite prebivalci na obrežje in iščejo jantar. Pri tem marsikdo, ki mu je sreča mila, zasluži velike svote. Ribiči veslajo z dolgimi mrežami na morje in love tudi morske rastline, med katere so se vjele jantarjeve krogljice. Morske rastline, ki nosijo s seboj jantar, spoznajo ribiči po modrikasti barvi, katero so dobile rastline od modre frrsti. Taki dnevi so za prebivalce tega morskega obrežja dnevi sreče. To, kar so nalovili, imenujejo »blagoslov obrežja«. Na obalo pa ne priplavajo vsi kosi jantarja, ki ga je morje dvignilo izpod morskih tal, ampak marsikak kos pade nazaj na dno, kjer obleži v morskem pesku. Kadar je ob mirnem vremenu voda tako čista, da je videti ne pregloboko dno, ribiči lahko opazijo na dnu rumeni kamen, ki se razločno loči od belega peska. Kadar ribiči kaj takega opazijo, brž prihite z dolgimi mrežami in črpajo dragocenosti z morskega dna. Včasih tudi potapljači iščejo jantar na morskem dnu, vendar se to manj izplača.
Gagat.
Poleg jantarja je še en kamen, ki je nastal iz drevesnih snovi, to je gagat. Je popolnoma črn kakor oglje ter zgoščenemu premogu podoben. Dobivajo ga pred .vsem na Angleškem, kjer ga predelujejo za žalne okraske. Je težji kot jantar in tudi trši, je pa krhek tako kot jantar. Če ti jantar ali gagat pa-
de na tla, se razbije. Zato je treba na te vrste dragih kamnov prav posebno paziti.

Vprašanja in odgovori.
B. K. v Š. Posestvo so mi pri zapuščinski razpravi previsoko cenili, kaj naj ukrenem proti? — Drugega ne morete, kot dati izjavo, da pod takimi pogoji vi posestva ne prevzamete, naj ga kdo drugi od vaših. Glede ostalega govorite z odvetnikom, ki vam bo že pomagal.
I. B. v R. Ali sem kot oče devetih otrok prost kuluka? — Ne.
J. Z. v S. Kje lahko kupim pšenico? — Koliko je kmetov, ki jo imajo na prodaji Pa vi ne veste za njega, oni ne za vas. Ako hočete, pišite Gospodarski zvezi v Ljubljani.
J. B. v Št. J. Ali imam kot oče devet otrok pravico do zmanjšanja taks na gozdarski šoli? — Ne. Zapomnijo naj si vsi, da so zaradi devetih otrok davka prosti, da so samo državnega davka prosti, vse drugo pa morajo plačati.
F. D. v G. Nas je sedem porokov, kako da sedaj samo mene toži hranilnica- ali moram vse samo jaz plačati in višji znesek, kakor sem podpisal? — Glede vašega poroštva vam lahko damo pojasnilo: Vi ste podpisali za-dolžnico, je vseeno, če ste jo zadnji, ker jamčite nerazdelno, to je, da eden plača vse, če drugi nimajo. Podpisali ste tudi, da ste porok ne le za glavnico, ampak tudi za obresti in stroške. Zato je svota narastla. Vaši sopo-roki so postali med tem nemaniči, eni tako, drugi drugače. Ako prenosi v zemljiški knjigi niso že 6 mesecev stari, jih lahko izpodbijate. Poleg tega zahtevajte, da kupnina za posestvo, na katerem je bil dolg vknjižen, doseže tako visoko, kot je dolg, potem morda vas ne bo zadelo plačilo, sicer pa morate vse plačati. Imate pa, če ste vi plačali, pravico, proti vsakemu soporoku vložiti tožbo na povračilo. Tako tožbo vam more sestaviti dober odvetnik.
F.	K. v Sv. B. Ali smem imeti dve obrtni delavnici? — Seveda smetel Prijaviti morate novo v novem kraju kot podružnico in pomočnika kot poslovodjo.
H. V. v P. Kdaj bo žrebanje srečk katedrale v Beogradu? — Dne 20. septembra 1932.
St. J. v B. Brezposelen kovaški pomočnik išče službo. — To morate dati v inseratni del. Uredništvo službe ne posreduje, naročite inserat pri upravi lista.
J. H. v S. Neka oseba nam kali vodo z nesnago. Kaj naj napravimo? — Opozorite jo, bo vendar toliko obzirna, da pranje ne spada k pitni vodi. Ako noče, javite zadevo občini, ker je studenec za vso okolico.
G.	H. v S. Imam izgovorjen prevžitek, pa ga ne da. Kako ga dobim? — Treba je izterjati kot kak drug dolg. Ako noče, je treba tožiti!
M. O. ▼ L. Ali je zakupnik lova dolžen plačati odškodnino za škodo po zajcih? — Škodo morate takoj prijaviti njemu in občini, da jo ceni, nato šele lahko dobite odškodnino.
je poceni, ako se nabavi direktno iz tovarne; radi tega pišite takoj po novi, veliki cenik
tovarni perila
Stermecki
Celje št. 24
kjer najdete za moške srajce po 22, 26 in 28 Din, hlače 16, 19 in 22 Din; za dame hlače 16, 23 in 30 Din, kombi-neže 34, 40 in 46 Din in vse drugo perilo.
Cene globoko znižane! Izbira ogromno!
Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani cenik!
ljani. Dobi se že tudi v Mariboru v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila za ceno 12 dinarjev. Knjižica bo dobro služila vsem, ki se za Slom šeka zanimajo zlasti iz vzgojnega, a tudi iz osebnostnega stališča. Knjigo toplo priporočamo!
mm hnjiga.
»Slomšek naš duhovni vrtnar« je naslov knjižici, ki je pravkar izšla. Napisal jo je Et-bin Boje, založila Leonova družba v Ljub-
Raznoterosti.
V današnjih časih morski roparji na Črnem morju. Časopisje iz Bukarešte poroča o holandskem parniku »Galile-se«, ki je postal na vožnji po Črnem morju plen morskih roparjev, ki ogrožajo že nekaj dni obalo in manjša pristanišča. Do sedaj se ni posrečilo dognati, odkod so lopovi in kje se skrivajo. Skrivališče bo gotovo na enem izmed otokov v Črnem morju, kjer bode težavno bandite izslediti, kaj še le prepoditi in jih iztrebiti. Mož od pasadke holandske ladije je podal o napadu tale zanimiv opis: »Stali smo pred Con-stanzo, da bi zapeljali v jutro v luko. Ne daleč od nas so čakale zasidrane še druge ladje na vzhod solnca. Krog 12. ure v noči, bilo je temno kot v rogu, smo slišali v naše kabine trkanje ter krič. Predno smo se zavedli, kako in kaj, udere k nam par ljudi, maske na obrazih in samokrese v rokah. Kaj smo hoteli učiniti? Tolovaji so nam veleli molk in so nas napodili v majhno kamro. Z oficirji so postopali ravno tako. Eden je počakal pred vrati kamre in grozil, da bo takoj streljal, ako bi se kateri drznil ganiti ali celo kričati. — Brez dvoma: presenetili so nas. Po
dolgotrajni vožnji smo imeli na krovu samo eno stražo, katero so roparji zvezali. Ko smo čepeli spodaj v ujetništvu, smo čuli, kako so nosili banditi na krov zaboje in jih metali v pod parni kom pripravljene čolne. Po izropanju parnika so izginili kakor strele. Ko se je naš tolovajski stražnik odstranil, smo skočili po orožje, streljali v noč, a nismo ničesar čuli. Spustili smo v mo rje čolne, a tudi na ta način nismo za-mogli ničesar dognati. Razbojniki so zginili neslišno, kakor so tudi prišli. Napadli so naš parnik v majhnih ribiških čolnih.«
Kakšna žival je polž? Francosko ministrstvo za kmetijstvo bode moralo v kratkem sporočiti svojo odločitev v zelo važnem vprašanju, za kakšno žival se smatra polž, za domačo ali divjo? Vinogradniki v Burgundiji se namreč že dolgo ponašajo s stranskim izdelkom svojega poklica, z vinogradniškim polžem, ki velja širom Francije za prvovrstno poslastico in gre dobro v denar. Vinogradniški polž živi od trtne-ga listja. Lov na te polže pa je postal tako živahen, da smatrajo vinogradniki svoje koristi za ogrožene, ker vse išče vinogradniške polže. Zato so se burgundski lastniki vinogradov lovu na polže odločno uprli, pri tem pa so pozabili, da jih v tem ne podpira prav noben francoski zakon. Francija ima sicer natančen zakon o ribolovu in lovu na divjačine, zakonodavci pa so popolnoma pozabili na zakon v zaščito polžev. Nikjer ni zapisano, komu je dovoljeno loviti polže in kje je to dovoljeno, kje prepovedano. Tako se dogaja, da si lastniki vinogradov in posestniki tolmačijo pravico do polžev drugače, kakor polžji lovci in iz tega različnega tolmačenja nastajajo spori. Neki odvetnik, ki je imel ponovno opraviti pri sodišču zaradi polžev, pravi, da bi se polži zaradi svojih rožjčkov morali u-vrstiti med »rogate« domače živali — lovci na polže pa se zagovarjajo, da polžev niti ne love v mreže, niti jih ne streljajo in da zato ni potrebno nobeno posebno dovoljenje.
Najdaljša cevna napeljava na svetu. Angleški, amerikanski in francoski kapital je s polno paro na delu, da zgradi na celem svetu najdaljšo napeljavo po ceveh, po katerih bo teklo surovo olje. Gre za napeljavo v Iraku — ob rekah Evfrat in Tigris v osrednji Aziji —, ki bi vodila iz Kirkaka, pe-trolejske pokrajine v Mossulu, do Sre-iozemskega morja na daljavo 1860 km. Stroški so preračunani na 10 milijonov funtov šterlingov. Nad rekama Tigris m Evfrat bodo napravili žično železnico, po kateri bodo prepeljevali ma-'.erijal in živila za delavce. Pod obema rekama bo tunel, skozi katerega bodo položene cevi za odpremo petroleja ali nafte. Predvidenih je 13—15 postaj za irpanje nafte iz zemlje. Napeljava bo jotova leta 1935.
Bogata nagrada za prvo kuverto ¡račne pošte. Udruženje francoskih na-jiralcev znamk ponuja poldrugi mili-lon dinarjev za prvo kuverto, ki je bila )dposlana po zraku. Čeravno spada )ošiljanje pisem po zraku v najnovej-io dobo, je bilo pismo, kojega kuverto
Sr. Klara Kukovec zopet redno ortiHnira ad 9. do 11. in od li. do 16. ure, Krekova ulica 18, Maribor.	1053
išče francoska družba, odposlano v zrak dne 9. januarja 1793. Vzel ga je seboj Francoz Jean Pierre Blanchard,
ko se je dvignil v Filadelfiji v Severni Ameriki v balonu v zrak. Zgodovinsko pismo ima radi tega toliko vrednost, ker ga je podpisal prvi predsednik Združenih držav Severne Amerike Jurij Washington. c
Najvišji stolp na svetu. V Čikagi bodo postavili iz jekla stolp, ki bo 620 m visok. Stroški za zgradbo so preračunani na 3 milijone dolarjev.
Jubilej uličnih hodnikov. Meseca junija leta 1782 so v Parizu na cesti Rue de Odeon položili prve hodnike za pešce, kar je v tistem času bil pravi čudež. Kmalu so začeli delati obcestne pločnike tudi po drugih pariških cestah, nakar je ta vzgled našel posnemovalce po številnih evropskih mestih. Še leta 1780 je dekret francoskega kralja strogo prepovedal, metati skozi okno na cesto pomije in umazano vodo, češ, da je to za ljudi, ki kaj takega dobijo na glavo, zelo neprijetno. Ta navada, metati pomije kar skozi okno na cesto, je bila menda v Parizu splošno razširjena. Povzročala je strašen smrad po pariških ulicah. Zaradi tega smradu so se francoski kralji tudi preselili iz Pariza v Versailles.
Po zahSiučlio lisi® &o§l€
¥€§11 lil K10Wi€€.
Pri parlamentarnih volitvah na Švedskem,
ki so se vršile zadnjo nedeljo, so dobili od 212 poslancev socijalni demokrati 104, kmečka zveza 36. Stara vlada je odstopila.
Župan Klampier umrL Zadnjo nedeljo je umrl zadet od kapi pri Sv. Martinu pri Vur-bergu zaslužni župan Ivan Klampfer, star komaj 51 let.
Dvojno poroko so obhajali v nedeljo dne 18. t. m. v ugledni Klemenčičevi hiši pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Poročila sta se sin Ivan in hčerka Katica. Bilo srečno!
Ker je miril, je plačal z življenjem. V vino-toču na Pohorju nad Radvanjem pri Mariboru so se stepli zadnjo nedeljo pivci in začeli razbijati. Na pomirjenje razgrajačev je prihitel tudi Jakob Klemenčič, pomožni žel. delavec iz Razvanja. Ker je miril pretepače, ga je udaril nekdo z ostrino sekire po prsih s tako silo, da je kmalu po prevozu v mariborsko bolnico umrl.
Radi zastrupljenja moža 20 let robije. Celjski senat je razglasil dne 19. t. m. to-le razsodbo: Britovšek Julijana, stara 60 let, je kriva, da je dne 8. maja t. 1. v Smartnem pri Slovenjgradcu po zrelem preudarku, s strupom in iz koristoljubja usmrtila svojega moža Britovška Ivana s tem, da mu je dala zaužiti cmoke, v katere je pridejala fosfor, radi česar je Britovšek Ivan dne 13. maja t. 1. na posledicah zastrupljenja umrl in je zato obsojena na 20 let robije, stalno izgubo častnih državljanskih pravic in na povračilo sodnih stroškov, ki jih je smatrati za iztirljive. V kazen se ji šteje tudi preiskovalni zapor od
13. maja dalje, ko je bila aretirana. Tudi po razglasitvi sodbe je obtoženka še vedno odločno zanikala, da hi bila mola usmrtila.
Maribor bo proslavil 701etnico Slomškova smrti v soboto dne 24 t. m. ob pol 9. uri zvečer v Narodnem gledališču z zelo pestrim sporedom.
Sv. Janž na Dravskem polju. Tukajšnji
prosvetno društvo priredi v Društvenem domu v nedeljo dne 25. t m. ob treh popoldan Slomškovo proslavo. Na sporedu sta dve igri »Sultanova hči in dobri vrtnar« in »Satan«, naš pevski zbor bo pa zapel nekaj S i moško-vih pesmi.
Selnica ob Dravi. Čitalnica priredi v nedelji, dne 25. t. m. ob treh popoldne proslavo sp> mina 701etnice Slomškove smrti. Na spored il bo govor o Slomšeku, deklamiranje in petj»
Slomškovih pesmi ter igra.
Polzela. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 25. t. m. Slomškovo proslavo. Vabimo k obilni udeležbi!
Pišece. Vedno kaj novega pogruntamo. Sedaj je naša kmečka hranilnica in posojilnica storila posnemanja vreden korak in je pripravila za vse dolžnike za prihodnje leto načrt o znižanju obresti na dana posojila, kar priporočamo tudi drugim zadrugam. V kratkem ta načrt priobčimo.
Opozorilo. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru obvešča, da nima nikakih zvez in tudi ni istovetna z Gospodarskim društvom v Mariboru.	1063
SADJARJI! Ne dajajte Jabolk za vsako ceno! Iz trgovskih krogov smo izvedeli, da imajo razni prekupci v Mariboru izredno velik zaslužek! Dne 25. t. m. je tudi carina za 30 par pri 1 kg znižana in zato vsaj za to svoto dvignite ceno sadjul Podeželski trgovci, ki imate interes na tem, da kmet kar največ denarja dobi, glejte tudi sami na to, da bodo cene pravilne!
MALA OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
Sprejmem služkinjo na majhno posestvo, katera je vajena vsega dela, s 15. oktobrom, pod znamko »Ubogljiva«.	1064
Proda se travmik 2 in pol orala v Ložanah, izve se pri Ivanu Vogrin, Vukovje, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	1062
Sode nove hrastove, 10—15 hI vsebine, liter 1 Din izdeluje Pavel Ledinek, sodar, Maribor, Gozdna ulica 6.	1060
Vajenca sprejme knjigoveznica Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Kupim takoj dva mlada bika do 800 kg ma-rijadvorske pasme, že licencovana, če mogoče vprežna. Tesep, Dol. Počehova št. 15, p. Pesnica. .	1061
Voz halbrater na prodaj. Babno 11 pri Celju. Cena nizka.	1058
Lepo posestvo z velikim vrtom, travnik, gozd, njive, dve kravi in z vsem gospodarskim orodjem, električna razsvetljava poceni na prodaj. Pobrežje, Vrtna ulica 6.	1059
Dobra sodba.
Skopuh je izgubil mošnjo, v kateri je bilo 800 srebrnikov- Dal je razglasiti, da bode prepustil tistemu, ki mu vrne mošnjo z denarjem, iz nje 100 srebrnikov.
Mošnjo je našel berač in je slišal tudi razglasitev. Ker je bil pošten, je takoj poiskal skopuha in mu je izročil denar.
Skopuh je preštel srebrnike an žal mu je bilo, da bi moral obljubljenih 100 dati beraču. Zato je nekoliko pomišljal in je rekel:
»Bilo je v mošnji 9 •to srebrnikov. Kakor vidim, si si svoje plačalo že vzel, ker jih je tu samo še 800.«
Berač je bil v začetku presenečen, potem pa jezen. Zaman je zatrjeval, da ni vzel niti enega izmed srebrnikov in da je vrnil mošnjo prav tako, kakršno je našel. Ko to vse vkup ni nič zaleglo, je šel do sodnika.
Tja je moral priti tudii skopuh. Prisegel je, ker ga je omamil pohlep po denarju, da je bilo v mošnji 900 srebrnikov in da si je berač sigurno svoje plačilo že vzel. Berač je seveda po svoje trdil, da ni vzel iz mošnje prav nič.
Nato je sodnik razsodil;
»Očividno torej ta mošnja ni prava. Zato bo treba čakati, da se najde prava mošnja, v kateri bo baš 900 srebrnikov.«
Nato je povedal skopuhu: »Vi čakajte, da se bode našla prava mošnja, kajti ta-Ie ne more biti Vaša!«
Beraču pa je velel: »Ti pa vzemi to mošnjo in jo prinesi še le tedaj, ko se bode kdo našel, ki bo prisegel, da je izgubil tako, v kateri je bilo 900 srebrnikov.«
Hiter odgovor
Učitelj: »Ali mi more kdo povedati primer za to, da je mačka hinavska?«
Tone: »Da, jazi Mačka je hinavska, ker se včaai izdaja za zajčjo pečenko.«
Za našo deco.
Čarobna lutka.
(Dalje.)
«Dosti, dragi moj«, ga je zavrnila vila. »Da je lutka tako veiikfi, to je za to, ker so se tvoje želje in tvoja zavist povečale. Za sedaj nama je dovolj razgovora.« Na te besede se je s ¡svojo po-vorko zopet vrnila v sito mišjo luknjico.
Drugega dne je postavil Peter tisto lutko v svoje izložbeno okno. Mnogo ljudi si jo je ogledovalo, ali nihče ni mislil na to, da bi jo kupil.
V tem času se je razvijala zlatarjeva delavnica čimdalje bolj. Načelnik in njegovi znanci so prinesli Antonu toliko dela, da mu je komaj bil kos. Peter je radi tega postal tako nevoščljiv, da ne bi bil mogel na noben način prodati svoje lutke, če ne bi bil Anton nagloma obolel. Tedaj se mu je zavist malo zmanjšala.
Lutko je kupil neki trgovec z jadri za jadre-nice. Obesil jo je nad vrati svoje prodajalne kot znamenje. Tak je bil v stari dobi običaj.
Prav poceni je prišel do lutke. Samo par dinarjev je plačal zanjo. Pa izposloval je pri zadružnem načelniku, naj priredi slavnost s pojedino v čast Petru Zavidiču, na katero je bil seveda povabljen tudi Peter sam.
Na slavnosti je bil Peter zelo dobre volje. Vse mu je šlo v slast, in to tem bolj, ker je ležal bedni Anton bolan v svoji sobi in ni smel razen zdravil nič drugega zauživati. ^
Slavnost se je nadaljevala globoko v noč. Peter se je toliko napil, da so ga morali služabniki kakor mrtveca nesti do njegove hiše. Govorilo se je, da so ga ljudje na trgu silno zasmehovali.	.
Preden završim tole l oglavje, vain morem reči, da je Anton kmalu okreval in da ga je načelnik posetil vsak dan. In ko je mogel že po-malo vstajati s postelje, je prispel načelnik s svojo hčerko Elizabeto. To je pripomoglo, da je Anton še hitreje okreval.
Peter pa je imel sedaj še več razloga, da ga
je mučila črna z;avist.
* * *
III.
Peter je izdajal mnogo denarja, ker je Hotel, da bi se o njem govorilo. Da, govorilo se Je Q njem, ker je bil smešen in so se mu sosedje po« smehovali. Oblačil se je po najnovejši modi, kf je bila prav čudna. Okoli vratu Je nosil nekak1 ogromen ovratnik, radi česa je bil videti strašno neumen. Na nogah je imel čevlje s Silastim kon« cem, nogavice pa so morale biti za vsako nogoi različne barve. Navadni in resni ljudje se niso mogli dovolj nasmejati, če so ga srečali na ulici.
Nekoč se je hotel malce voziti po reki. Poklical je čolnarja in je sedel v njegov čoln. Morda veste, da so taki ljudje zelo zavzeti za šale. Drugi čolnarji so marsikaj smešnega iznesli, kar je šlo na Petrov račun. Ko je priplul čoln čez reko, se je Peter začudil, ko je zahteval čolnar za prevoz nerazmerno veliko svoto. Ali ta mu je pojasnil, da velika gospoda, kakor je on, vselej toliko plačuje. Petru je bilo tako laskanje prav po volji, zato je izvlekel mošnjo in je plačal.
Oh, neumnež! Ni čul, kako se mu je čolnar smejal za hrbtom. To je vedno tako: Ljudje, ki se kažejo to, kar niso, so zmerom zasmehovani in prevarani.
Dalje sledi.
Medvedek.
(Povest v slikah.)
49. Pred Miška prileti lastavica.
Ubogi Miško beži kakor znorel, samo da bi bil brž preko praga domače hiše. Toliko se je že upehal, da mora postati. Sede na hlod ter si briše potne srage s čela. Prileti lastavica in mu po-šepne, da ga preganja orjak.
50. Še eden prijatelj.
Miško skoči po koncu in se spusti v beg. Naenkrat postoji, ker je zašel. Znašel se je na pašniku. Tukaj se je pasel konj Živko. Miško mu potoži svoje gorje in Živko mu reče: »Miško! Skoči mi na hrbte! Orjak me ne bo dohitel.«
(Dalje sledi.)
ranllnica Dravske banovine Maribor
Centre!®: Maribor
¥ lastni rnn palači na oglu Oosposhe-Slof€nsh€ ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
Podružnica: Celje
nasproti pošte, prej Južnošta-žersfta hranilnica.
najugodnejšemu obrestovan ju. Najbolj
588
# sprejema vioge na Knjižice in ieKoci račun proti najugodnejšemu obrestovanju. «ajooij J varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim J i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. $
Preklic. Podpisani Rozman Konrad, posestniški sin, Vodole h. št. 33, p. Sv. Peter niže Maribora, preklicujem vse žalitve in obrekovanja, ki sem jih izrekel na dan 11. septembra 1932 o Antoniji Verlič iz Št. Petra niže Maribora in jih obžalujem. Maribor, dne 17. sept. 1932. Rozman Konrad. 1056
Zavarovanje proti požaru in za življenje ter nezgodo posreduje zastopstvo »Feniks«, agentura Pichler, Ptuj, Vošnjakova ul. 1055
Ovčjo volno kupi po najboljši ceni Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1057
Oferja s tremi delavskimi močmi sprejme s 1. novembrom Zenkovič, Pivola 6, Hoče. 1048
Praktični posamezni pouk v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci. Razmnoževanje in strojepisna dela. Svetlobno prerisavanje. Zahtevajte prospekt. :— Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 1032
Kupim ječmen po dnevni ceni ali zamenjam proti različni vrsti opeke. Henrik Sarnitz, posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 1030
Hrastove sode po 200 litrov, prima po 50 Din, sekunda po 30 Din, pri tvornici »Zlatorog«, Maribor.	1008
Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje: »Kreditna Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema zastopnike.	980
Trgovskega vajenca, zdravega, dobrega raču-narja, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, sprejme trgovina z mešanim blagom Jos. Farkaš, Sv. Jurij ob Ščavnici. 1037
SHaaBsiisissesEiEiBisE
ljudska samopomoč
v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se je preselila iz Aleksandrove ceste št. 14 v hišo
Orajski irg si T,1. natisfr.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Glavni trg 23 (v novi palači pri mestni avtobusni postaji, sadni trg za vozove)	1050
trgovino z elektrotehničnimi potrebščinami.
V zalogi: vsakovrstne žarnice, svetilne priprave, likalniki, kuhinjski aparati, motorji, razen inštalacijski materijal, žice. — Radio-aparati in pritikline.
Z dobrim materijalom, nizkimi cenami in solidno postrežbo si hočem pridobiti Vaše zaupanje.
Karol Florjančič
elektrotehnična trgovina, Maribor, Glavni trg 23.
Zopet znižane cene v
Trpinovem Bazarja
v Mariboru, Vetrinjska ulica 15,
Dobro blago,
zdravo blago,
mnogo blaga
pridelate, če gnojite z
„Nitrof oskalom - Ruše"
Ozimnim žitom gnojite v jeseni pred setvijo 150-200 kg na 1 k. jutro.
Travnike gnojite z
1051
„apnenim dušikom"
v jeseni ali pozimi 150-200 kg na 1 k. jutro.
Društva sv. Ane
(Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitvenikm
Sveta moti Ana.
Cene od 32 do 52 Din. — Pet različnih vezav.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
E E E
e e e e E E e e E e e e e e E
Spodnjestajershi
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
najboljše in najvarnejše pri
osojilnici v Mariboru
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog famčl nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položni«;!. Pišite po nje! "THO
a □
□
a a a a a a a a a a a a a a a a a
tiskar: Tiskarna sv. Cirila .v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik JanuS Goleč, novinar X Mariboru»
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru.