COBISS
Celje - skladišče
D-Per
GLASILO KOLEKTIVA	LETO XVI ŠT 5 • CELJE MAJ1980
NAJVEČJI DRŽAVLJAN SVETA ODHAJA! NAJBOLJŠI DOMOVINE SIN!
TITO NAŠ HEROJ — MOGOČNEGA SPOMINA, TVOJ LIK MED NAMI VEDNO BO SVETAL,
ZA TABO ZDAJ ŽALUJE DOMOVINA,
V NAŠIH SRCIH VEČNO BOŠ OSTAL!
Smrt nam je vzela človeka, ki smo ga mi in vsi kontinenti naše zemlje priznavali za največjo osebnost našega časa. Bil je legendarni junak, ki se je že pred vojno in v najtežjih pogojih bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in nato — kot borec, partizan — organiziral junaški narodnoosvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije.
n
Dne 4. maja 1980 je ob 15.05 uri v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ — tovariša Josipa Broza Tita. Globoko in boleče nas je presunila vest, da se je končala nadvse častna življenjska pot nam vsem ljubega predsednika Tita. Naša domovina Socialistična federativna republika Jugoslavija, Zveze komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše države so izgubili svojega naj večjega sina, revolucionarja, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, velikega voditelja države in partije, neumornega graditelja socialistične družbene ureditve in borca za mir v svetu. Sleherni naš državljan se globoko zaveda njegovega neizmerljivega deleža v vsem našem življenju, v vseh vrednotah, ki smo jih dosegli in ustvarili v nekaj zgodovinskih desetletjih boja za socializem, za Jugoslavijo svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti, za boljše, človeka vrednejše življenje, za novo socialistično samoupravno družbo. Neprecenljiv je njegov življenjski prispevek za vse nas, za
gi velikega ugleda in vpliva, ki so si ga komunisti, kaljeni v stalnih razrednih spopadih in raznovrstnih bojih za družbeni napredek v času kapitalistične Jugoslavije, pridobili med ljudstvom, je postala Komunistična partija Jugoslavije s Titom na čelu edina družbena sila, ki je bila sposobna povesti jugoslovanske narode v boj za nacionalno in socialno osvoboditev v tistem trenutku, ko so bili jugoslovanski narodi s fašistično okupacijo leta 1941 potisnjeni na rob nacionalne katastrofe.
čno analizo in izrednim smislom za spoznavanje in razumevanje novih družbenih pojavov in razvojnih teženj v mednarodnih odnosih je Tito zelo zgodaj dojel vso nevarnost, ki je po skupni zmagi nad fašističnimi osvajalci grozila sodobnemu človeštvu, obremenjenemu z globokimi družbenimi protislovji in novimi mednarodnimi nasprotji, vse do večkratnih konfrontacij dveh močnih vojnopolitičnih blokov sodobnih svetovnih sil. Kot oblikovalec zunanjepolitične dejavnosti in boja za ohranitev neodvisnosti in samostojnosti socialistične in neuvrščene Jugoslavije, je Tito proti blokovnemu uvrščanju številnih gospodarsko naj razvitejših in drugih velikih sil poudaril drugo možnost dejavnega miroljubnega sožitja in boja za pravičnejše mednarodne odnose in za mir na svetu, kar v svobodnem mednarodnem razmerju političnih sil omogoča in objektivno pomeni boj tudi za družbeni napredek ter tudi za socialistično usmeritev in za nadaljnje neprestano širjenje meja človeške svobode nasploh.
Tito je nastopil tudi kot eden najvidnejših vodij velikega gibanja neuvrščenosti — te zgodovinske sile, ki se bori za nove in pravičnejše mednarodne odnose in ki vse bolj odločilno vpliva na sodobno
Umrl nam je Tito
našo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Josip Broz Tito, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik Socialistične republike Jugoslavije je sedem desetletij aktivno sodeloval v jugoslovanskem delavskem gibanju in je kot revolucionar prešel vsa obdobja tega gibanja, od njegovega nastanka in konstituiranja v novi jugoslovanski državni skupnosti po prvi svetovni vojni, do danes.
Kot naj odločnejši dolgoletni borec za enotnost in nove odnose v Komunistični partiji Jugoslavije je prišel Tito na njeno čelo sredi tridesetih let in njegova neprecenljiva zasluga je, da je postala partija resnična avantgarda v revolucionarnem in antifašističnem boju, ki je pod njegovim genialnim vodstvom dosegla zmago socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Po zaslugi preroda v jugoslovanskem komunističnem gibanju v letih pred drugo svetovno vojno, sprememb v oblikah in metodah njegovega delovanja, ki so jih soustvarjale posebnosti zgodovinskih pogojev, kot tudi po zaslu-
Ko se je boril sredi Hitlerjeve evropske trdnjave, daleč od zavezniških bojišč, je postal Tito znan kot organizator in legendarni vodja vse močnejše partizanske vojske in kot neomajni borec za ustanovitev nove Jugoslavije. Tedaj se je potrdilo, da je Tito ne le priznani voditelj komunistične partije in organizator osvobodilnega boja v Jugoslaviji, ampak da je postal prav tako izreden vojskovodja, organizator in vrhovni poveljnik ljudske vojske, ki je postala tudi pomemben in priznani dejavnik v zavezniških prizadevanjih za splošno zmago nad fašizmom.
Po osvoboditvi države je postal Tito pobudnik in glavni usmerjevalec graditve socialistične družbe v določenih zgodovinskih pogojih in drugih posebnostih jugoslovanske večnacionalne države in družbene skupnosti. Tito je v samoupravljanju proizvajalcev in vseh delovnih ljudi in državljanov videl najprimernejšo družbeno obliko in odločilno vzmet za razvoj vseh nadaljnjih preobrazbenih družbenih procesov v smeri komunizma.
Z izjemnim darom za marksisti-
svetovno gibanje za mir in družbeni napredek.
Veličina in pomen Titovega zgodovinskega dela, humanistični smisel idej, ki jih je zastopal, širina njegovih pogledov na značaj notranjih jugoslovanskih in svetovnih gibanj in sploh sila njegove ustvarjalne misli so vidne tudi v obsežnem literarnem ustvarjanju, brez katerega si ni mogoče zamisliti Titovega celokupnega revolucionarnega dela.
Ko se oziramo na Titovo veliko delo in njegovo vlogo v revolucionarnem gibanju zlasti v zadnjih štirih desetletjih moramo ugotoviti, da je to bila epopeja zelo pomembnih in burnih dogodkov, polnih napornih in bolečih dnevov rojevanja, razvoja in utrditve naše partije in delavskega gibanja, dnevi polni idej in lepih uspehov pa tudi kriz, pretresov in neviht. Pod njegovim vodstvom in po zaslugi zrelosti komunistov ter moči delavskega gibanja smo si priborili svobodo in ohranili neodvisnost. Uresničil je globoko družbeno spremembo in zgradil federativno skupnost enakopravnih narodov in na-


rodnosti. Bila je to varna plovba jugoslovanske revolucionarne ladje in socialistične Jugoslavije, ki jo je krmaril pogumni in neustrašni krmar — Josip Broz Tito!
Dne 8. maja 1980 smo se Jugoslovani, številne tuje delegacije in ves miroljubni svet zadnjikrat poslovili od našega dragega Tita. Ko so ob 15.15 uri krsto s truplom tovariša Tita spustili v grobnico, so zazveneli zvoki naše himne. V tem trenutku so v Beogradu in v
Odlomki pogovora tov. TITA z glavnim in odgovornim urednikom lista Mladost, objavljen novembra 1979
Ko sta se pogovarjala o jubilejnem letu ZKJ (KPJ), SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter deleža mladih v NOB je tovariš TITO dejal:
»ISTEGA LETA, 1919, KO JE NASTALA KPJ, JE BIL USTANOVLJEN TUDI SKOJ, KOT REVOLUCIONARNA ORGANIZACIJA MLADIH LJUDI. VES TA ČAS, ŠEST DESETLETIJ, SE JE NAŠA NAPREDNA MLADINA ODLIKOVALA PO BORBENOSTI IN REVOLUCIONARNEM POLETU. TUDI V NAJTEŽJIH URAH NAŠEGA BOJA JE BILA NA STRANI TISTIH SIL V PARTIJI, KI SO SE BOJEVALE ZA NJENO REVOLUCIONARNO DOSLEDNOST, ČISTOST IN ENOTNOST... VELIKO VLOGO PRI SKOJ-U V PREDVOJNIH LETIH JE IMEL TAKRATNI SEKRETAR BORIS KIDRIČ, KI SEM MU LETA 1934 V LJUBLJANI PREDLAGAL NAJ SE POSVETI DELU Z MLADINO. BIL JE TUDI NA MLADINSKEM KONGRESU...
KO SEM KONEC LETA 1936
glavnih mestih naših socialističnih republik odjeknile častne salve iz topov, presunljivo pa so začele zavijati vse tovarniške sirene v državi, oglasile so se sirene železniških lokomotiv, oglasile so se sirene na vseh ladjah. In ljudstvo je molče obstalo. To je bil zadnji pozdrav naj večjemu sinu jugoslovanskih narodov našemu dragemu tovarišu Titu — večna slava in hvala!
Elza Sagadin
PRIŠEL V DRŽAVO, SEM SE POSEBEJ ŽELEL SEZNANITI Z RAZMERAMI MED MLADINO. TO SEM IMEL ZA ENO OD SVOJIH NAJPOMEMBNEJŠIH PARTIJSKIH NALOG. PRAV TAKRAT SEM SE SEZNANIL TUDI Z LO-LO RIBARJEM ... MED NOB SEM BIL NAVZVČ NA I. IN II. KONGRESU USAOJ. NAJGLOBJI VTIS JE NAPRAVILA NAME SAMA TA MLADINA, NJEN DUH. TO SO BILA ZBOROVANJA MLADIH LJUDI, KI SO PRIŠLI IZ DALJNIH KRAJEV JUGOSLAVIJE, S PUŠKO V ROKI IN DOSTIKRAT MED SRDITIMI BOJI. NEKATERI, KI SO SE NAZPOTILI NA TA ZBOROVANJA, NISO PRIŠLI NA CILJ: PADLI SO MED POTJO. TISTI, KI SO PRIŠLI NA TA DVA KOGRE-SA, PA SO SE VEDLI KOT, DA VOJNE SPLOH NI. BILI SO VESELI IN POLNI ŽIVLJENSKE RADOSTI. POTRTIH NISEM VIDEL. PRVIKRAT SEM VIDEL V BIHA-ČU MALEGA BUHO, TAKO MAJ-KEN JE BIL, OB PASU PA JE NOSIL BOMBE. BOMBAŠ JE BIL MALI BUHA, BIL JE HRABER...
Pogovor je nanesel na prostovoljno mladinsko delo in tov. TITO je dejal:
»MLADINA JE ZARES, ZLASTI OB PRVIH POVOJNIH LETIH IZPISALA SVETLE STRANI V NAŠEM BOJU ZA OBNOVO IN IZGRADNJO DRŽAVE. PRISPEVALA JE VELIK DELEŽ K RAZVOJU NAŠE DRUŽBE. NEKAJ ČASA SMO V TEM POGLEDU MALO ZAOSTAJALI IN BIL SEM ZADOVOLJEN, KO SE JE ZAČELO VNOVIČ POSVEČATI USTREZNO POZORNOST PROSTOVOLJNEMU MLADINSKEMU DELU. SEVEDA NISEM NIKOLI MENIL, DA JE NA DELOVNIH AKCIJAH NAJBOLJ DRAGOCENA STVAR TO GOLO DELO, BOJ S KUBIKI IN PODOBNO. VSELEJ SEM PREDVSEM
GOVORIL O POLITIČNO VZGOJNI NARAVI AKCIJE. POVDAR-JAL SEM, DA JE TA KOLEKTIVNI DELEŽ PRI GRADITVI, POSEBNO POMEMBNA OBLIKA VZGAJANJA MLADIH, HKRATI S PRIDOBIVANJEM SAMOUPRAV-LJALSKEGA ZNANJA ...
Beseda je nanesla na bratstvo in enotnost naših narodov in dolžnosti mladine, da le to varuje in razvija še naprej:
»ZARES LAHKO SAMO TRDNA IN ENOTNA JUGOSLAVIJA PREDSTAVLJA POMEMBNO SILO. SAMO TAKŠNA DRŽAVA PREVZAME VIDNO MESTO NA SVETOVNEM PRIZORIŠČU. JUGOSLAVIJA NI BILA NIKOLI DELEŽNA TOLIKŠNEGA PRESTIŽA, KOT GA JE DANES. TAKO JE PREDVSEM ZARADI TEGA, KER SMO ENOTNI. SEVEDA SI NIKOMUR V NAŠI DRŽAVI NI TREBA ODREKATI SVOJI NARODNI PRIPADNOSTI. VSI PA SMO HKRATI TUDI JUGOSLOVANI...
Na vprašanje, kako v današnjih razmerah gleda na dejavnost ZSMS je tovariš TITO dejal:
»NE BI MOGEL REČI, DA SEM POPOLNOMA ZADOVOLJEN Z DELOM MLADINSKE ORGANIZACIJE. ZSMS SE MORA, TAKO KOT DRUGE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŠE BOLJ U-SMERJATI K UREJANJU TEKOČIH IN DOLGOROČNIH NALOŽB V RAZVOJU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA, K URESNIČEVANJU POLITIKE STABILIZACIJE, K IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA DELITVE PO DELU, K REFORMI O IZOBRAŽEVANJU, IZBOLJŠANJU DELOVNIH MOŽNOSTI IN ŽIVLJENJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, TO PA POMENI TUDI MLADINE... ZVEZA KOMUNSTOV IN ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SE MORATA BOJEVATI ZA VEČJE ANGAŽIRANJE MLADINE. TO NUJNO IZVIRA IZ SAMEGA BISTVA NAŠE SOCIALISTIČNE IN SAMOUPRAVNE DRUŽBE...
Tiho in z veliko bolečino v srcih smo prihajali na žalne slovestnosti in se poklonili njegovemu spominu.
Dnevi neusmiljeno tečejo naprej, v naši srcih pa ostaja praznina in bolečina.
TITO JE MED NAMI, DELAMO IN ŽIVIMO Z NJEGOVIM IZROČILOM.
Dragi naš najdražji tovariš Tito, brez tebe pred nami vendar s teboj v nas, v vseh srcih delovnih ljudi in državljanov tvoje Jugoslavije, mi odločno in čvrsto nadaljujemo tvoje delo
wm.rn.wm. -
Štafetno palico nosili tudi mladinci DO Merx
Odbor za pripravo in sprejem štafete mladosti je na osnovi predlaganih kandidatov za nosilce zvezne štafete mladosti iz vseh 00 ZSMS v Celju izbral tudi mlade iz naše delovne organizacije, kot priznanje za neumorno in odgovorno delo v mladinskih oragnizacijah.
Na poti v Celju se je štafeta ustavila pri »RDEČEM-JOŠTOVEM MLINU«, kjer so jo pozdravili pionirji in mladina iz KS Medlog, od tam nadaljevala pot do HOTELA MERK ob Ljubljanski cesti, kjer so jo sprejeli mladinci-mladinke — GOSNIK Miro iz 00 ZSMS Gostin-
stvo in turizem, ŠTRAVS Silva in VAJDIČ Danica iz DS SS, ter jo ponesli do mostu preko Savinje.
Na slavnostni prostor, kjer se je odvijala centralna proslava v mestni park pa je štafetno palico prinesel KOŽELJ Peter, delavec-komisijonar iz skladišča TOZD Grosist v Celju. Peter ni le marljiv in discipliniran delavec, on je tudi zaslužen brigadir in član občinske konference ZSMS v Celju. Je eden izmed redkih mladincev, ki je zelo aktivno vključen v družbeno politično in samoupravno dejavnost v delovni organizaciji. Poleg vseh obveznosti, ki jih ima, še vedno najde dovolj časa za izobraževanje ob delu.
Občinska konferenca ZSMS v Celju ga je imenovala za komandanta mladinske delovne brigade v letu 1980.
Brane Florjanič
Obvestilo
Seznanjamo vas, da se je kadrovsko splošni sektor v celoti preselil v prostore v Gregorčičevi ulici 7 v Celju (v neposredni bližini Zdravstvenega doma).
Posredujemo vam tudi nove telefonske številke:
Direktor kadrovsko splošnega sektorja 24-936 (direktna številka).
Tajništvo kadrovsko splošnega sektorja 24-931, 24-932.
Vse službe v sestavi kadrovsko splošnega sektorja so telefonsko vezane na tajništvo (tek. št. 24-931, 24-932).
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi drage mame CECILIJE OPERČKAL se iskreno zahvaljujem sodelavcem po-slovnice 3 — Agroprometa za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Anica Škomik
Koželj Peter iz TOZD grosist je prinesel štafetno palico na prireditveni
prostor
Prireditev ob sprejemu Titove štafete je popestrila tudi folklorna skupina
Nova Merxova industrijska pekarna v Rogaški Slatini
Pred prvomajskimi prazniki, 23. 4. 1980 je Mene — TOŽB pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina slavila novo zmago — odprla je sodobno pekarno v Rogaški Slatini. Lokacija za industrijsko pekarno je takšna kot jo najdemo malokje. Edinstveno je to, da ni videti nobene prostorske stiske, da je dostop po asfaltirani cesti na prostrano dvorišče, ki bo služilo za manipulacijski prostor, dokaj udoben. Velik prostor v notranjosti zgradbe pogojuje zaključen delovni proces, hkrati pa smotrna razvr-stiitev strojev in opreme zagotavlja varnost pri delu in nudi dobre delovne pogoje.
Uvodne formalnosti je začel Sisinger Slavko, direktor TOZD, ki je dejal:
»Dovolite mi, da pričnem z današnjo svečanostjo ob otvoritvi novo zgrajene Merxove industrijske
Sisinger Slavko — direktor TOZD med slavnostnim govorom
Z današnjo svečanostjo se vključujemo v praznovanje dneva osvobodilne fronte in delavskega praznika 1. maj.
S sklepom delavskega sveta, mi je zaupana prijetna čast in dolžnost, da pozdravim vse prisotne ob delovni zmagi kolektiva Merx — TOZD pekarne in slaščičarne, tokrat v turistični Rogaški Slatini.
V naši sredini pozdravljam podpredsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Potrč Mirana, predstavnika Žitne skupnosti Slovenije Juvan Staneta, predstavnike družbeno političnih organizacij celjske regije, predstavnike Skupščine občine Celje in njene pred-
pekarne v Rogaški Slatini, stavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike skupščine občine Šentjur in njene družbenopolitične predstavnike, predstavnike skupščine občine Šmarje pri Jelšah in njene predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike banke, zavarovalnice, Razvojnega centra Celje in drugih inštitucij, predstavnike gospodarstva občine Šentjur in Šmarje pri Jelšah, projektante, izvajalce, dobavitelje opreme ter vse ostale prisotne goste.
Težko pričakovani trenutek, kateremu smo danes prisotni, je imel dolgo prehojeno pot, pot dolgo več kot dve desetletji. Takratni kolektiv pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina ni bil v stanju se obvezati zgraditi tako zahtevno in tehnolo-
ško izpolnjene industrijske pekarne, vsled pomanjkanja materialnih sredstev, čeravno so prodajali dražji kruh in zbirali investicijski dinar.
Hiter gospodarski razvoj pri nas je od kolektiva zahteval nove napore v smeri razmišljanja ob povezovanju in združevanju z močno delovno organizacijo, ki bi bila sposobna prevzeti kolektiv z obvezo, da zagotovi razvoj in socialno varnost.
Odločitve kolektiva niso bile lahke in enostavne. Danes kolektiv temeljne organizacije opravičuje svojo odločitev integracije z delovno organizacijo Merx Celje, ko predajamo nov sodoben industrijski objekt svojemu namenu. Danes ni praznik samo kolektiva Merx, temveč praznik potrošnikov na Kozjanskem. Otvoritev tega objekta pomeni le eno izmed mnogih delovnih zmag Merxa in vzbuja v nas prijetno zavest, da smo s tem objektom prispevali dokaj pomemben delež k spoštovanju gospodarskega razvoja na tem še vedno pretežno nerazvitem kozjanskem področju.«
S sprejetjem srednjeročnega plana razvoja temeljne in delovne organizacije za obdobje od 1976-80 smo si zadali naloge, ki so postale obveza in dolžnost sprejetih planskih dokumentov, ki smo jih uresničili kljub gospodarskim težavam, s katerimi smo se srečevali in se srečujemo.
Kolektivno delo in njena družbena zavest so premostili vse težave, ter z enostnostjo in skupno željo smo dokazali, da smelo in brez strahu pričnemo z izgradnjo prepotrebnega objekta, ki ni bila samo želja kolektiva, temveč širša potreba kozjanskega področja.
Zaorali smo brazdo razvoja z zbiranjem dokumentacije in se odločili za strokovne nosilce.
Načrte je izdelal Tehnično ekonomski biro Zagreb kot nosilec projekta v kooperaciji z Interin-ženjeringom prav tako iz Zagreba. Gradbena, instalacijska in obrtniška dela je solidno in kvalitetno opravilo Industrijsko gradbeno podjetje GRADIS Ljubljana — TOZD Celje s svojimi kooperanti.
Strokovni nadzor sta vestno o-pravila Prosenek Vlado za gradbena in instalacijska dela ter Rikart Saucha za strojno tehnološki nadzor.
Vgrajena je sodobna domača oprema, katere proizvajalci so: Goriške strojne tovarne GOSTOL Nova Gorica, Mlinostroj Domžale, Termotehnika Zagreb, Minel Panče-
Nova industrijska pekarna v Rogaški Slatini ob otvoritvi

vo, Torpedo Rijeka ter drugi domači proizvajalci. Minimalno je prisotna uvozna oprema, katero je dobavila zahodno nemška firma Fritch.	. ..
S to opremo bomo proizvajali široko izbiro kvalitetnih izdelkov, ki jih na našem trgu do sedaj ni bilo. Sodobni stroji, razporejeni na 1630 m2 funkcionalne površine zmorejo proizvodnjo 1700 kg različnih vrst kruha in peciva na uro. Gotova so že gradbena dela za montažo silosov z zmogljivostjo cca 220 t moke.
Zmogljivost pekarne je trikrat večja od zmogljivosti vseh dosedanjih na tem področju. To pa zadošča za nemoteno preskrbo potrošnikov v občini Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah za nadalj-nih 20 let. K temu pa velja še dodati, da se spričo večje proizvodnje število zaposlenih ne bo povečalo, ampak bodo sedanji strokovni delavci, ki so si pridobili ustrezno dopolnilno znanje s prakso v tovrstnih pekarnah Velenje in Murska Sobota z manjšimi napori premagovali delovne naloge ob ugodnejših delovnih in življenjskih pogojih.
Kolektiv temeljne organizacije je nosilec investicije, vendar pa sami nismo sposobni prevzemati vseh obveznosti, ki izhajajo iz investicijskega naslova, zato zastopa pri dajanju garancij delovne organizacija Mera Celje.
Celotna investicija je zahtevala nemalo sredstev, saj veljajo:
din
—	gradbena, obrtniška
in instalacijska dela	30.518.000
—	zunanja ureditev	2.298.000
—	oprema	12.466.000
—	načrti	835.000
—	nadzor	503.000
—	zemljišče s komunalnim
prispevkom	1.276.000
—	zaklonišče	915.000
—	ostala nepredvidena
izplačila	850.000
—	prispevek za energetiko	2.401.000
—	obratna sredstva	1.212.000
Skupaj	53.774.000
Razumljivo je, da temeljna organizacija in delovna organizacija sami ne bi zmogli tolikih sredstev. Zato smo se poslužili raznih virov financiranja:
kredit LB — Splošne banke Celje za osnovna in obratna sredstva, kredit zavarovalne skupnosti TRIGLAV, krediti dobaviteljev opreme, lastna sredstva TOZD in DO Mera Celje.
Dolžnost mi je, da se ob tej priložnosti v imenu temeljne organizacije združenega dela Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina zahvalim vsem, ki so imeli razumevanje in podprli naša prizadevanja ter s finančno udeležbo omogočili gradnjo pekarne v Rogaški Slatini.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v našem delu in naporih vselej naleteli na razumevanje in pomoč tudi pri vseh dejavnikih Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, zaradi česar jim velja iskreno zagotovilo, da bomo vsestransko opravičili njihovo zaupanje.
Oceno o rezultatih našega dela bodo dajali potrošniki.
Zatem je povzel besedo predsednik izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah tov. Mlakar Franc, ki je dejal:
Predsednik Izvršnega sveta SOb Šmarje pri Jelšah med slavnostnim govorom
»Ob dokončanju naložbe kot je tale za oceno vrednosti novega ob; jekta niso dovolj številke o višini sredstev in vloženega dela, da bi lahko ocenili vse razsežnosti pomena nove pridobitve. Kruh na na-
ših mizah še vedno pomeni eno najpomembnejših sestavin vsakodnevne prehrane, kar znamo žal ceniti šele takrat, ko ga je premalo ali da je slabe kvalitete. Pri tem, ko segamo po pekarskih izdelkih in ocenjujemo njihovo kvaliteto pozabljamo na dejstvo, da s sistemom reguliranih cen tej dejavnosti namenjamo le minimalno akumulacijo, ki pogosto ne dovoljuje možnosti ustreznega reševanja razširjene reprodukcije. Kolektiv Pekarne v Rogaški Slatini in Šmarju se že nekaj let trudi, da bi si z izgradnjo nove sodobne industrijske pekarne zagotovil boljše pogoje dela, bolj kvalitetno peko kruha in drugih izdelkov za kvalitetno oskrbo potrošnika. V sedanjih delovnih pogojih, ki že zdavnaj presegajo potrebne zmogljivosti in druge pogoje dela, so delavci tega kolektiva vložili veliko truda za pravočasno in kvalitetno preskrbo občanov območja Kozjanskega in celotnega območja obeh sosednjih občin Šmarje in Šentjur.
Pred leti sprejeta odločitev kolektiva o odpovedovanju sredstev dela dohodka za novo pekarno, je po združitvi z delovno organizacijo Merx Celje dobila realno osnovo. Rezultat tega je danes pred nami, pred startom za obratovanje. To je delovna zmaga delavcev TOZD Mera, ki so kljub raznolikosti svojih dejavnosti v 22 občinah od Koroške do Posavja in tudi drugih republikah sklenile samoupravni sporazum o združevanju sredstev na osnovi skupnega poslovnega interesa in odgovornosti za preskrbo tega območja s kruhom. Vrednost te naložbe je še toliko večja, ker se z načinom njene izvedbe v bistvu v praksi ustvarja širše povezovanje na osnovi dohodkovnih od-
Sodobni stroji in oprema — porok za dobro kvaliteto in rentabilno
poslovanje
Obratovodja Ribič Maks odpira vhodna vrata nove pekarne
nosov za preskrbo prebivalstva, ki ne pozna občinskih ali regionalnih meja.
Prav v tem času vodi zveza komunistov in drugi dejavniki v občinah celjske regije obsežno razpravo o ustreznem povezovanju agro-živilstva in ustreznem organiziranju tega področja tako, da bi v ta-koimenovani verigi od njive do mize bilo kar najmanj ovir in da bi s čim manj truda dosegali večje proizvodne in ekonomske učinke in še posebej, da bi potrošnikom zagotovili vsakodnevno kvalitetno preskrbo.«
Svečanost je popestrila folklorna skupina, ki je ob _ spremljavi zvokov izvedla nekaj točk. Tudi pionirji so s svojimi recitali dali temu dogodku svoj pečat. Nato je naj starejši član kolektiva tov. Ribič Maks odprl vrata in povabil navzoče občane na ogled notranjih prostorov. Žal pekama še ni bila v obratovanju, zato kmha nismo mogli poskusiti in dati o kvaliteti določene ocene. Pa drugič!
Urednik
Razgovor z novim generalnim
vo zastavilo nekaj vprašanj in ga prosilo za odgovore.
S sklepom delavskega sveta delovne organizacije »Mera« z dne 2. 4. 1980 je bil imenovan za novega generalnega direktorja »Mera« tov. Franc BAN, dosedanji predsednik skupščine občine Slov. Konjice.
Hkrati, ko ga želimo predstaviti članom kolektiva, mu je uredništ-
1.	Kakšni so vaši prvi vtisi ob prevzemu dolžnosti generalnega direktorja?
Delovne naloge, ki sem jih opravljal do sedaj sem vedno jemal odgovorno in resno. Tudi tokrat je tako. Z vsemi svojimi sodelavci, samoupravnimi organi in družbeno-
Franc Ban — novi generalni direktor Meraa
političnimi organi v DO »Mera« bomo morali storiti vse, da bi dosegli cilje, ki so v tem obdobju začrtani.
2.	Vaš koncept usmeritve in re-organiziranost DO »Mera« v SOZD?
Smo pred odgovorno nalogo. Do
1.	1. 1981 moramo opraviti veliko dela, da bi se ustrezno organizirali v SOZD, ter da bi seveda vskladili na nivoju regije razvojne programe po branžnem principu. Imamo podporo za takšno usmeritev vodstev družbeno političnih organizacij celjske regije in regijske zbornice. Zdaj smo pred tem, da dogovorimo akcije še z vodstvi družbeno političnih skupnosti in seveda s posameznimi delovnimi organizacijami. Prepričan sem, da bomo uspeli.
3.	Kako ocenjujete dosedanje poslovne uspehe »Mera« in perspektivni razvoj glede na vse večje in različne zahteve občin, v katerih ima svoje poslovne enote?
Menim, da je DO »Mera« kljub naporom, ki jih je vlagala v zadnjih dveh letih v organizacijske spremembe, dosegla solidne rezultate, ki so seveda garant za nadalj-ni še hitrejši razvoj. Zahteve delovnih ljudi po boljši preskrbi, organiziranem gostinstvu in turizmu ter seveda vsklajeni ter dolgoročno dogovorjeni kmetijski proizvodnji, so razumjive. Vse to se odraža tudi v zahtevah družbenopolitičnih skupnosti, da storijo na tem področju kar največ. Do »Mera«, jutri SOZD, ima pri tem prav gotovo izredno pomembno nalogo. Osebno sem pristaš ambicioznih, ekonomsko utemeljenih razvojnih programov tembolj, ker imamo v regiji za to vse pogoje in možnosti. To pa seveda velja enako za vsa tista območja, kjer je »Mera« že danes prisoten.
Seveda pa ne bo šlo brez kadrov. Potrebujemo vrsto sposobnih, kreativnih in predvsem prodornih ljudi. Ob ustreznem stimulativnem nagrajevanju, ob vsklajeni aktivnosti tako poslovodnih struktur kot samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, uspeh ne more izostati.
Zato le smelo naprej!
Ban Franc, gen. direktor
OBVESTILO
Dodatno k obvestilu z dne 14. 5. 1980 vas obveščamo, da se je v Gregorčičevo ulico 7 v Celju preselil tudi oddelek za obračun osebnih dohodkov in služba SLO. Telefonske številke so:
1.	SLO	(dir. št.) 24-934
2.	Obračun osebnih dohodkov 24-931
24-932
Bogomir Moj silo vid, dipl. oec.
Človek - delo - kultura
Naš pogled na kulturo se začne pri občanu, delavcu. Vsak ima svojo družbeno vrednost, vsak je vreden truda.
Predlog programa za kulturo v OZD Mera je mogoče prilagoditi, če se lahko tako izrazim, težavnostnim stopnjam in razporeditvi na več ali manj občasne naloge in akcije. Tako smo si zadali nalogo, da nadalje uresničujemo program dela za kulturo v OZD Mera za leto 1980 po sledeči razporeditvi:
1.	Kulturni dan (mesec maj)
2.	Ogled knjižnice Edvard Kardelj
(Pokrajinski muzej)
3.	Kulturni izlet v Begunje
4.	Ustanavljanje mešanega pevskega zbora na nivoju DO Mera.
Vse to zgovorno kaže, da bo tudi na tej fronti potreben boj, da mora kultura postati sestavina človekovega delovnega in prazničnega dne.
V času, ko gledamo delovno obdobje našega dela na kulturnem področju, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tu le nekaj premaknilo. Ob dnevu žena je tozd gostinstvo počastil ženski kolektiv v restavraciji na Starem gradu, s pestrim kulturnim programom, kjer je sodelovala recitacijska skupina KUD ZARJA Trnovlje in oktet Slavček iz Ostrožnega.
Prav tako je DSSS povabila žene na Stari grad, kjer so bile priče kulturnemu programu, ki so ga izvajali tamburaški orkester Glasbene šole Celje in učenci osnovne šole Polule. Dne 16. aprila 1979 je DO Mera s svečanim kosilom počastila mešani pevski zbor iz Kol-na, kjer so aranžerji v restavraciji pri Mostu nadvse okusno aranžirali mize z zastavicami DO Mera, šopki in vsak član pevskega zbora je prejel značko DO Mera. V njihovem imenu bi se ob tej priliki zahvalila za vso pozornost, ki so je bili deležni na ravni naše delovne organizacije.
Tako kot vsako leto je tudi za sezono 1979/80 poslalo SLG Celje razpis za abonmaje. Prvotno število abonmajev je bilo 77, tokrat se je to število zmanjšalo na 42 z dogovorom animatorjev po TOZD z utemeljitvijo, da nov način odprtih gledaliških izkaznic prinaša prednost, da se lahko predstave ogledajo ne glede na določeni dan in uro.
Dne 29. in 30. septembra 1979 je stekla akcija NNNP, kjer je naša delovna organizacija bila tudi deležna kulturnega programa, kjer
se je KUD ZARJA Trnovlje predstavilo s frontnim teatrom. Kot kulturni koordinator sem že drugo leto slušatelj stalnega seminarja — ČDK — ki ga to leto uspešno in organizirano vodi Razvojni center. Od 5. — 10. novembra sem se udeležila tudi republiškega seminarja za organizatorje (kulture) v Mariboru. Zagotovo lahko dobršen del zaslug pripišem tov. Sagadin Elzi, tov. Gračnarju, tov. Padežnikov! in navsezadnje vsem animatorjem po TOZD, za zavestno usposabljanje in delovanje kulturnega organizatorja in koordinatorja in nasploh miselnost, da je treba na kulturnem področju dejansko storiti več kot v preteklem obdobju na nivoju DO Mera.
Vzporedno s tem pa moram o-
Visoko odlikovanje
Predstavljamo vam tov. FLORJANIČ BRANKA, predsednika predsedstva ZSMS v DO MERX, ki je za svoje neumorno in večletno aktivno delo prejel visoko odličje »PLAKETO MLADOSTI«.
Branko Florjanič
meniti, da je ravno pri naši delovni organizaciji koordinacija na kulturnem področju precej otežkoče-na, z ozirom na razkropljenost po TOZD.
Ko podajam nekakšen pregled opravljenega dela na področju kulture, mi kot temeljni element še vedno služi količina in ne rezultat opravljenega dela.
Želim, da bi povezovanje temeljilo predvsem na skupnem sodelovanju za skupno krepitev kulture in v dejanju duhovne sprostitve našemu delavcu za občutek v notranjosti, ki je gotovo eden izmed izmed naj lepših.
Vprašajmo se, ali smo res storili dovolj!
Zorko Marjana
Dopisujte v svoje glasilo!
Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana
VRATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera
Odgovorni urednik:
CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papmkonfakcij a Krško Naklada 2900 izvodov