ájlfj^ Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 \J I IC' y Prvi pbedhodniktsdnikGorenjec leta iqoo PETEK, 5. DECEMBRA 2008 Leto LXÍ, Il 97, cem 1,25 EUR, 10 HRK Odgovorna urêdnica: Marija Volćiak ča50pis izhaja ob torkih in ob pftkîh naklada: 22.0ôo izvodov WW-GO R P Nli KIGIAÍ .SI Predsednik uprave Skimarja Ivan Štrlekar predlaga razrešitev prokurista Jožeta Kralja» ker naj bi 2 razkritjem dobička v poslovanj u otežil odpuščanje delavcev. Simon Šubic Gomišček nam je zatrdil, da poslovanja nameravajo od- ....................................v bo preveril sleherni evro in pustiti 180 delavcev, je Begunje na Gorenjskem « potem pričakujemo poltene uprava Skîmârjâ za odvetni- Vodstvo Skimarja je včeraj odgovore. Po našem talco vi- ke in druge svetovalce pla- predstavnikom delavcev in sold zneski niso upravičeni, čevala astronomske zneske. sindikata predstavilo nekate- Vprašanje je, ali so bile števil- V posebnem sporočilu za re podatke o poslovanju Ela- Ice doslej v celoti predstavlje- javnost so tako zapisali, da na in o visokih stroških (med ne. Od nadzornega sveta in [e družba Skimar za sveto- 800 in 850 tisoč evTOv na uprave zahtevamo, naj od- valne storitve in cenitve le- leto) za ekonomsko in prav- stopijo dsti odgovorni, ki tos za prvih devet mesecev no svetovanje. "Izvedeli smo niso opraviB svojega dela na- plačala 750 tisoč evrov, lani toliko neverjetnih stvari, ki tančno in pošteno. Nekdo 865 tisoČ evrov, še leto prej jih niti sami nismo pričalco- mora za to odgovarjati," je bil 1,24 milijona evrov, v letu vali. Od ponedeljkove seje po včerajšnjem sestanku ne- 2005 kan.ç milijona evrov, nadzornega sveta zato priča- zadovoljen predsednik sindi- leta 2004 770 tisoč evrov. kujemo, da bodo stvari po- kata Dušan FerjaiL leta 2003 pa so plačali 680 poboma razčistili. Predsed- Medtem ko v begunj» tisoč evrov. o l9 nik nadzornega sveta Gregor skem Elanu zaradi slabega ^ 3. stran Dobri dve uri $0 včerai delavce Elana seznanjali s trenutnimi razmerami v podjetju Prazniki Prešernu čast Na obletnico rojstva Franceta Prešerna 3. decembra praznujeta Občina Žirovnica in Mestna občina Kranj. Teden je bogat tudi s kulturnimi dogodki. Suzaka p. KovaČiČ, Ana Hartman Za Prešernov rojstni kraj bodo sklenili danes ob 19. je letošnji praznik še toliko uri z občinsko proslavo v bolj slovesen, saj mineva de- Osnovni šoli Žirovnica. Kranj, Žirovnica • V Kranju set let od ustanovitve občine Ministrstvo za kulturo je v je bila na predvečer praznika Žirovnica. V sredo so pred- sodelovanju s kulturnimi slavnostna akademija s pode- " stavili nov zbornik ob oblet- ustanovami organiziralo več litvijo občinskih priznanj. V nid občine z naslovom V za- kot 220 brezplačnih priredi-Galeriji MO Kranj so v sredo vetju Stola. Praznični teden tev po Sloveniji, odprli razstavo akademskega slikarja Zmaga Puhaija, dobitnika letošnje Velike Prešernove plakete MG Kranj, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa so odprli razstavo akademskega slikarja Marka Šušteršiča. V Kranjski hiši so v sredo odprli razstavo grafik na temo Prešemovih pesmi, V Splošnem oddelku Osred- nje loijižtuce Kranj so imeli večer Prešemovih pesmi, ki )ih je recitiral dramski igralec Pavel Rakovec, uglasbene pa izvedla skupina Taniadruj. Pavel Rakovec je recitiral Prešernovo poezijo. / Mai czwrmn Gorenjska Gremo gor. i « s i I' fu/s i '/tu < ' pi 'Hoz ifťsí i . 4 Pričakujte VEC! Plačajte MANJ! KUNA VELIKA PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PONUDBA I i . L-C Model 2ÛÛ9 že za 12.280 EUR Prodam tnvratni kompakt i šestimi zračnimi b BZlnamlt A8S sistemom, elektropaketofrvCD/mpS audio sistemom z uprâvljan em na volsnu in klimatsko napfđvo, M Akcija (-1.000 EUA + Darilo ( n I f Of «n t v Modelno leto 2008 od 16.990 EUR za užitek v akciji i ponudbi ze 18.122 Akcija ( B.OOO^ur) Darilo www,< a,SI CM uctivé M4 bin kia^ kia motcmis uubuluu: KMAG id, 1 MwW racial 01 MEDVODE: CRřŽNIK 01/^1-22-50;^ 97 CŠ POLITIKA Corenjki na ključnih mestih Med novimi drtavnirri sekretarji na minist/stvih tudi Corenjki - Alerv- ka Kovka» ddavna sekretarka na mi» niâtrstvu za §o!?tvo 'n Sport, ki je po rodu Kranfčankd. in Darja Radič, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo» doma z jesenic. 2 AKTUALNO Nâgradâ bódo kljub recesiji Nekatera podjetja .na Corenjs bodo kljub napovedani gospoc kri2i ob koncu leta zaposlenim iz ^ala trinajsto p aio a i boži^nic Aerodromu Ljubijana bodo dob odstotkov osnovne plače, v Sav evrov. v Oorrtelu uo evrov... SNOVANJA Miklavž, pmes mi kej! Danes je zadnji dar), da piSemo svetemu Miklavžu, nocoj bo nosil. Enirti tn kepe zlata, drugim tri jabolka In tri orehe, tretjim niČ. Siccr pa lahko vso reč tudi obrnen^o in se vpraSamo» kaj bomo to pot podarili • in ne \e. kaj borrto dobili... KMETJjSTVO 4 % Ustniki Z občutkom « za gozd « Zavod za gozdove je podelil prizna* i nja najbolj skrbnim lastnikom gozda. : Z kranjske enote ga je dobil Lado De* : beljak z jarčjega Brda, Iz blejske Mar* j tin Zupane iz Bohinja in iz ljubljanske i Marija Stare, ki pa ima gozdove na i Gorenjskenn. ^ : loi i VREME Damhock^atm spadavmavm. Jutri bo ^^nmen^ivo obUično. V ned^o bo večinoma sončno zjutmyâo tvu^ po kotlinah. 2/5 ptri: ^rrmef^vo oblačno LA CM VO OJ LT) r» 8^ ft i 2 POLITIK) dan ica.zavrl@e-^$.si GORENJSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 bl E) s KA OOB rava Prireditev v spomin na konec prve svetovne vojne Letos mineva 50 let od konca pn/e,svetovne vojne In 90 let od dni pogumnih odločitev generala Maistra in njegovih sobor-cev, ki so s Svojimi dejanji postavili današnjo severno mejo. Veteranski pevski zbor OZ WS Zgornja Gorenjska bo počastil spomin nanje s koncertom vojaških in domoljubnih pesmi v Kulturnem domu na Blejski Dobravi, v nedeljo, 7. decembra, ob uri. Rudolfa Maistra • Vojanova poznamo kot vojaka, generala, a bil je tudi slikar in pesnik Nekaj njegovih pesmi oblikuje program letošnjega koncerta. Gostje bodo člani Društva za proučevanje In ohranjanje zapuščine prve svetovne vojne Dreizehn - dreizehn 13-13 iz Bovca, ki s skeíi na humoren način predstavljajo življenje vojakov na soški fronti. D. 2. UUBgANA Obletnica nastanka prve stranke Včeraj je minilo dvajset let, odkar je bila ustanovljena prva politična stranka v vzhodni Evropi, Socialdemokratska zveza Slovenije. 4. decembra 1988 je izvršni odbor SDZS (France Tomšič, Gorazd Drevenšek In Andrej Magajna) sklical prvi razširjeni (tajni) koordinacijski sestanek, ki je vodil v ustanovitev pn/e stranke. Sestanek je kasneje sprožil nastanek še drugih zvez, ki so se v letu 1989 prelèvîlê v Stranke. Na tem prvem sestanku je sodelovalo 24 kasnejših akterjev političnega življenja Slovenije. D. 2. UUBgANA O falconu bo odločala vlada v javnosti &e je spet pojavilo vprašanje o usodf letaJa falcon 2000 EX. ki ga je vlada kupila leta 2001, tri leta pozneje pa ga je dala v najem. V soboto se bo iztekel rok, v katerem se mora najemnik, ameriški ladjar Genmar, odloČiti o podaljšanju najemne pogodbe. Letalo falcon je že pred letí burilo duhove, prav tako hangar» ki naj bi ga zanj gradili na brniškem letališču. Kaj bo z njim sedaj? Na to vprašanje je moral ta teden odgovarjati tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je dejal, da bo vlada pripravila celovito poročilo o obstoječih možnostih, nato pa se bo odloČila za najbolj gospodar» no reSitev. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme SIMON TULIPAN iz Medvod. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Kopanje in štajerska večerja Program enodr^evnega izleta za naročnike Sreda^ 17. decembra Odhod avtobusa ob S. uri z avtobusne postaje v Radovljici. V Kranju se bo avtobus ob 8.30 najprej ustavil pred hotelom Creina (nasproti Globusa), nato ob S.45 na avtobusni postaji pred centrom Mercator na Primskovem. Odpeljali se bomo proti Štajerski: mimo Domžal do Trojan, kjer bomo napravili kratek postanek. Pot bomo nadaljevali proti zdravilišču Dobrna, kamor bomo prtšli približno ob deseti uri. Najprej ii bomo privoščili dobro malico in si nato ogledali zdravilišče z okolico, kar bo trajalo do 12. ure. Sledilo bo kopanje do 17.30. Ob i8. uri bodo za nas v vinski kleti pripravili zgodnjo večerjo, poskrbeli bomo tudi za glasbo in zabavo. Predvidoma ob 20. uri bomo krenili proti domu in v Kranj prispeli okoli 22, ure, Cena izleta znaša 37 evrov. V ceno je vključen prevoz z avtobusom^ malica in zgodnja večerja ter vstopnina za kopanje. Pokrovitelj izleta je Mercator. Organizator izleta je TGT Odisej. Prijave zbiramo na Gorenjskem glasu, Sfeîweisova cesta 4 v Kranju alt po telefonu štev. 04/201-42-41 vsak delavnik od 8. do 19. ure. Na izIet se lahko prijavite tudi po elektronski pošti: narocnire@g-glas.sl. Prijave bomo zbirali do zasedbe mest. zato nas pokličite Še danes. na mestih Kranjčanka Atenka Kovšca in Jeseničanka Darja Radič sta državni sekretarki za šolstvo in za gospodarstvo. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana • Ta teden so v ministrstvih začeli delati državni sekretaiji, med njimi 5ta tudi Alenka XovŠca, dižavna seioetaika oa ministrstvu za šolstvo in šport, po rodu Kranjčanka, in Jeseničanka Darja Radič, državna sekretarka oa ministrstvu za gospodarstvo. Obe Gorenjki smo na njun prvi delovni teden vprašali o izzivu, ki sta ga sprejeli na odgovornih Alenka Kovšca mestih v novi vladi. Darja Radič spxxlbuj an j e novih projektov podjetij. Ugotavljamo sicer, da se določeni ukrepi že izvajajo, a bo na tem področju potrebna celovita politika," razmišlja Darja Radič. Na vprašanje o gorenjskem gospodarstvu pa na splošno ocenjuje, da se to v zadnjih letih prepočasi "prestrukturira, kar lahko predstavlja velik problem za podjetja, \d se niso prilagodila razmeram na globalnem trgu, zlasti Še v obdobju prihajajoče krize. "Boij kot na odkrivanje težav razvojnim vprašanjem na projektih in v odnosih med- bo moje delo usmerjeno v Šola bolj prilagodljiva sodobnim izzivom področju šolstva. Šolo bo tre- sebojnega spoštovanja." ba prilagoditi sodobnim izzivom. Z belo knjigo so sicer Razvojna partnerstva krepitev dejavnikov konkurenčnosti, da bomo imeli zdrava podjetja, ki lahko preživijo na globalnem trgu. Kar pa opažam pri gorenj- Dana Radič s Hrušice je skem gospodarstvu (sama Alenka Kovšca je na mesto že izpolnjeni določeni ^go- nujna za podjetja diiavne sekretarke prišla \z ji, vendar bo morala biti šola osnovne šoie Cirila Kosmača tudi v praksi bolj prilagodlji- iz Pirana, kjer je bila štiri leta va. Gre za izzive v program- na ministrstvu za gospodar- sem sodelovala tudi pri pri- ravnateljica. Pred tem je bila skem in organizacijskem stvo delala že od leta 2001 pravi regionalnega razvojne- enmandat državna sekretar- smislu. Moj cilj je več pro- do 2005, odgovorna pa je ga programa), je dejstvo, da ka za področje družine na jektnega dela, več aktivnosti bila za turistično področje, so bili opredeljeni pravi raz- ministrstvu za delo, družino v šoli, selekdoniiati bo treba Nato je predavala na visoki vojni projekti, a pri reaJizad- in socialne zadeve. podajanje snovi i??? katedra šoli za turizem v Portorožu ji niso bili dovolj uspešni. "Sedaj bom usklajevala (kajti znanje je danes lahko in na višji na Bledu ter bila Oviro vidim v premajhni delo na področjih, ki zadeva- dosegljivo na različne nači- samostojna podjetnica, pripravljenosti za sodelova- jo šolstvo in skrbela za politi- ne, treba pa je naučiti mlade, '^Glavni cilj, ká ga bom zašle- nje v razvojnih partnerstvih, ko na tem področju- Sicer pa kako do i^ormacij). Vsebin- dovala kot državna sekretar- pa tudi v dréavi, ki gospodar- sem prišla na ministrstvo z ski vidik je tudi, kako mlade ka na ministrstvu za gospo- stvu ni ponujala zanj za ni- mislijo, da bom skušala stva- zaposliti in jih motivirati, da darstvo, bo skrb za izboljša- mivih razpisov, Slednje ri dograjevati in šolstvu pri- se vključijo v proces, ne pa nje konkurenčnosti sloven- bomo skušali na ministrstvu spevati dodano vrednost," je tarnati, da je v §oli vse več skega gospodarstva. V skla- za gospodarstvo odpraviti, v povedala Alenka Kovšca, ki že kot državna sekretarka na nemira in nasilja. Tudi du s tem bo treba Čim prej podjetjih (ne le na Gorenj- vzgojni vidik ni nepomem- oblikovati politiko spodbuja- skem, povsod) pa morajo do- ministrstvu za delo pomni, ben, a ne v smislu, da šola nja konkurenčnosti gospo- umeti, da brez pripravljeno-da so bila urejena ključna vzgaja namesto staršev, tem- darstva, poskrbeti za odprav- stí na sodelovanje in povezo-vsebinska vprašanja. "Sedaj več da jih usmerjamo k so- Ijanje administratívnih ovir, vanje ne bo šlo." je prepričaše je treba posvetiti zlasti delovanju, delu v skupnih ki to zavirajo, se usmeriti na na državna sekretarka. Predsednik sprejel invalide Ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembru je predsednik države Danilo Turk na Brdu spreje predstavnike invalidskih organizacij. Danica Zavri Žlíbir Brdo - Mednarodni dan invalidov letos označuje geslo dostojanstva in pravičnosti za vse in je priložnost za razmislek o vsem, kar je Se treba« storiti za izboljšanje kvalitete življenja invalidov, da bodo dostojno živeli. O doseženem in nalc^^, ki nas čakajo na tem področju, je na srečanju 2 invalidskimi organi- zadjami na Brdu spregovoril predsednik Danilo Turk. Organizacija združenih narodov z mednarodnim dnevom invalidov opozarja na njihove pravice. Med doku- Predsednik države Danilo lUrk na Brdu s predstavniki invalidskih Organizacij /^O^artmaoplt menti, ki jih opredeljujejo, je osrednjega pomena Konven- kar je okoli deset odstotkov minister za delo, družino cija o pravicah invalidov, h jo svetovnega prebivalstva, v Ev- ' socialne zadeve Ivan Svetiik, rodne finančne krize. Zato je letos ratificirala tudi Slove- ropski uniji jih je okoli petde- ki je dejal, da je v dariašnjem bo še posebej pomembna nija. Invalidi predstavljajo set milijonov, v Sloveniji pa hitrem življenjskem ritmu srečujemo z vplivi medna- najštevilnejšo manjšino v okoli 170 tisoč. Poslanico ob svetu, saj jih je po podatkih svetovnem dnevu invalidov skrb za ranljive;še skupine večjimi obremenitvami prebivalstva, med katere so- posameznika dijo tudi invalidi, v svoji po- OZN več kol 650 miUjonov, pa je javnosti namenil tudi nega pomena, zlasti še. ko se slanid pravi minister. i GORENJSKI GLAS petek» 5. decembra 2008 AKTUALNO info^e-^s si 3 vodstvu Elana 4 1. stfân "Od nadzornega sveta in uprave smo zahtevali, da delavcem izplačajo preostanek regresa m božićnice, to fe dvaloat po dvesto evrov. Če je denar za svetovanja, mora biti tudi 2a delavce. Ti zneski nam tudi pripadâjo, Če $0 re-2ultati poslovanja res taki, kot jih prikazujejo," je še dejal Ferjan, Predsednik nadzornega sveta Gregor GomiSček je napovedal, da bodo nadaljnje odločitve sprejeli v ponedeljek na seji nadzornega sveta, v I ko bodo razpolagali z vsemi s podatki: "Če ne bomo dobili | dovolj podatkov, bomo zahtevali dodatne, razpravljali Odnosi v vodstvu Skimarja $0 v zadnjih dneh precej napeti (z leve]: prokurist Jože Kralj, bomo tudi o kadrovskih po- predsednik nadzornega sveta Gregor GomišČek in predsednik uprave Ivan Štrlekar. tezah. Sicer pa delim skrb delavcev. Nekdo, ki dobi podrobnosti pa bomo pred- stvu najmanj trije, Potrebo- jasnjuje, da so pravne pregle- 400» 500 evrov mesečne pla- stavili nadzornemu svetu, ki vali bi vsaj še nekoga, da bi de celotnega sistema Skimar» če, ne bo nikoli razumel, da je zame edini merodajen," vodil eno Elanovo podjetje, ki sta jih opravili odvetniški lahko nekdo dobi sto tisoč ev- pa je dejal Ivan štrlekar. Trenutno sva vvodstvu dva, pisarni, zahtevali lastniki. rov. To so astronomske vso- predsednik uprave Skimarja. pa še midva sva r^cepljena," Prve pogodbe sta podpisala te, in kdor jih dobi, mora Odnos med njim in prokuri- ocenjuje Štrlekar. Prokurist nekdanja člana uprave Igor imeti res kredibilne vzroke, stom ložetom Kraljem, ki je Kralj se javnemu komentira- Umek in Matjaž Šajabon, Predsednik uprave meni, da prvi nadzorni svet opozoril nju trenutnih razmer v Ski- drugo pa Štrlekar in Kralj. so svetovalne pogodbe upra- na previsoke račune za od- marju izogiba. Odvetnik Planináec je bil po vičene in primerljive s podo- vetnike, se je v zadnjih dneh Podatki o visokah računih navedbah uprave angažiran v bnimi podjetji, spor med zelo zaostril, kar priznava za odvetnike so v javnost pri- zadevah Koržeta leta 1997, prokuristom in predsedni- tudi Štrlekar. Slednji predla- §li konec prejšnjega tedna, odvetnik Vrečer pá za ureja- kom uprave pa je nastal ga celo Kialjevo razrešitev, potem ko je Kralj o njih sez- nje pogodbenih razriierij in predvsem zaradi tega, ker [e med drugim tudi zato, ker je nanil člane nadzornega sve- pravnega svetovanja za pri- prokurist menil, da so to vi- javnosti izdal podatke o do- ta. Odvetniška pLsama Dani- pravo t i. sinergijskih dnižb, soki stroški in je začel plačila bičku v zimskem programu ela Planiiišca je na primer za predvsem sineî^je s Seaway- zausîavljati." Kot je ocenil. Elana, kar da bo sedaj otežilo avgust računala 9.600 evrov jem (morski program) in Ai- Elan Inventa, ki opremlja te- napovedano odpuščanje, pavšala (skupaj z DDV) in pino (zimski program), v letu lovadnice, stalno dobro po- "Nadzorni svet bo moral 32.S82 evrov za odvetniške 2007. Ko je Štrlekar prevzel siuje, poslovanje zimskega ugotoviti, kaj je vloga proku- storitve, za september pa vodenje Skimarja, je imel ta dela Elana je sedaj videti veli- rista in kaj predsednika 9.600 evrov pavšala in 8,4 milijona evrov izgube in ko bolje kot lani. črni oblaki uprave. Za podjetje bi bila 28.090 evrov za odvetniške nekaj milijonov dolgov, druž- pa se zgrinjajo nad Elanom trenutno najboljša rešitev, da storitve. Podobne zneske pa ba pa je bila pred stečajem, Marine. bi se vse vrnilo na stanje naj bi Skimarju zaračunal sedaj pa so izgubo že pre- "Pogodbe so upravičene, pred kreganjem. V tako težki tudi odvetnik Rajko Vrečer. polovili, še sporočajo iz up- zneski pa ne previsoki. Vse situadji bi morali biti v vod- Uprava Skimarja ob tem po- rave Skimarja. t Nagrade bodo kljub recesiji Nagrade zaposlenim za njihov prispevek k uspešnemu poslovanju podjetij napovedujejo v številnih gorenjskih podjetjih. Boštjan Bogataî se je odrazilo v poslovnem re- že septembra pa smo zaradi rov neto» letos pa bo rnaSala zultatu, lett)s bo izid boljži, saj dobrih devetmesečnih rezul- 450 evrov bruto oziroma do Kranj • Ob koncu poslovnega naj bk ustvarili približno pol tatov izplačali dodatno na- 320 evrov neto. leta bodo mnoga podjetja milijona evrov dobička. "Ob-kljub napovedani gospodar- našamo se racionalno, na grado petsto evrov neto, " pravi Kordež. Tj>ni so Merkur- sld krizi v svetu zaposlenim vseh področjih znižujemo jevd konecletaprejelinagra izplačale dodatno nagrado« t. stroške, tudi pri izplačevanju do ^ višini Detsto evrov V Aerodromu Ljubljana, vodi ga Zmago Skobir» so glede na trenutne gospodarske razmere in dosežene re- i. trinajsto plačo ali božični- nagrad. Letos bomo izplačali V Goodyear Savi Tires zultate zadovoljni z letoš-CO. V nekaj uglednih gorenj- božičnico, ki bo znašala 40 bodo vsem zaposlenim izpla- njim poslovanjem. Zaposle- skih podjetjih smo vprašali, odstotkov lanske," pojasnju- čali nagrado, ki bo izplača ni bodo s plačami za novem- ali in kolikšno nagrado bodo jejo v Domelu. Zaposlerû v decembru skupaj z novem- ber dobili dodatno izplačilo izplačali letos, ali bo zaradi bodo dobili 130 evrov. brsko plačo. Na pogajanjih kot nagrado za prispevek k krize in posledično slabših Kljub zniževanju rasti pro- vodstva s sindikati poslovanju družbe v višmi rezultatov (če so) manjša daje, ki ga v Merkurju beleži- delavcev je bilo prejšnji te- 70 odstotkov osnovne plače v tudi nagrada? Iz Jelovice, jo v zadnjih mesecih, pred višina letošnjem oktobru. Kriterij je Unitecha in Acronija odgo» sednik uprave Bine Kordež de, ki bo znašala 450 evrov za vse enak, izplačilo pa je vorov nismo prejeli. ocenjuje, da bodo letos dose- izplačana ^kbdu vezano na Čas prisotnosti na delu v obdobju od 1. januarja V Domelu, ki ga vodi Jožica gli zastavljene cilje ozirom? mu zaposlenemu \ Reiec, ocenjujejo, da bo obseg bo finančni rezultat večji od vnaprej določenimi loiterijL do 31. oktobra. Lani so po poslovanja za deset odstotkov lanskega za približno deseti- manjši v primerjavi z lan- no. "Zaposleni bodo danes, skim poslovnim letom. Lani 5. decembra, dobili dodatno so jih prizadele poplave, kar izplačilo okoli štiristo evrov. Poslovni skupini vodi lanez 6oho enakem kriteriju zaposleni prejeli celotno plačo, dodat- lani izplačujejo božični- no so prejeli še 1.360 evrov s ta znašala 420 ev- bruto nagrade. Homeopatska zdravila dostopnejša Pravilnik o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini omogoča, da se bodo homeopatska zdravila v prihodnje lahko dobila v slovenskih lekarnah, vendar jih je treba najprej registrirati pri Agenciji za zdravila. Suzana P. Kovačič Francoske šole homeopatije. ..............................................................................Če povzamem, v Sloveniji je Ljubljana • V Sloveniji sta te- približno 270 lekarn, torej bo melje urejanja področja ho- imela skoraj vsaka lekarna meopatije postavila Zakon o farmacevta z znanjem home- zdravilstvu in Pravilnik o ho- opatije. Ti bodo lahko sveto- meopatskih zdravilih za upo- vali homeopatska zdravila pri rabo v humani medicini, akutnih težavah, kot so pre- Slednji je začel veljati 3. okto- hlad, kašelj, herpes, nespeč- bra letos. "Pravilnik omogo- nost, fizična in psihična utru- ča, da se bodo homeopatska jenost, stres Zelo po- zdravila v prihodnje lahko membno bo ozaveščanje Iju- dobila v slovenskih lekarnah, di o homeopatiji, ker ta v Slo- vendar jih bo treba najprej veniji še ni tako dobro znana registrirati pri Agenciji za in integrirana v javen zdrav- zdravila, ki bo vršila tudi stveni prostor. Homeopatija nadzor nad homeopatskimi uporablja izredno majhne zdravili. H omeopatskih količine substanc, zdravila ne zdravil je v državah Evropske povzročajo odvisnosti in ni- unije veliko, menim, da se majo stranskih učinkov. Po- bodo velike homeopatske membno je» da se pri izbiri hiSe odločile in razširile to homeopatskega zdravila dejavnost na naš majhen, upošteva individualnost pad- vendar pomemben trg/' je enta: na primer nekdo se bo povedala dr. Maruša Hribar, na stres odzval kolerično, predsednica Homeopatske drugi hiperaktivno, tretji bo sekcije pri Slovenskem far- blokiran in to so že trije pri- macevtskem društvu. pravki za stresna stanja. Ra- Lekamiška zbornica Slove- kavih obolenj nikakor ne nije je pred dvema letoma za- zdravimo s homeopatskimi čela izobraževati farmacevte zdravili, z njimi lahko le lajša- o osnovah homeopatije. Pre- mo stranke učinke radiotera- davateljica je tudi Maruša pije in kemoterapije, kot sta Hribar. "Šolanje je uspešno bruhanje in rdečica kože," je zaključilo okrog 150 farma- povedala Hribaijeva, ki se je s cevtov, okrog sto formacevtov homeopatijo srečala v Švici pa ima to znanje že od prej in leta 2000, kjer je delala kot so si ga pridobili pri Sloven- znanstvenica na Farmakološkem homeopatskem druS- škem oddelku Medicinske fk- tvu in na izobraŽevanjih kultete v Ženevi. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vok^jak NAMESmIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapiotn^k, Danic? Z9M Ž^r UREDNIŠTVO NOVI NARjj. UREDNIKI: Boštjan Bogataj. Alenka Brun, Igor Kav6£, Suzana P. Kovačič, Ur^ P&emé. Mat^a Rant, Stojan Saje. Vilma Stancvnik. S^mon íubk; Cve(o Zaplotnik, Danica ZsM Stefan hf^i; stalni soddavcl; Marjana Aha6^ Maja Bertoncelj, Mstjaž Cr^r>č.Ana Hartman,|ože KoSnj^ Milena Mildavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Maneta Smol nikar, Ana Voltaic OBU KOVNA ZASNOVA lemei Stritar, Triokel TtHNIČNI UREDNIK Crega Flajnik FOTOGRAfl)A Tina DoM, Gorazd Kavčič LEKTORICA MarjeU Vozlič V0D)A0CLASNEGATR2£N)A Mateja Žvižaj GOREN|SKt GLAS (ISSN o3S2>6666) je regrstrirana blagovna lo ftonivena tnamka pod 977^961Uradu ftSza intelektuáln» lastnino. Ustanovitelj m izd^alelj: Gorenjska glas, d.o.a,, Kranj / Oir43 odstotka v drugem starostnem obdobju pa za 7*98 odstotka. V pn/em starostnem obdobju bo nova cena za dnevni program 448,08 evra, za peturni program 380,87 evra in za štiriurni program 291,25 evra. V drugem starostnem obdobju pa bo dnevni program stal 355,14 evra, peturni program 301,87 evra in Štiriurni program 230,84 evra, Cena programa v vrtcu obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane. Kot elementi za oblikovanje cen programov se upoštevajo stroški dela» stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Cene programov se enkrat letno uskladijo, glede na letno rast elementov. P. L. Vsi drugačni, a skupaj popolni Društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Jesenice, Kranjska Cora, Žirovr^ica Sožitje je praznovalo štiridesetletnico obstoja. Urša Peternel |€senice - V dvorani jeseniškega gledališča je minulo nedeljo »potekala slavnostna prireditev, s katero so zaznamovali štiridesetletnico delovanja društva Sožitje Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, ki združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družinske dane. Društvo zadnjih osem let vc^ Diana Šimbera, glasbena pedagoginja in mama da* nes 23-letne Katarine, ki ima Downov sindrom. Vsa družina Šimbera • poleg Diane in Katarine sta v družini še Utrinek s slavnostne prireditve: družinski kvartet Simbera^ del katerega je tudi Katarina, ki oče Darko in mlajša hierka ima Downov sindrom./p««;Ank»e^w Romana • se ukvarja z glasbo, tvorijo družinski kvartet Ambrožič z orglicami, vokal- Čm boljše, dm bolj kvalitet- dobiti več prostovoljcev, ki bi Šimbera. Prav kvartet šim- na skupina Primavista, har- no in neodvisno življenje, spremljali osebe z motnjami bera je bil eden od nastopa- monikarji Glasbene šole Je- Dejavnosti so Številne, orga- v duševnem razvoju k različ- jočih na nedeljski prireditvi, senice in plesalka Eva Pir- nizirajo različne dejavnosti, nim dejavnostim vseživljenj- na kateri so člani Sožitja nat Na slovesnosti so podeli- srečanja, piknike ... V okviru skega učenja, Radi pa bi do- predstavili del svoje ustvar- li tudi priznanja zaslužnim zveze Sožitje se udeležujejo bili tudi bivalne skupnosti, v jalnosti. Nastopili so plesna danom. Kot je povedal» Dia- seminarjev in taborov, sku- katerih bi mladostniki in sta- skupina in vokalna skupina na Šimbera, ima društvo lajo pa tudi pomagati mla- rejše osebe z motnjo v du- Osnovne Šole Poldeta Straži- 196 čianov. Osebam z mot- dim družinam, ki se soočijo Ševnem razvoju lahko zaži- Šarja Jesenice, varovanci njo v duSevnem razvoju sku- z drugačnostjo družinskega veli samostojno življenje, VDC Škrat Jesenice, Miro šajo prek društva omogodti Člana. V bodoče si želijo pri- iako kot njihovi vrstniki. Ob desetletnici Občine Žirovnica so izdali zbornik V zavetju Stola. Ana Hartman (n. december). Zbornik so v ..............................................................................Čopovi hiši predstavili min* Žirovnica - "V Občini Žirov- ulo sredo, 5. decembra, na niča smo prišli do prve pre- dan, ko ŽirovniČani praznu- lomnice po njeni ustanovit- jejo občinski praznik v spo- vi, do praznovanja njenega min na rojstvo velikega roja- desetega rojstnega dne. V prvem zborniku Preteklost v ka Franceta Prešerna. "Zbornik je ena od stvari. zavetju Stola (iz leta 2000) ki ostanejo, in bo v našem so bili predstavljeni zgodovi- okolju vedno aktualen," je na, ljudje, noše, šege, habita- poudarila urednica Polona Uredniški odbor zbornika V zavetju Stola: lanez Dolžan, ti in dogodki, ki so zaznamo- Kus. Kot je pojasnil Janez Kus, Izidor )ekovec in Vitomir Pretnar vali našo občino. Tokrat je Dolžan, direktor Zavoda za Čas, da se z 'izkušnjami iz turizem in kulturo Zirovni- prehranske navade predni- iiost nekoč in danes, razvoj preteklosti ozremo v prihod« ca, ki je nosilec projekta, so kov, ki so se prehranjevali čebelarstva, zdravilne in za- nosf in se posvetimo lju- zbornik, ki ga je izdala obči- precej neuravnoteženo, po- čimbne rasdine, dišavnice in dem, dogodkom in polprete- na, sestavili v desetih mese- leti preskromno, pozimi pa, druga zelišča z domačega kli zgodovini, ki so nas pri- cih. Izšel je na 192 straneh, še zlasti ob kolini, preobil- vrta, polja in sveta pod Sto- peljali do tega, da imamo vsebuje pa prek šHiisto foto- no. Jedli so veliko žitaric, lom. V zborniku je tudi zani- svojo občino in so njeno grafij. Zbornik sestavlja de- največ ajdove in prosene miv zapis o vlogi žensk, ki so prvo desedet^ tudi zazna- vet vsebinskih sklopov. Za- kaše, zato Žirovničane po- v preteklosti na svojstven na- movali," je župan Leopold íenja se s kronološkim pre- imenujejo tudi 'kašarji'. Naj- čin zaznamovale tukajšnje zapisal v uvodu no- gledom pomembnejših do- obširnejše je poglavje življenje. Veliko pogledov pa vega zbornika V zavetju Sto- godkov v prvem desetletju Osnovica šola skozi čas. po- bodo nedvomno pritegnile ta, ki je izšel ob desetletnici občine Žirovnica, v nasled- leg tega pa zbornik obravna- stare razglednice in fotogra- ustanovitve občine Žirovnica njem poglavju so obdelane va gasilstvo in Športno dejav- fije občine Žirovnica. Voce l, Krvavec Od jutri odprt tudi Vogel jutri bodo smučarske naprave pognali tudi na Voglu, so sporočili iz Žičnic Vogel Bohinj. Podobne načrte Imajo tudi na Krvavcu, kjer so žičnice zagnali že prejšnjo soboto, a so že v ponedeljek obstale zaradi tehničnih težav. Povzročil jih je udar strele v transportno vrv kabinske žičnice. "Trudimo se, da bi naprave zopet pognali v soboto," nam je včeraj povedal Luka Vrančič 12 RTC Krvavec. S. Š. Cerkve Višja gradbena cena Občinski svet je sklenil, da se povprečna vrednost gradbene cene stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v občini Cerklje za leto 2009 poviša za 5,5 odstotka- Za naselje Cerklje tako znaša 820,85 «vra na kvadratni meter, za druga naselija pa 788,05 evra na kvadratni meter. Vrednost povprečne gradbene cene potrebujejo davčna uprava za izračun davka na premoženje in cenilci vrednosti objektov. S. S. I à GORENJSKI GIAS petek» $. decembra 2008 GORENJSKA infit @g-das .si 5 Nogomet bodo igrali drugje Občina Naklo bo gradila nogometno igrišče v Strahinju. V Naklem bodo rezervirana zemljiSča za šport spet kmetijska. Stoiak s aie Lastnik petih parcel za ..............................................................................Osnovno §oÍo Naklo Alojz Naklo • Poroiali smo že, da Markič iz Gorič je v knjigo je občinski svet v Naklem 25. pripomb na razgrnjeni osnu» novembra potrdil dopolnjeni tek prostorskega načrta zapi- osnutek občinskega prostor- sal, da nasprotuje namerava- skcga načrta. Med obravna- ni spremembi območja za vo pripomb posameznikov oddih, rekreacijo in Sport v na razgrnjeni dokument so najboljše kmetijske površine, nafveč govorili o novi iokad- Izrazil je možnost, da tudi nogometnega igri§ča. V sam investira v objekte za te načrtu so predvideli širitev namene. Če bo občina spre- območja za šport v sever- menila namembnost njego- nem delu Strahinja, kamor vih zemljišč, bo prisiljen vlo- naj bi se selili nogometaši. žiti tožbo zaradi povzročene Clan SDS Marko Mravlja je škode. Svetniki Peter Celar, dejal, da bi domačini tam Zdravko Cankar in Anton rajegradilistanovanja.Kotje Kosec so se zavzeli, da tega pojasnil direktor občinske vendarle ne bi storili. AJenka uprave Drago Goričan, to ne Markun iz družbe Marbo je bo mogoče na zavaro'/anem poudarila, da mora biti bilan- območju spominskega par- ca kmetijskih površin uskla- n. subic J A M ^ klosti, vi pa ste jih polûo-krvne postavili v nov kon* tekst. Stare petkiJogramske Kakšno veselo-decembrsko škatle za marmelado, sede« tiskovino > ži na temo "505 sa crtom*. ''Dvanajstega dvanajstega točilni pult v slogu šestde« mora biti dokončam hiša na setih ... Gornjem trgu v Ljubljani z II V prvi vrsti smo upravlja imenom Pozabljena. To bo li z emocijo, ki se imenuje eden od zadnjih trenutkov v nostalgija. To čustvo Se ved« življenju neke hiše. In malo no proučujem in ga zdaj zasanjan novoletni projekt imenujem ostalgija in Če- mesta Ljubljana, kjer pa se prav teorija govori, da ni poza spremembo ne bo dalo zitivno naravnano, praksa ničesar kupiti. Na voljo bodo pravi, da v glavnem dobro samo občutki in to zastonj. II deluje. Ne gre za škatlo 505, ampak za spomin, ki ga ta Zastonj? Stereotip pravt) da sproži. bo to nekaj pravega za nas. II Gorenjce. Za kakšen projekt gre? Ostalgija > "To je beseda, ki sem si jo "V stari Ljubljani je zapuS- sposodila pri Nemcih, z njo čena hiša, ki jo bodo za tri označu|e]o svoje spomine na tedne naselili izmišljeni sta- to, kar je nekdaj predstavljal novald. V njihovo življenje vzhod- Čisto po naključju boš mimogrede lahko poku- slovenski prevod te besede kal iz ulice. Zvok in ambient dobi .čisto slovenski pomen, barve in svetlobe..." Pod tem imenom že nekaj let pišem kolumno v reviji Z vašim oblikovanjem sem Ambient, kjer se ukvarjam z občutki preteklosti, s sliko in besedo seveda." se sicer posredno srečal prečko repertoamib knjižic Prešernovega ^edališča, ne ve- doč, da sem vaše oblikoval- Recikliranje iz ekoloških ske dosežke spoznal že mno- nagibov ali gre za naČin go prej. v lokala Tru(e)bar razmišljanja, kj oblikovalcu ^ . . in Nostalgija v LjubljaAi. ki preprosto zleze pod kožo? ib pUtlCClfUl IZ ste jim v devetdesetih celo* Freud bi iskal razlago v va- J J J'v^v^ stno podobo vdahnili skupaj šem otroštvu, fesenice, ^ICdUllSCCl z Darkom Miladinovičem in ogromne separacije različ« ^ P Alešem Bratino, smo bolj nega železja v jeseniški že* in fotograjotn, kot na pivo, W je pač povsod lezami.. enako, hodili gledat podobo "Mislim, da to ni recikli- pogosto tudi s lokalov ... Ta je bila za liste lanje. Življenje je sestavlje , . Čase nekaj posebnega. Se no tako iz stvari, ki so osta- Kostumograjl, jih Se spomnite? So biJe to le od nekoč, kot iz tistih, ki Radež / foi^ R^bon imamo slavni vaše prve reference? pomembnejše šele nastajajo. Gre za sobi II vanje. V Sloveniji je ogrom- razrezanih ladij in včasih je nedvomno sopotnik sicerš- ni pomladni sestanek. Pona- To jenepozabnoobdobje, no ustvarjalcev, ki smo za- domov prinesel kak manjši njega vzpona gledališča, vadi pri meni v Ljubljani. Pri kos. Tako je morje prišlo na Zdaj vsako sezono poleg re- odprtem oknu pijemo čaj in S pomočjo prvih in dru- klostjo v nenavadnih mc- Jcsenice. morda so tudi zato pertoarja Čakamo tudi, se izmišljujemo. Iii polem pomladni polno veselja in spontanosti, znamovani s svojo prete SCStanClC^ gačmh naročnikov, polnih stih, kot so Jesenice, Hrast- tako posebne. J • • zaupanja. Zdaj vsi trije kora- nik, Trbovlje. Mene je kali- 1 OTiaVaai pn kamo, vsak po svoji poti. la predvsem jeseniška mul- Dare ima z bratom uspešen tikultuma situacija. Ko sem mCm v in duhovit studio Armada, prebrala knjigo Gorana Reciklirate tudi v vsakdanjem življenju? kakšne fotografije bodo v nastane. Fotografiramo knjižici. Slikovni del je na- dneh, ki že dišijo po poletju, mreč nosilen, v njem se ' počitnicah. In tako vsako predstavi vodstvo gledališč leto, znova in znova." "Vse tiskovine, ki prilezejo ča, igralci... vsakič v dru- Î ' LV ' r> • Aleš je ujel svoje sanje in na- Vojnoviča ČeJuTji ravs, sem iz moje oblikovalske delavni- gačni podobi, enkrat kot Če se dobro spomnim, je Ljubljanu I n atuje ambiente, ki se vozijo se počutila končno doma. ce, so malih formatov. Zelo mafijska družina, drugič na prva leta v knjižicah navdu- po morju, jaz pa skibim za Domače v slovenski litera- redko sem za sporočanje po- fotografijah vidimo dvor iz ševalo tudi to, da so bili v rabila kaj odveč papiria. To je obdobja romantike .. Kako njih prav vsi, ki delajo v gle^ odprtem oknu vizualno podobo projektov s tun. • • področja kulture in si izmiš- pijemo Caj m sc llujem svoje. Se vedno smo osebna zgodba. Oče je bil okolja. " Staro železo pa je zelo moj prispevek k ohranjanju izbirate tematiko? 'S puncami iz gledališča daiiŠČu, od ravnatelja in igralcev do scenskih delavcev povezani. II žerfavovodja in je prestavljal in fotografom, zdaj Mare- in čistilk velike kupe železa. Opazova- Repertoarne knjižice Pre- tom Mutićem, prej Damja- "Ja. To je bilo res super. izmišljujemo. In potem nastane. ma lokala je temeljila na re- šolo. V kupih so bili tudi deli íe nekaj let oblikujete, so s kostumografî, imamo slav- Morda je bik že kriva globalna Oblikovanje, notranja opris la .çem ga iz daljave na poti v šemovega gledaJiSća, ki jih nom Švarcem, pogosto tudi Zadnje čase smo to opustili. A POGOVOR Snovanja "Staro železo pa kriza v povojih, pomanjka- udobno. Včasih me za tre- ^ logotipa in slc^ana Slove- Čaj, predvsem nisem dovolj ga dobite, Če za Pionirski nje Časa. Imamo pa super nutke odnese v teorijo, am- nije. Slo^n I feei Slovenija )e pridna. Opazujem vse večje . dom opravite dobro delo. idejo za naslednje leto. ki se pak tja ne spadam, sem intu- še nekako zaživd, l(^otip pa slovenske projekte zadnjih Tudi v Prešernovem gleda- ZClo OSChflCl navezuje na vse zaposlene in itivna delavka in to zaenkrat nima ravno te sreče. Deloval petindvajset let. In število liSču imamo rokovnik, ime- ^ naj ostane skrivnost/' gre. Vztrajala bom še nekaj je nekako karitatrvno... časa. tja do konca življet^ja. "Tudi ta dogodek je že v pravem pomenu te meta- da so imena zelo pomemb- Repertoarna knjižica pred Zelo pa uživam pri projek« davno za nami. Naj se tu fore je izredno majhno. Ilu- na. Z Zoro Stančič. dolgo vašim sodelovanjem nt imela nekega posebnega tih, kjer gre tudi za razvoj izdelkov ali storitev. Eden ta- oblikovalskega pehata ... Je kjh, tudi malo gorenjsld, je čilu slabega? Kaj pa pravite kaj i6o Slovencev čuti kot ima samo ime in tako bo bonus nekaj začeti na bil ravno tako pred leti pro- na celostno podobo Švice, svojo simboliko, in izkori- tudi ostalo." novo> Predvidevam, da to jekt blagovne znamke Tvojih male deželice, ki bi ji bili stila sem priložnost, da to res dobrih celostnih F>odob nufe se Prešemež. Saj veste. ZSOdhu OČC ic v nravpm Tv^mpnii fp mp+a. im^na ^olr» iv»tviottiK. O ^ bil žcrjavovodja in je prestavljal velike kupe navežem na zadnjo opazko. zija je. da se tega lahko loti letno sodelavko in prijatelji- Kaj jevkaritativnemsporo- vsak. Zanimalo pa me je, co, imava celo projekt, ki za oblikovalca pomeni bolj pđ minut." odprte roke. mar ne? radi podobni? Bel križ na vidim. Identiteta je naša te- Če bi Bog prišel k vam na- ŽelcZd rdeâ podlagi, ki ga uporab- žava in ravno tukaj mislim, ročit, da pripravite celostno "Oblikovalci prosto zače- So naroČila predvsem stvar Ijajo na vse možne načine. da bi morali ustvariti nekaj podobo za nov svet... njamo na novo. Bi lahko re- referenc? Ne vem, kdo je že Koliko časa bo še potreb- kla. da skoraj vsak teden. rekel, da promocija preko no, da ugotovimo, da je popolnoma novega. Bled in Portorož sta na žalost samo AmpakzehpoPGKleposo- medijev pol toliko ni po- tudi khc na pomoč nekaj dva izmed premnogih ev- tna podoba je pravzaprav Opazovala sem podobe ne potrebuje. Celos- ^^ daljuVC HU "Rekla bi mu, da celostne delujemo. Medsebojno za« membna, kot si oblikovalec normalnega. Ali se res ropskih turističnih krajev." upanje, se mi zdi, je veliko. dober glas in s tem naročila mora zato zgodiH nekaj Zdi se mi. da se delo vseh, ki lahko ustva ri z dobrimi Ide- tragičnega." delamo na tem projektu. jami in oblikovanji? zapoved, svet naj ostane ^^ y^ raznolik in svoboden. Mis- ^ Menda te dni izide vaš pet najsti rokovnik. Kje ga je kem 6sto posebnem obdo- jim, à^ smo vsi skupaj v ne- I^Am /•icm r\ACAKnAm riKHn. 1 prepleta brez težav. Prava ce- "V današnjem svetu je Vam glede na žolčno pole* močnaroáti?' lostna podoba nastaja dolga ' dela za oblikovalce veliko, miko. ki se je potem razvi- bju. Lepo bi bilo, Če bi vred- tï/Wj d^H "Petnajsti res. to je veli- note oprali, jih pokrpaii, leta, in ko na mizo zložiš Vsega je preveč in veČino la, nižal, da ste sodelovali v ko. Ime mu je Vsak dan posušili na soncu. In rudi celo goro gledaliških listov tn vsega gre skozi roke obliko* žiriji? programskih knjižic, šele vi- valcev, takih in drugačnih." diš vztrajnost, sodelovanje in vse, kar sodi zraven. " vsakdan. Rada imam pona- oblikovalci nismo nedolžni. razrezanih ladij "Zgodilo pa se je nekaj» vljajoče se projekte. Rokov- Naloga iskanja ravnotežja VČasiH íe kar je odtehtalo vse križe in nik ni naprodaj. Lahko pa je velika." J Ali z leti izkušnje postanejo težave. Spoznala sem gospo- Kako so šle v promet maji ce letošnj^a fesdvab Mla bolj hvaležne in koristne kot ideja? da Japca jakopina, s katerim sva se skupaj borila za neke "Oblikovalci kot svoj izraz ideale, ki jih pravzaprav nidi levi? Stare majice, ki jih uporabljamo različna sred* hče ne potrebuje. Dediščina ne nosimo več, ste dotiska- stva. Nekateri gradijo izključ- je prijateljstvo, ki mi ogrom-11 z različnimi motivi... So no na ideji^ diugi na brezhib- no pomeni. Kdor ga pozna, reklamne majice» ki jih ni obliki, tretji na virtuozni ve. kaj bi rada povedala. sicer nosimo doma, tako risbi. In tako se za nas odloča^ Pravi bord za boljši svet so prišle na ulico...? jo tudi naroâiikL Izkušnja je izumirajoča vrsta." "Ta projekt je imel srečno sicer pomembna, ni pa nujno roko. Po hitri ideji, ki se je potrebna. Pogosto se lotiš po- Zakaj namesto sodelovanja ravno tako rodila na tradido- polnoma novega, drugačnega v žiriji niste sami poskusili nalnem sestanku "kako na- projekta, pogosto nekaj spo- s celostno rešitvijo? M(^oče pr^", so producentke iz Bun- znavaš na novo." kerja z akcijo preko inteme- bi Slovenija in naŠ turizem potrebovala neko "recyc* ta zbrale osemsto majic, ki Ko opremljate različne in* ling" zadevo za svojo razpo- sem jih lastnoročno potiska- teriere, je bolšji trg za vas la. To je spet eden od projek- nujno "terensko delo'. znavnost... Zgodbo. Bled in Portorož sta bila nekoč turi- tov. kot je zdaj PozaMjena Menda radi zahajate na stični meki za Evropo. ko se lotiš nečesa fizič- bolšjaka? To je podobno kot z del- no napornega, na prvi po- "]a. Tam se mi zgodijo lepe nicami. Nikoli v življenju gled brezsmiselnega, ampak stvari. Tja hodim zgodaj zju- nisem imela niti ene same. Iz serije grafik Andy bi bil ponosen name, ki jih je Tanja sam proces dela že povrne traj. vedno sama. Včasih se v Zelo redko grem na nate* Radež ustvarila skupaj z Zoro Stančič. smisel. Projekt Moja bivša meglenem nedeljskem jutru majca bomo zdaj poslali na sprašujem, kaj ml je tega třepote p po Evropi." ba ... Zdi se mi, da je to gen. Nekateri hodijo zvečer na V obliki razstave, predvsem pivo. drugi v hipermarkete, to kot ideja, ali se bo osemsto je podobno. Strast" majk podvojilo. potiojiJo...? "Projekt bodo v enald obli- Kaj ima pri oblikovalcu ki, z istim imenom, na enak prednost, popolna flmkci> način izvedli na drugih festi- nalnost in sodobna tehno- valih. Na ta način se trenut- logija ali za nekaj generacij no dela veliko stvari. Po svetu potuje osnovna ideja tn rezultati so zelo zanimivi." starejša tehnologija in pridih nostalgije? "Oblikovanje je ena taka simpatična obrt. Na koncu je Ukvarjate se tako z gralič- v glavnem sporočilo in funk-nim kot industrijskim obli» dja in še malo emodje. Brez kovanjem, delate scenogra- tehnologije negre." fije» med drugim ste oblikovali celostno podobo in Sodoben avtomat za kavo vsako leto znova festival ali Alessijeva kafetiera? Mladi levi. letos ste obliko- "Biaietti seveda. Ali pa sa- vali razstavo 60 let Moder- rajevska džezva. In vseh vrst ne galerije ... V kulturnih avtomati tudi. Kava v plastič- ustanovah. institucijah laž- nem lončku v preddverju je najdete sogovornike ... kake tiskarne. Kave so super, Lahko kot umetnica lažje vse pO vrsti, čaji pa sploh ...V delate z nekom, ki ima več starih skodelicah, te so veli- posluha za te stvari, kot re- ko bolj pomembne." cimo šef Mesarstva Leva krača? Nekje sera prebral» da vam "Sem oblikovalka, ne gra- revolucionarne rešitve niso fična ne industrijska, ampak ravno blizu. Bili ste v strokov-enosUvno oblikovalka. Kul- ni žiriji za anonimni javni Pozabljena hiša, Gornji t!^ 29, Ljubljana. Vabljeni od 12. decembra 200S do 3. januarja 2009 tuia te moj medij in tu mi je natečaj za oblikovanje nove- ob večernih urah. domov prinesel kak manjši kos. Takaje morje pnšlo na Jesenice, morda so tudi zato tako posebne. " a 12 GORENJSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 OPERA Snovanja Ob 100. obletnici ljudskega gledališča v današnjem KUD Janko Krmelj v Retečah ]e SKGG iz Ljubljane uprizorilo komično opero v dveh dejanjih (v slovenskem jeziku) Skopuh malo znanega ruskega glasbenega klasicista Vasilija Aleksejeviča Paškevlča (po Molieru). Retečah Franc Kjužnaji Oh 100. obletnici tu}. B. Knjažina in v prevodu skladateljih tega sloga Italija* ..........................................Henrika Neubauerja. Ta je nu G. Rossiniju in Avstrijcu dlično Sloven- opero tudi režiraJ in priredil, V/. A. Mozartu. Ob kar treh sfco ' komorno - Po letošnji ljubljanski premi- tenorjih v tej operi pa naj Še giasbeno gicád- eri (v Drami SNC. 29. okto- kdo podvomi, da so le-ti dik- liUe, katerega bra) in po eni od ponovitev v tatorji (glasbenega) gledališ- " spiritus Ajdovščini (dvorana Prve slo- ča. Zdaj že kar opazna režija je prof. dr. Henrik venske vlade, 21. novembra), (in koreografija) aH kar nje- je omenjena opera prirajtala gova "šola" pa ostaja domena agens Neubauer, je hkrati pripravi- UStUHOVltVč lo v okviru svojih zavidanja tudi na reteški "ljudski" prav H. Neubauerja, v na- vrednih dejavnosti že sedmo oder. Ker je bila že premiera sprotju s povsem komorno, KUtoliŠkčgCl podobno predstavo» vse od 1. izvedena 2 orkestrsko asketsko sceno. Vešča taktír- Z leve: N. Radovan, M. Vovk» K. Perger, S. Podbregar, A. DfrbeveC / H. Neubauer 1996. ko je bilo ustanovlje- spremljavo (dirigent Franc ka dirigenta Franca Rizmala prosvetnemu no. Doslej so Izdall kar nekaj Rizmal), ajdovska s klavir- in verzirani glasbeniki (xi: ^ knjig s področja glasbene in jem (Nataša Valant), smo godalni kvintet in po dvoje društvu v baletne umetnosti, izvedli tudi toioat njeno predstavo flavt, klarinetov in /franco- opere, saj "uprizarjajo komor- doživeli v vsej njeni tovrstni skih/ rogov; koncertni moj- Župniji RetCČe na ^sbeno-glcdališka dela popolnosti. Vloge celotnega ster Vasilij Meljnikov), ki so vseh obdobij", vsa izključno v solističnega pevskega kvinte- se v komornem sestavu ve- JC pW\C v slovenskem jeziku; kar pa je ta (tenoristi: Andrej Debe* činoma izkazovali povsem seveda vključno z obema vec/Škrtež, Sebastjan Pod« solistično, so dali celotni Moîierova zgodba o skopuhu d tudi domača, reteška (Iju- ZSOdOVini vseh profesionalnima nacionalni- bregar/Miiovid, Matej predstavi enakovreden pečat (v ruščini tudi škrttóu) pa je biteljska) kultura, saj smo po ,, , ma operao-baletnima gleda- Vovk/lisjafc sopranistki: Ka- Tempo in ritmi glasbenikov tako zaživela v vsej svoji po- nekaj nagovorih slišali in vi- nekUUtyih in li^čema v Ljubljani in Maii- tarina Perger/Ljubima in Re- so dajali tej bolj "singspielu" pobiosti. Pevci ji dodajo ne« deli še.Rete^ tamburaše (Ja- ^ , boru te prava redkost na slo- beka Radovan/Marte in na- (dramma per musica) t j. spe- malo odrskih, gibnih, pev- nez Krmelj), vokalni Trio dunUŠnieSU odvu venskih opemih odrih zadnje še vloga najmlajš^, voigri kot pa komični operi, skill in govornih, s tem pa Quartet, sopranistko M. Be- ^ a. a « •«. « mr ... ..«> «.<< .< < . ( www.drustvo-skœ. si). komaj lo-letnega Lovra Ko- ravno pravSnfi poustvarjalm tudi karakternih posebnosti, nedik in baritonista A. Gart- KUD Jcinku Nekaj ali skoraj vsa nave- rošca/napovedovalec in impuiz. o katerem bi se dalo Komorna opera je namreč nerja s pianistom G. Kon- dena hotenja so bila tokrat pevec-soUst v odmoru), so št pisati. Tak je bil tudi eden zelo prozorno glasbeno tki« cem, 1. Igličar v slov. narodni K. nnCll u s pet uresničena v prvi slo- biie tudi v omen j eni reteški od vrhuncev predstave na za- vo, zraven pa je treba račíma- noši, Trio jaz pa ti (ta nas je venski izvedbi komične ope- predstavi v režiji Henrika četku 2. dejanja v vokalno-in- ti še nakar naprejšnje prila- pospremil z zunanjega bal- sostovula àsto re v dveh dejanjih po Molie- Neubauerja in kostumografî- Itrumentalnem kvintetu, gajanje različnim (glasbe- kona že na samo prir^tev v ru Skopuh komaj znanega' ji Nade Slatnar izvedene v Manjše izvedbene nečistosti nim) odrom. slogu poletnih bavreutskih pruva (komorna) ruskega glasbenega klasici- vsej pristni komiki; le-to po- (pihal in trobil) v komornem Morda samo (obrobno) za- opernih predstav) ter avtorji Opera sta Vasilija Aleksejeviča Pa- znamo edinole Še pri obeh škeviča (1742-1797) po libre- večjih in bolj popularnih orkestru pa tudi niso pretirano motile. Več kot znana pisano: pred tem se je izka- veznih besedil: N. Avguštin, za]a v Čast omenjeni obletni- M. Cerar in B. Gartner. Digitalizacija časa 124 RAČUNALNIK IN lAZ Robert Guštin preživele skozi čas, zagotavlja njegovo medsebojno povezljivost, zUisti pa omogoča ohranjanje kulturne dediščine in narodnostne identitete. Pri tew Arhivi zgodovin in arhivi časa se polnijo. V prvi vrsti predstavljajo vsi ti dokumenti in izdelki prostorski problem, ki pa je še najmanjši. Veliko ve^i in bolj pereč problem je ohranjanje vseh teh arhivov goča dostopnost do našim zanamcem. Zob Časa vsem. Ce se arhivov predstavlja veliko oviro. Če naj neslo na nove medij se zgodovina ohrani takšna, gotovUo njihove prt kot je. Arhivi zgodovine propa- tudi za naprej, bo ko meja Slovenije, torej našim zdaj je ta na računalniku, pr^ zdomcem m izseljencem, je smo Šli po stare časopise v stva se dnevno formira veliko število vsebin. Na leini ravni lahko govorimo o 2,5 milijoná ključnega pomena, če naj bo knjižnico, zdaj pa so ti lahko strani novic, samo v Sloveniji. Slovenija tudi Čez leta v svetu dostopni preko intemeta. Prej Pogled v zgodovino pokaže, da prepoznavna država. Přilož- ' smo med množico informadj preko digitalnih vsebin omo- večina časnikov v Sloveniji iz- nosti se kažgo v smeri promo- in podatkov iskali tiste prave, haja že več kot pol stoletja. V cije, razlaganja zgodovinskih zdaj pa namesto nas to počne tem času se v kleteh arhivov dejstev, tako na političnem kot računalnik, le podamo mu nahaja ie nekaj deset milijo- tudi Cisto strokovnem podro- na& želje in potrebe. sljivosti nov strani zgodovine skozi čas. Čju, p ovečani p repoznavnosti zgodc dajo, se polnijo, pri tem pasov samo Še del preteklosti Časniki bledijo, listi papirja se trgajo in drobijo, zgodovina države in ohranjanju kulturne dedišáne ter identitete. Pri- Digitalizacija je proces, ki terja natančno in dolgotrajno delo. Začne se z uraanjem gra- sedanjem stanju nepremostlji- zanamci sploh ne bodo več po- pred nami dobesedno izginja v ložnosti, ki jih prinoía Infor' div, optičnim čitanjem in shra- va ovira za veliko Ijudi; h m^ znali prah. Postopki digitalizacije macijska družba, je potrebno njevanjem, poseben poudarek majo možnosti ali zmožnosti. Časnik je medij, kije stalno časnikov se nujni in neobhod- le izkoristiti irv uporabiti nam pa je na «jkonju. To mora biti da bi vanje vstopui ter do njih dostopali. Ohranjanje r\aše zgodovine in kulturne dediščine pomeni ohranjanje nciíe mestu do0»anja,je řwíi rti, drugflče bomo izgubili del v prid. sani 0 in č&z čas znova preseda ter preberm. Področje časn\ sebe, del svoje zgodovine. Jnjbrmacijska družba ne po- pregledno, enostavno in hitro. Le tako je zagotovljena ohra- identitete in prepoznavnosti, karstva je karxal Priložnosti, ki jih prinaša meni le tehnobgije in potrebe nitev naše zgodovine in časa. razvoj tehnologij in tehnike, je po novih znanjih ter spretno- Računalnik je pri tem le orodje potrebno izkoristiti, t^eizko- stih. Pomeni zlasti napredek v naših rokah. Zakaj bi Si do tako v tujini kot tudi naHm ga dostopajo do novic in infor^ riščene priložnosti le še po- pri konceptih dela, pri pristo- cilja po daljši poti, če pa je lah- glabljajo problematiko okra- pih k uresničevanju naših d- ko ta pot krajša in lepša. Ko naslednikom. maai ' Za ohranitev arhivov zgodo- žen čas, v nJem so dogodki, njanja f\aše kulturne dedišči- Ijev in vizij, pomeni pa tudi ima vaš znanec abrahama. le vine je nujno potrebno vsebine zgodovinske prelomnice in ose- ne. Prenos nc^e dediščine za- spremembe pri razumevanju brž na računalnik, saj bosu hi- arhivov prenesti na elektronski medij. To zagotavlja njihovo zgodc Časnikar namcem in otnogočanje njiho- in dojemanju ;veta. Prej je bilo tro izvedeli, kaj je čas zabeležil ve dosegljivosti vsem, tudi pre- potrebno vzeti časnik v roke, ob njegovem rojstvu. A GORENJSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 KRONIKA Snovanja Ste vedeli, da seje Prešernova cesta v Ljubljani do 1949 imenovala Bleiweisova, Prešernov trg na Tromostovju pa Marijin trg? S Prešernovim imenom so torej odpravili Bleiweisbvo in Marijino, ki sta padli v nemilost... cesto y ima Bleiweisovo ana ne MjhaNacuč Zalcflj se je torej oče naro- uporabiti tudi za oznako nje- .....................................................................da, ki )e to postal že takrat, ga samega, Denimo: Kardelj reimenovanje se je ko so bili komunisti v slo- je bil narodov ideolog, duh zgodilo v velikem venslqh deželah §e eksotična širokih tdečih obzorij, ki je kiiltijmem řpdnii, redkost, zameril povojnim odkrival narodu perspektive ki SO ga priredili v oblastem? 0 tem je na pred- njegove svetle prihodnosti. začetku februarja stavitvi govoril dr. Božidar Ni bil je njegov vsakdanji po- 1949. ob stoletnici PreSemo- Jezemik, pronicljivi etnolog litični vodnik, zato pa vodilni ve smrti. Oče naroda je tako in antropolog, ki je napisd predstavnik enopartijske obljubil svojo iilico v glavnem tudi temeljno študijo v zbor- lasti, v čigar osebnosti se je ^ , -, J, mestu in je še do danes ni do- niku (Od vzpona nacije do utelesil ves nesrečni položaj i^YYllKCífljC y Will, bil nazaj, ne prvotne ne kake nacionalizacije). Bleiweis se slovenskega naroda, njegova J , , p druge Pa so bili in so še je zameril Kardelju. Ta je v sodaina zaostalost mračnjaški HlSO pOZftdU predlogi, da bi jo, vendar se Razvoju slovenskega narod- tvo, njegova zlomljena du- - J to oâtno tudi mestnim obla- nega vprašanja iz leta 1939 hovna krila na eni in njegova besede ZU stem po osamosvojitvi neka- zapisal: "Bleiweis ni bil naro- mlada in zato nejasna težnja ko ne sliSi. Pomenljivo, mar dov ideolog, ni bil duh širo- po svobodi, po neoviranem stranisce, niti ne? Sicer pa je to le ena od za- kih obzorij, ni odkrival naro- razvoju na drugi strani,A ê š niniivih reči» ki so bile izreče* du perspektiv njegove bo- negreza to. Kardelj je bil de- Dr Janez Bleiweîst okrog iS6o^ iz zbornika Slovensko JtlSO Itfiell ne v sredo, 19. novembra, na dočnosti. Bil je njegov vsak- jansko pravo nasprotje Blei- večemem srečanju v Muzeju danji politični vodnik, pred- weisa, ta pa dejansko le na- 200S pnpTUVČ, Ici JO tu novejše zgodovine Slovenije stavnik stranke konservativ- rodov 'vsakdanji politični beseda označuje, je bilo pravi učitelj v nadvse življenjskih - - ^ , v Ljubljani. V tem m.uzeju, ki ne družbene plasti, v čigar vodnik". Ni se ukvarjal s Sir- herkulo\'ski podvig. Vendar vprašanjih: kako izboljšati beSCCtU OZflClCllJC, ga vodi fože Dežman, je bila osebnosti se je utelesil ves nimi ideološkimi vprašanji, je urednik Novic in predsed- osebno higieno, kako ravnati . . . . od februarja do maja letos nesrečni položaj slovenske- pač pa z zelo konkretnimi. S nik Slovenskega društva znal v primeru nalezljivih bolez- je bilo pravi razstava Slovensko meščan- ga naroda, njegova socialna tem, denimo, da v času. ko najti pravi način, kako slo- m. kako zmanjšati smrtnost stvo od vzpona nadje do na- zaostalost, mračnjaštvo, nje- so začele izhajati njegove vensko ljudstvo 'po naravni med porodnicami, kako bo- Novice {1843), večina naših in postavni poti voditi k na- Ije gospodaritiRezultati so njič pa so predstavili Se ime- lana eni in njegova mlada in ljudi ni poznala tako ele- predku v omiki in blagostan- bili stvarni'in splošno pri- rlCTlCHlOVSKl donalizadje 184S-194S. zad-, gova zbmljena duhovna kri t * tî ' " J..-—^ -- ——- — — —— — ----— -I----- r~—- .----- —....................p..« pOClVlS» niten zbornik z enakim na- zato nejasna težnja po svo- mentame "institucije" kot je ji' na način, ki je bil množi- znani. Kam nas je s svojimi (Dr. Božidar Jezemik) xuicxi ^ cix^FOiXi xi^* xxc}a»xid ic^xi^d y V ivKr 4JlCUldJUC uiduiuujc isWi JC |i IIA IXAUIIX» fa ^C L slovom. Založila ga je Mo- bodi, po neoviranem razvoju • stranišče. Dr^ jezemik: cam sprejemljiv »lUVOLlJ. fC mo horjeva založba v Celovcu tudi v počastitev zoo-letnice rojstva dr. Janeza Bleiweisa. na drugi strani 'Omikanje liudi, ki niso po- eksperimenti sto let po Blei-Dr. Bleiweis morda res ni weisu pripeljal veliki ideolog Kardeljeve besede bi se znali besede za stranišče, niti bil narodov ideolog, zato pa Kardelj, se pa tudi Še dobro dalo zdaj, ko se sme, lepo niso imeli priprave, ki jo ta stvarni vodnik, zdravnik in spominjamo. Nova najdba IZ STARIH ČASOV Miha Nacuč V Truba/jevem albumu (Mladinska knjiga, 2008) Jc posebej zanimive zadnje poglavje. Bere se kot kaka inte' lektualna kriminalka, govori pa o ^m, kako seje ohranila ena od najbolj redkih Trubarjevih hnjig: Soviga testamen* ta pusledni dtjl iz leta 1577. osiej smo vedeli le za štiri ohranjene izvode (Kempten, Lor\dcn, Praga, Stuttgart), v Sloveniji ni bilo nobenega. Knjiga je iz dveh delov; v pridem so pisnta apostola Pavla, ment ... Ker je bil pergament pol), potiskanih s prevodom omogoča dostop zraka in ne- iz vezave že obrabljen, na vo- zadnjega dela Nove zaveze v škodljivo listanje gradiva. galih pa je tudi odstopal, sejt nekem slovanskem jeziku. S Tako pripravljene liste so dalo opaziti, da platnici pod pomoto strokovnjakov slavi- združili v knjižni bbk z us' pergamentom skrivata poti- stov so postopoma ugotovili, njenim hrbtom, zvezanim z skane papirnate pole. V 16. da gre za Trubajjevc delo No- laneno vrvjo, in kartonskimi stoletju je bilo povsem običaj- viga testamenta pudedni dejl platnicami, prekritimi z laneno, da so knjige, ziasti velike iz leta 1577, fcř seje tako ohra- nim platnom. " in težke foliante, vezali z deŠ- nil na 52 polovičnih polah na čicami, ki so morale íjítí iz trdeči, starega, na zraku si^e- 416 zapcredno in neprekinjeno tekočih straneh. Gradivo Restavracija je bila končana leta Î977, od J. marca 2008 pa je last NUK,za kate- nega lesa, najbolj pogosto bu- se prične s polo F (stran 8i) ro ga je od dr. Yarona feupilo kovega ali hrastovega, za ce- in konča s polo Hh (stran Ministrstvo za kulturo RS. nejše vezave pa so ;70gosto 497^ ..." Sledilo je rtstavrira- Zgodba tega izvoda knjige ni uporabili že poticane pole nje knjige. "Na veliko veselje tako dramatična kot je zgod- v drugem Trubarjev prevod Primož Trubar» bakrorez papirja, ki so ostale na zalogi, najditelja in restavratorjev se ba Trubarjeve Cerkome ord- Apokdipse, pa še nekaj uvod- neugotovljenega avtorja iz Te so zlepili in prekrili s per- je izkazalo, da sta samo dve ninge, katere edini ohranjeni niřv in sklepnih besedil. To si- 19. stoletja, v knjigi gamentom ali usnjem in do- strani resno poškodovani, si- izvod je bil uničen v bombar- cer niso obsežna dela, a Tru- Trubarjev album, Mladinska feili trdno platnico, ker moč- cer pa se je dalo očistiti ulo- diranju Dresdna, potem pa so barjih temeljito in izvirno ko- knjiga» 2008 nega kartona in lepenke še tno besedilo. Vsak list so na v vatikanski knjižnici odkrili montira. niso izdelovali. " In kaj je bilo poškodovanih m^istih in ob ro- Še enega in ga letos posodili za Mihael Glavan v albwnt* /cvariatu na^l In kupil staro na polah, svezanih in skritih bovih dopolnili s celulozno razstavo v Sloveniji. Res: op^e. kako se je našel peli iz- knjigo s pravno vsebino. "Za- u platnicah? "V restavrator- pulpo približno enake kemič- knjige imajo svojo posebno vod. Dr. Reuven Yaron, profi- nimiva je bila tudi vezava, skem laboratoriju knjižnice ne sestavg, kakor jo vsebuje iz- usodo in ni izključerw, da nas sor prava in knjigoljub izje- Hrbet je bil usnjen, debeli so odprli platnice in odkrili v vimi papir, potem vse še pre- v prihodno^i čaka še kakšno ruzakma, je v nekem antx- platnici pa vezani v perga- vsaki 26 listov (polovičnih krili z milarijskim ovojem, ki presenečenje te vrste. i GORENJSKI GIAS petek, 5. decembra 2008 SLOVENCI PO SVETU Snovanja Z Lubnikom med argentinskimi Slovend (4) pet jabolk 67 arjev kazn Marjan Kopač MAPTIA VoířjAK sako pozna potovanje nerodne žifia je bilâ tako enajst let brez očeta, Vilko jev Buenos Airesu odpri tiskamo, v kateri še danes tiskajo slovenske Časopise. Modbe, najbolj tudi tednik Svobodna Sloveni- pogoste so na začetku. Tudi tokrat ja, ki izhaja že 61. leto. Za njim je tiskamo prevzel sin Janez, je bilo tal«>. Po štirinajstih urah sedaj jo že kot tre^a generadja dremeža na letalu nas je na le- prevzema Ma^až. tališču v Santiagu pričakab Marjan Kopač izhaja iz vasi močno opoldansko sonce. Vse Brode v Poljanski dolini in na je bilo postavljeno na glavo: spletu bere Gorenjski gias, dan je zamenjal noČ. pomlad zato je vedno na tekočem, kaj ie zamenjala jesen, saj smo se se dc^ja na Gorenjskem. Naj- sredi oktobr? znsSli med spo- bolj vipč mu je seveda nuk vir- mladansldm cvetjem. tualni časopis. Po§ta iz Slove- Pričakala sta nas argentin- nije v Argentino potuje tri ted- ska Slovenca Matjaž Čeč in ne, Marian pa virtualni Go- Tudi velika napisra tabla pred cestnim prelazom Iz Čila v Argentino nas je opozorila^ da so Marjan Kopač iz slovenskega dmètva Pristava v Buenos Ai- renjski glas lahko bere že na- jabolka lahko resen problem. slednji dan po izidu. Interr^et resu, naša neutrudna vodiča je res spremenil svet sede. Tâko se je osupla znašla Cilu je namreč strogo prepo- prav^spanca.Izšloseje&ko, jô dohvo na dvanajistdnevni poti po Ar- Matjaža in Marjana je že na pred cariniki, ki so imeli njen vedano pi^e alkohola na cesti, da sva na koncu ostala z Lojze- gentuu letališču čakal prvi problem obrazec z "ne", v kovčku pa so Tudi naslednje jutio» ko smo tom, s katerim se sicer poznava t v v I • . -------r* - r---—------- ' ----f -. ------------,----- ----------------------r------ OuVCSCCtl, KCU SC Ma^až je iz aiane emigrant- Eno od pevk so cariniki ustavi- našli pregrešna jabolka. Kar se odpravljali čez Ande v Ar- že iz osnovnošolskih dni. Za- ske družine Čeč, ki izhaja z li, odpreti je morala kovček, v debelo uro smo čakali sodnika gentino, na bendnsîd črpalid drego je razrešila soba sama po ^S^J^ ^^ Notranjskega. Njegov ded Vil- katerem je imela pet iabolk. za prekrške. Za pet uvoženih pred deveto uro zjutraj ni bilo sebi, saj sva ugotovila, da }e to ko je bil linotipist v IjuUianski Prinesti jabolka v Čile je velik in odvzetih jabolk je plačala 67 moč kupiti piva. apartma z dvema spalnkama. « t ——-T—- • r^-' p-»,—— - ^ -- —.f—-—- --------r— I-----------r------------r------ LrOrCfySkCfft, tiskaml, iz katere je po dru^ prekršek. Navodil, da na južno dolarje/ kazni. Zaiadi dobrih Nerodna je bila prvi večer dnevno sobo, kuhinjo in kopal- j svetovni vojni nastala znana tí- ceJinone smemo nositi sadja, "pogajalcev" je bila kazen niz- tudi razporeditev po hotelskih nico. Sal in smeha je bilo seve- saj na spletu skama Ljudska pravica. Vilko Eiica ri vzela dovdj resno in je ka, lahko bi bila desedcrat višja, sobah. Zaradi prihranka smo da naslednji dan veliko. Lojze J ^ je med vojno v tiskarni skrival za vsak primer vr^ v kovček Medtem sta se po parkiriš- imeli rezervirane triposteljne je kasneje postal moj boter pri bCVC tiaS delavce, ki so jih iskali aktívisú, še nekaj jabolk. Na letalu smo ču, kjer nas je čal^ avtobus, sobe. Matjaž, Id nas še ni'po- sprejemu med Smike, kakor A , J . zato je maja 1945 Sel čez mejo, sicer dobili obrazce {v španšd-VltTUalftl misleč, da se bo kmalu vmil. ni in angleščini), eno od vpra- že razlegali slovEr.ska pesem in harmonika. Po dobri slo- znal, je ključe razdelil po abe- se imenuje skupina znotraj čednem redu priimkov in s zbora, katerih pravila mi Še zato je žena z otroki ostaia šanj je bilo tudi, ali imamo s venski navadi je šla od ust do tem seveda pomešď zakonske vedno niso čisto povsem jasna, Časopis, doma, na Viču. Vendar se je sabo sadje. Zlato pravilo takš- ust steklenica domačega sad- pare, ki jih je v zboru tudi.ne- Čeprav son bila z LiJbnikom že , obrnilo dru^če, Vilko je odšel nih obrazcev je, da obkro^ jevca, id uniči bacile. Če bi to kaj, ter prijatelje oziroma prija- tretjkî na potovanja Poddijo ti IfltCTUCt JC res v Argentino, žena je dve leti "ne". Pevte je kasneje prizna- napravili v mestu, bi biJa ka- teljice. K razburjenosti je malce tudi ime in moram red, da so prisilno delala in je za njim la, da ni kaj dosti razmišljala, zen višja, kot je bila za p^ ja- prispevala tudi utrujenost saj bili kar domiselni, saj sem po- SpTCfHCftil svet, kliku udšla šele ItfU 1956, dru- dn je odgovore prtpi^iala ud so- boDc, nas je opozoril Matjaž. V sino bili na poli že 36 ur brez stala dr. Re^ Med sosedi 119 SLOVENCI v ZAMEJSTVU Joži Košnjek Kominja driavnega zbora pri$p(Vf^ iudijanslce driave (hnuiâni iz Žahnic/Campo- za odnose s Slovmd v zam^' Slo\ftnce v Italiji nesprcrru- rosso, iz Ovňc vasi/Vaîbruna, stvu in po svftu jc obravnavah njen. Trbiža/Tarvisio, Ukev/Ugo- prohkmatiko slovenske manjH- Predsednik Slavenslceai kul- vizza in drugih krajev. Največ ne v Italiji, čt bo italijanska turnega središča za Kanalska ohranjenih oblačil je bilo ien-vlada zmanjšala denar za nje- dolino Rudi Bartahth, sred^ skih, kar je značilno tudi za sono delovanje. Tako komisija, inui sedež v Ukvah/ Vgovizza sede v Zilj^i dolini v Avstr^i pričakuje od slovenske vlade pri Trbižu, je sporočil, da je in v Riitečah v Sloveniji. V prt- od/očno posredovanje, kot tudi minister za Slovcnce v zamá- kulturno središče ikupaj s Slovenskim raziskovalnim insti- teklosti se je v Kar\alski doUni veliko Vudi uhfatjdo s prideh- stvu în po svetu Boštjan ŽekŠ je tutom (S LOR I) izdalo dve za- vanjem lanu tn gojenjem ovac. ob tem poudaril, da gre za vso- nimivi knjigi in raziskavi, zato je bilo veliko oblačil izde- todenajja, kije za sosednjo dr' Prva z naslovom "Shranili lanih iz volne in lanu. Drago- iavo simbolična, za slovensko smo jth v bančah" obravnava cenost knjige je tudi preyed iz- manjiino pa pomembna. "Ita- oblačilno kulturo v Kanalski vimih besed ter bogato slikovno Rudi Ba rta loth, predsednik Slovenskega kulturnega sredi š- lija ne sme varCemti na račun dolini. Raziskava slovenskega gradivo. Raznovrstnost ohra- ča na Trbižu (desno), z učitelji slovenske ^asbene šole iz nûjîiôiej^iH elementov drui- oblačiinegfi izr<^a se je začela njenih oblačil in poimenovanj Trsta/siii^rjeJeKeSfijei be," jc povedal minister in do- že leta 200}, ko je bila v Nabor- zanje priča o razpetosti med dal, da bi manjkajoči denar lahko prispevala Slovenija, jetu v Beneški palači razstava. Oblačila ruzizk dedkov in ba- zavezanostjo izroâlu in odpr- ga knjiga, ki jo je Izdalo Slo- babica Pepca sta bila iz Míkío tos^'ozanovo,kijebiloposledi- vensko kulturrw središče Plani' na Soči. Maurizio Bait v svo- vendar le v skrajnem primeru, bic. Pri pisanju fcryige in razis- ca neprestanih medkulturnih ka, pa se imenuje Bohinjska jem pisanju poudarja odprto kavi so sodelovali dr. Karmen stikov in povezave med ljudsko progfi-La Transalpîna. Napi* družbo in sodelovanje ljudi slo- Kenda, dr. Vera Smole, dr. obr^o in načrtnim izobraževa- sal jo je časnikar Maurizio vanskega, latinskegi in ger- ko bi búe izkor\ŠÍene vse druge mvŽnoUi. Praistdniku držav- nega zbora Pavla Gantarja $0 Nataša Komac, prof. Maria njem na tečajih krojenja in ši- Bait. Rojen je bil v Trstu, manskega porekla v tem edin- Člani komisije prosili, naj po- Moshitz, dr. Matej Šekli, Peter vanja, ne primer pti slovenskih Mama je bila Italijanka iz Tr- stvenem delu Evrope. Med dru- sreduje pri predsedniku itali- Weiss, Matějka Žejn in Robert šolskih sestrah v Žabnicah, in sta, oče pa Tržačan slovenske- gim je predstavil pisateljsko janskega senata, da bo ostal Grošelj, poleg njih pa številni med vûifeim m mestnim. Dru- ga rodu. Njegov ded Andr^ in delo Borisa Pahona. GORENJSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 USODE Snovama Stopinje skozi preteklost stan v oce Luka Milena MiklavčjČ na§U bodoče može med ko- ločno nagnala. Brez pardo- vem času postavit zase, sto- vrhu. Vsi ostali so že več let ..................... lesarjenjem. 2al pa nobena na! Žal sem potem naletela jiš ob strani, si izmeček, ker pokojni, raztreseni po vsem tko je bil med od njiju v zakonu ni imela na napačnega, nisem imela so tudi tebe naučili, da si iz- svetu. Rozalka je pokopana vojno aktiven kakšne posebne sreče, sreče. Ko je človek mlad, se meček. Na srečo usoda že v Trstu, Ančka v Argentini, partizan, zelo Ančka se je z možem pre- iz fajnih fantov norca dela, tako naredi, da človek vsaj Micka v Škof]i Loki, Janko v zagrizen, bil je selila v Argentino» kjer se je nazadnje pa dobi izbirek. na stara leta malo zadiha» Žireh in Cene na avstrij» tudi udarnik, počasi vdajala pijači. Enako 2e zlato držiš v roki, pa ti Meni je dal Bog za name- skem Koroškem, igral je na harmoniko, med kot sestra Rozalka in brat drek rata, to je usoda," mi ček še dobro vniikinjo. ljudmi je bil zelo priljub- Cene. na koncu pogovora navrže Moram pa reči, pa tega ne Pivkova domačija je da- ljen. Ker pa ga je rad dal na "Do moških sem bila Še nekaj praktičnih napo- pozabi zapisati: katerakoli nes sicer lepo urejena in ob- zob, so se odnosi skrhali, s zmeraj zelo odločna, enkrat Francko sta se ločila in zato ^šem enega klofiiiia, bilo mi tkov. ženska, ki se poroči s felomo- novljena. Vendar je hiša Pozneje, ko je bil že oče težem, ki jo klofuta, naj ga v prazna. Nihče ne živi v njej. L/O tnOSlClrl se je vrnila v Kranj sama in je komaj dvajset let. V Luka pokojni, se domov ni ret sune in gre stran. Am- Ostalo je tudi bore malo s hčerko. Smledniku sem delala kak- kaj prida vračala. Imela je pak moja mama tega ni sto- predmetov, ki bi spominjali sem bila ZfHČVClJ Francka je bila (poleg Ce- Sen mesec, pa me je zagra- službo, doma pa bi morala rila, vsako leto, neprestano, na tiste davne čase, ko -je neta) edina Pivkova, ki je biJ, vlekel za hišo Ln mi ho- zastonj delati. Jok brate! le roievala otroke, potem pa bilo tam okoli polno življe- zelo odločna, bila med 2. svetovno vojno tel narediti silo. Kričala sem "Ko je tak otrok, kot sem jo je na pustno sredo kap - nja. enkrat sem na "pravi strani ". in ga brcala, on pa se je pa- bila jaz, že v mladosti zatrt, in ostali smo sirote. Le številne fotografije, ki Čeprav je biJ tudi Luka «za Čil in ni mogel verjeti, da se nima v življenju nobene Kje je pravica na tem sve- Sta jih ohranila moja mama eno in za drugo stran • ne- branim. Mislil je, da bom prave sreče. Tisto, kar se tu? II Berta in stric Frido, ohra- enega klofhila, nehna vreča brez dna, pa so • kar voljna, ker je bila tema. doživi težkega, hudega, po- Iz prvega gnezda sta po- njajo spomine, ki so bili, za bilo mije komaj vojni gladko pozabUi... osvoboditelji na to dejstvo po Take ženska doživi! niževanj, gre za tabo, to leg Francke živa še Jože, ki nekatere bolj, za druge pa Z menoj ni nobeden veli« imaš kar naprej pred očmi. z ženo Ivanko živi v Zagor- malo manj, trpki, težki in v Zanimivo pa je, da sta obe ko pometal. Če mi kakšen Ko si zagalmJran, si zaga- ju in Milka, ki še zmeraj nenehnem boju za obsta dvajset let. '' sestri, Francka in Ančka, moški ni pasal, sem ga od- lindran. Ne znaš se ob pra- živi pri Kižetu v 2irovskem nek. www.lidl.ši Računalniški sah Orion. 8 v 1 Dobil program za igranje iahâ : interaMiv mm Tteneneni in 100 shran[6ninii varami I t i • • . :»»"r.i • > I i-ni« » 'i • 8 Iger iVá Igralni di^^Ki vključile: Sriii. ďama. iMlma, igid Rfv^tsi. 4 v VÍS50, lisica in 60S. Ntjrthfole S Nim 24?9 'Sfi Motovileč • razr«d I • cena 2d 150-g-poM« ' ca 4. 12..6. 12. 2008 OD t, IJaboika e m) rdeča • nepakirano " razred' I * C6na u hl 1. Í2.. 6.12.2006 Sweetie * nepa^irsno • fazred I » cenaxâ 1.12.-6.12.2008 Digitalni fotoaparat DS-8300 • 3x optiir^i • 4« diBitami zoorr. • i TFT laslon • 8 milijonov slikovnih pih » Videu m âvdto fjnkOjâ * Rcsolucj|à. sMke Oo l^e^l > 2448 dpi, viCMčO 640 * »i 80 opi • t'ui"' . • • i.drii.'.i. i]f ifî i)ri'f«'•,.. "1 . • PriDor» ponmiln.i karllc.i 1GB, 2 Li-ioti bau'iiji, iMiiiiini ddaplçi to'oica. USB i\* Video kâCK'l ter ptogratusko opienu jn p'ircxtnik kos Cheeseburger • već vrst • 300 g • C 3.307X2 . 1 4. 12. ' 6. 12. 2008 MVTFCM PfUWù možno z: 1) DcseddAÍe cene so uSe rcdr« prodajne ceflê • razfedi • cena za 4.12.-6.12.2008 Klemenane • razred I ' cena za I'kg-mrvlj 1.12.. 6.12. 2008 « « a za ke 1.45 € Pomaranče • nepakirarw • razred 1 • cerjzj 2no.ç.|iOS 1. 12. .6.12. 2008 NAŠA KOMBINIRANA PONUDBA - TESTENINE PO VAŠEM OKUSU! Spaghettmt 100% pienířní durum zúrob 500-6 ^ C -,84'Kg J Paradižnikova omaka Sir Grana Padano '.v. 'k gotova 500-ml' 530-1 € 1.30 Kg i nariban 100. (t €8,90 - 22 % t a i P30 % Skupaj sar^ž % T kos 4. i?.. 6. 12. 2g08 koi é Kđ& : 12 12 z-:c5 zcíolhi so ijotavliiTi samo v omeienih koliitnah. V primsru. tfs ^io kljub s^rbn«mu naćrto/ar^iu Pioflatà sanio v bHitmaii cI):£ainptrMgosp(NiMi]Stv3 SiiKe so simbolične Vse csne veljdro ar^iu p?' fis pnialovaiio v^^i^emu po^ Q'vi danr32prKí9fli.i«R|-ne '' ftVset?néM\£URiMioed DV Z«US^1«l'ai» Lfm d.o.o. k.d. i6 GORENJSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 POEZIJA Snovanja v prestižni knjižni zbirki Beletrina, ki Jo izdaja Študentska založba in ureja Mitja Čander, je izšel že 200. naslov: V belo, zbrane pesmi Daneta Zajca, vse njegove pesnrii na več kot sedemsto straneh... 4 Dvestota beletrinka: Dane Zaje Miha Naglič Zaje je s svojim molkom ...........J............ spravil v zadrego marsiko- loveku je dosti- ga, ki je bil z njim v družbi. krat žal, ker ne- "Kar pa ni bilo potrebno, česa ne stori še saj se veliki molčavec mol- pravočasno. Taka ka ni nikoli bal. " "Veliki je tudi moja osebna skušnja s pesni- ko i« molčavec"' torej in še večji pesnik. Nedavno sem na . J, Danetom Zajcem. Glasovi preji v Trzinu oUyyi uli v Zanj sem sicer ves čas ve- vprašal pisatelja Toneta del. nisem pa se zavedal Peršaka, ali imamo Slovence;) OH OVi/1 Ve m njegove veličine. Na poli» ci avtorje, ki bi biii vredni . , - cah Trubarjevega anfijcva- Nobelove nagrade za litera- duetu z l^dlCCfîl riata so vrsto let ponujali turo; odgovor je bil prepri- Janezom (dotlej) zbrano čani da, imamo in Imeli smo jih, Dane Zaje je bil njegovo delo v petih knjigah po smešno nizki ceni; zdaj jih gotovo med njimi. Škoda Dane Zaje, V belo, SkOJOffi ni niti za visoko. Dobrih je le. da je ni tudi dejansko Zbrane pesmi, aooS . sedem let je že, kar smo ži- dobil. Ko ga berem, čutim. STcča samota sreča samota drugo samoU) in reče samota drugi samoti pojdi na moj dom samotni samota in druga samota vstopi v dom samotni ^ il ^ ^ 5 -J "in prva samota vstopi v drugo samoto sta dve samoti ena v drugi sta dve samoti zlepljeni v samoto in reče ena samota drugi samoti si mi dala vse kar si imela samota zdaj se bom odlepila zdaj bom sama samota počakaj ji reče druga samota počakaj preden postaneš sama samota m njegovo rovsb kultumiki 26. apnla da je to poezija, vredna naj- rizu ali Stockholmu niso in S€ ukèe nanjo prva samota r . . 2001 priredili poseben ve- višjega priznanja. govorili. Zaje je v zvočnosti ^ ^^ kotdascšcni nikoli ulegla nanjo TrailOnaTlCO le čer: nanl smo povabili Ur« Zajčeve pesmi so tudi iz- nekaterih pesmi in v njiho« ,. . , ^ _ . ť., §ulo Ramoveš, pevko 'pol- jemno zvočne. Zato jih je vi interpretaciji prišel do P ^ plamenčkov ZajC UYOČÚ janskega bluza" in njenega treba brati naglas, ali poslu- robov zaiunnosti jezika ..." iz plavih plamenčkov kot da gori samota 1 Y 1 v "^^ža, pesnika Janeza Ra- šati, kako jih izgovaqa av- Tako je po svoje potrdU ^^^^^ poslusalce Zt s moveša; onadva pa sta s se- tor sam ali pa jih poje Janez tudi trditev, ki jo je veliki T. ^ ^ boj pripeljala še igralca Ja- Škof. To omogoča zgoščen- S. Eliot zapisal o božan- ^J P^ ^ P^p reče le bodi lastna samota ptVimi verzi, neza škofa in - pesnika Da- ka s posnetki obeh. ki je se- skem Danteju: da lahko iz- le pojdi le bodi gpvorí pepàu pod sabo neta Z-ajca. Po enkratnem stavni del knjige. Šteger vima poezija komunicira s ki več ne odgovarja in ne vzdihuje IZgOVOrjeninil v in nepozabnem večeru v ugotavlja, kar sem vžirov- publiko, še preden je razum , .. osnovni šoli smo goste po- ski Šoli sam doživel: poezi- jeZlKUf Katevesa vabOi v bUžnjo gostilno, z jo koturok. "To se mi je po Ijena {"Genuine poetry can communicate before it is njimi še malo posedeli in trdilo na vrstah nastopov, understood.") Berimo in saj pepel ni samoten pepel je ubita samota poslušalci v se pogovorili, nekaj pojedli katerim sem imel prilož- poslušajmo torej papeža !z zbirke Del M Nova revija, Ijuh^ana tgsS - - in popili. Pesnik je sedel in nost prisostvovati. Sam ali Zajca in njegovega Škofa. oaiZOUTSUf v glavnem molčal, meni^ v neponovljivem duetu z ,, n • ^^ danes žal, da ga ni- igralcem Janezom Škofom HerlinU, 1 avizu sem kaj već vprašal. Zdaj, in njegovo frajtonarico je J, lil ^^ berem odlični spremni Zaje uročil poslušalce že s ah otOCiCriOltflU esej Aleša štegra (Vrata v prvimi verzi, izgovorjenimi . .p belo), vidim, da dosti diu- v jeziku, katerega poslušal- niSO gOVOTlll. gače tudi ni moglo biti. d v Salzburgu. Berlinu. Pa- Čudežni deček SEDMICA Marteta Sm01>42KA£ Če se stvari ne H dogajale (sicer) "kontrouerzna osebnost sk^ državne pogodbe in tako tovalca in posebnega odpo- meni. Med vsemi mogočimi na slovenskem pol itičnem slove nske polit ike ", po d rugi nap r^, naj bi vladnemu pred- slanca vladnega predsedn ika in nem ogočimi vonjavami pa odru, bi Človek pomislil, da je strani pa "vdiko zna in veliko sedniku svetoval, kako ie zade' Boruta Pahorja dobesedno mi v nos najbolj sili smrad po nekdanji z unanji minister Di- ve o zuna nji poli tiki Ta ko ve rešiti. Milo reče no, to je podijo po gfavi. Tako bi bilo, možnosti, da slovensko ta ko mitrij Rupel pravzaprav ču- vladni predsednik Borut Pa- smdnica brez primere. denimo, dohro razčistiti ozl- notranjo kot tudi zunanjo dežni deček: z i:gemo krajšegft hor. In kaj naj bi nekdanji zu- Svoj novi položaj naj hi si roma vedeti, ali je Dimitrij politiko v resnici usmeHajo vladnega obdobja Antorui hanji minister počel v nepo- Dimitrij Rupel izboril s sknv- Rupel s skrivnostno beležko ljudje z Ruplovega imenika. Ropa, ko je začasno zasedel sredni bližini aktualnega vlad- no beležka, v kateri naj hi položaj v vladi izsilil samo Upam, da imam samo po- mesto ljubljanskega župana,je nega predsednika? Pripravljal hranil telefonske številke vseh zase ali še za koga drugega, kvaijen nos in daje Dimitrij preživel vse poosamosvojitvene naj bi mu opomnike, argu- pomembnih svetovnih politi- Ali drugače, kdo je v resnici Rupel resnično nekakšen ču- slovenske vladne predsednike, mentt za sprejete oàloàtve, za kov. S tem v zvezi je najbolj sestavil vladno ekipo Boruta dežni deček, ki mu uspe poli- Lojzeta Peterleta, Janeza Dr- povrh pa naj bi mu še svetoval, smešno d^'stvo, da mu ni pri Pahorja, ki naj bi bila doma- tično kariero obdržati tako v novška, Janeza Janšo. Ker ni po kateri potCbi hiio zastaUje- vodenju slovenske zunanje la nepolitična in nadvse stro- levi kot tudi v desni politični Šlo drugače, namreč tako, da ne cilje najlaže doseči. Se pra- politike ta beležka prav nič kovna. Suverenost aktualne- orbiti. Skratka, da je deček hi Dimitrij Rupel zasedel me- vi, Človek, id je kot zunanji mi- koristila. Veruiar, pustimo ob ga vladnega predsednika je, za vse politične sfere. V na- sto slovenskega veleposlanika nister petnajst let taval v temi, strani uradno uporabno vred- vsaj kar zadeva moje videnje, sprotnem primeru obstaja na Dunaju, ga je aktualni vsaj Ičar se tiče m^e s Hrvaíko, nosi Ruplove beležke. Resno resno pod vprafajem. resna ntvamost, daje sloven- vladni predsednik Borut Pa- odpeljanih, da ne rečem ukra- me sfcrii. tíe vse in komu vse Teorija zarote gor ali dol. ska politika le podaljšek ne hor imenoval za svojega oseb- denih cerkvenih umetnin, Dimitrij Rupel z njo maha? Skrivnostna oziroma skrivna kih tujih interesov. Recimo. nega svetovalca m posebnega odposlanca za zunanje zade- vzrtjnih knjig za lipicance, je-drske elektrarne, slovenske Se razume, pod mizo. Ruplova beležka zaudarja ameriških. Ampak, kot reče Sploh pa se mi vprašanja v najmanj toliko, kot zaudar- no, upam, da me vonjave va* ve. Ceš da je Dimitrij Rupel manjšine v zam^stvu, avstrij- zvezi z beležko osebnega sve' jajo, na primer, patrie. Vsaj rajo GORENJSKI GLAS petek. 5. decembra 2008 EKONOMIJ 17 NaGBDso vrata Na Gorenjski borznoposredniški hiši so se odločili približati svoje delo in prikazati strankam možnosti, ki jih pbnujajo. Stt e?an Žargi Kranj - Na GBD Skupini, finančni družbi in GBD Gorenjski borznoposredniški hiši so za teden dni tia SiroVo odprli vrata. Od srede do vključno sobote in prihod* njega ponedeljka so namreč pripravili dneve odprtih vrat, ki so si jih zamislili kot priložnost za vse, ki jih ta dejav* nost zanima, da si ogledajo nove prostore družbe, vsem obiskovalcem pa obljubljajo, da se jim bodo tudi posebej posvetili- Ker gre za pri nas Se vedno za novo dejavnost, pri kateri je izjemnega po- mena izobraževanje in po- Vodstvo GBD (Od leve): Jožica Vavpotič Srakam Ani Klemenčič m Blaž P»pp znavanje razmer, so vse te dni» vsak popoldan ob 15.15 prenovili, Čeprav niso dobili zmanjšuje po obsegu in h Jožica Vavpotič Sralar, iz- pripravili brezplačen semi- razpisanih evropskih sred* vrednosti, najbolj pa po be- vršna direktorica na GBD. nar oziroma predavanja o ak- stev. Poudarek GBD v pre- sedah KlemenČiČeve zbuja Stranki lahko iz velikega na* lualiiili dc^odkilj 1er ud^uvu- l.odjien) obdobju bo izobta- skib, da viednost podjetij v bora produktov ponudijo tire strokovnjakov na vpraša- ževanje, davčno, finančno in teh razmerah tako hitro kop- sto, kar jo zanima, kar pogre- nja obiskovalcev. poslovno svetovanje in sode- ni. Pripravljajo tudi nov fi- ša. "Neodvisnost pomeni GBD po besedah predsed- lovanje z družbami na kor- nančni portal Finport 2a tr- tudi objektivnost pri svetova-rice upravnega odbora Ani porativni ravni. Hčerinska govanje on-line, ki bo začel nju, kako najceneje in opti- Klemenčič danes v razme- družba Gorenjska borzno- delovati z novim letom. malno izpolniti pričakovanja rah finančne in gospodarske posredniška hiša je trenutno "Naša pomembna pred- stranke," je dodal Blaž Pipp, krize ni v zavidljivem pol- prva med borznimi hiáaini v nost jc, da smo popolnoma predsednik uprave. Štcviio ožaju. K sreči so svoje nalož- Sloveniji. Izdali so tudi svoje neodvisni od bank, zavaro- strank narašča, še posebno v be že pred leti precej razprši- obvezrUce na pet iet s fiks» valnic ali drugih finančnih decembru, ko ponujajo brez- li. Ena od naložb je bil tudi nim letnim donosom Šest ustanov in stranke obravna- plačno odpiranje raíunov. Hotel Creina, ki so ga razen odstotkov. Finančna kriza vamo povsem individualno," Podroben program je objav- kleti in okolice že povsem seveda vpliva na posei, ki se je ob našem obisku poudari- lien na splemi strani družbe. Obrtniki za krajši plačilni rok Zakonsko določen tridesetdnevni plačilni rok bi bil najboljši ukrep za zmanjšanje posledic finančne in gospodarske krize za obrt in mala podjetja. ŠTEFAN ŽABGI Ljubljana - V torek se je se^ stal upravni odbor Obrtno« podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in kot osrednjo točko obravnaval predlog ukrepov za zmanjšanje ne galivnili vplivov finaiične in gospodarske laize na obrt in malo podjetništvo, ki naj bi jih vključili v memorandum delodajalcev za obravnavo na vladi. V shžbi OZS so za sejo pripravili povzetek informacij o finančni kria iz 12 na ramena obrtnikov in malih podjetnikov, ki so ob takem ravnanju povsem nemočni. Z drugimi besedami: seliko gospodarstvo dobesedno ruši in uničuje malo gospodarstvo. Po razpravi sodeč, je najhuje v avtoprevoz- ništvu, kjer plačil praktično ni več in prevozniki že stojijo, na obrtnike in druge kooperante pa se že tudi prenaša kriza v gradbeništvu. Na področju davkov obrtniki in mali podjetniki predlagajo likinitev vseh omejitev območnih obrtnih zbornic ^^ ^^ predsednik UO Štefen Pavlinjek (levo) In ^ uveljavljanje olajšav za in- ter 23 sekdi posameznih de- «kretar OZS Viljem Pšeničný javnosti OZS. iz katere je vesticije, dodatne spodbude za vlaganja v razvoj, r/išanje razvidno, da ktiza na večino nastopili na pogajanjih z nja iz javnih naročil )e bila amortizacijskih stopenj, hi dejavnosti sicer še ni vpliva- drugimi delodajalci. Razdeli- »if sebej poudarjena, saj pred- trejša vračila in pozneiše pla la, najpogostejša pa so opo- li so jih v tri poglavja: ukrepi stavlja kar 40 odstotkov naro- čevanje DDV. Za delo-mo in-zorili na omejeno in drago za financiranje in likvidnost tíí. takšna finančna injekdja lenzivne dejavnosti predlaga-beditiranje pri bankah in podjetij, ukrepi na področju pa bi v razmerah finančne jo znižano stopnjo DDV. neplačevanje del oziroma po- davkov terukrepi pri zapo- krize zelo pomagala malemu Predlagajo tudi modemizad-daljševanje plačilnih rokov, slovanju in socialni varnosti, gospodarstvu. Vse bolj izrazi- jo delovno pravne zakonodajo so obrtniki oziroma mali V uri in pol dolgi razpravi to se namreč dogaja, da glav- je s krajSimi odpovednimi xídjetniki podizvajald ali do- so prisotni kot najpomemb- ni izvajald in veliki od:eniald roki, zmanjšanje odpravnin, baviteljl večjih sistemov. Za razpravo na upravnem odbo- nejši predlog ocenili zakon- - v večini so to velike družbe ponovno uvedbo inštituta ča- sko določitev 30-dnevnega oziroma sistemi, svoje likvid« kanja na delo ter vrsto dru- ru so v službi pripravili tudi plačilnega roka, ki bi ga mo- nostne težave z neplačeva- gih sprememb (tudi pri upo- predlog 24 ukrepov, s kateri- rali spoštovati vsi, na čelu z njem opravljenih storitev ali kojitvah) v smeri večje fleksi- mi naj bi predstavniki OZS državo. Prav nujnost plačeva- prevzetih izdelkov prdagajo bilnosti zaposlovanja. LjUBgANA Tovornjaki se ustavljajo Na podatek Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da zaradi krize stoji 1200 tovornjakov, so se odzvali na Avtoprevoz- niški zbornici z natančnimi podatki: Pri sedemdeset tisoč registriranih tovornih voztiih se jeza tretjino povečalo število "praznih kilometrov" (tovor le v eno smer); za četrtino so se povečale čakalne dobe na blago; okrog deset tisoč tovornjakov stoji več kot cva dni v tednu in sedem tisoč jih je povsem prenehalo voziti. Kot pravilna se je že potrdila na* poved, da se količine blaga zmanjšujejo za tri do pet odstotkov mesečno Š. Ž. Pri Adrii za šestino več potnikov Iz Adrie Airv^ays so sporočili, da so v enajstih mesecih letošnjega leta prepeljali ï.231.531 potnikov, kar je za i6 odstotkov več kotv enakem obdobju lani, prav tako je za 15 odstotkov povečala število vseh letov; rednih letov za 16 odstotkov in čarterskih letov za 11 odstotkov. Rast števila potnikov se v drugi polovici leta sicer umirja, kar pripisujejo gospodarski recesiji, povprečna zasedenost letal pa ostaja približno enaka, in sicer 66-odbtotna. i, Ž. Obrestna mera do 6,50% HRANIlNICAlONd.d.Kranj 04 28 00 777 vAvwJon il mreAfon.sl Tudi učenje je lahko prijetno Pf h orni k ja sanioslojno uccnja 10,43 € 20% popusta. Gorenjski Glas naročam© na telefon: 04 201 42 41, e-poâta: narocnine^g-glas, si, www.gorenjslâglas.si ZAVAROVANJE IZPADA PROIZVODNJE MLEKA NOVOST NA TRGU KMETIJSKIH ZAVAROVANJ Sodobna priîcja mlei;a }e erra naj za hfevné) s i K kmettj^utu»* dejdvno&ti, ki j« v proizvodnem p'oce$u nedvomno íz posta v-" ana razlknim tveganjem oiiroqta tieijubim djigodkdm. 2 namenoH) obvfddovanja tveganja prr prolivodnji m^eka ^rno*,! v ZâvdrovainiCf TrigUv obogatiU pcnMfbo kmctijiktt)^ uvdrovaoj In ia prtdèlova^i:« mf^ka popravili Ž Rakd sajtmat • temeljna savsnyvwije plemenskih krav,, , » NOVO zavarovanje delnega Izpada proizvodnje mleka In • ugodnort pil zavarovanju krmrtlh rastlin za potrebe prehrane plemenskit) krav. S paketom boste Imeli poleg temeljnega ?avarovanja plemenskih krav zdjamČeAO tad i nadomestilo (za va rova I n < no) detni tzpad pfoizvódnje m^ekà. in sksr v vfitni povprečne vrednosti proizvedenega mleka za obdobje enegâ meseca. VBinđ z^varovdluirie je uOvi>n4 o«i tegii, v kdterem obdobju laktacije je priilb do ikodnega dogodka, paketom boste priiiobili tudr možnost icofilČenja 10 odstotr>ega popusta pri zavarovanju krmnih rati I in, namenjenih za prehrano krav. Popu&t lahko t«2korUtite v obdobju* enega leta posklen^t^ zavarovanja delnega Izpada proizvod-je mleka, iň sicer za toMkp hektarjev krmnih rastfln. kolikor l^krav je s tem paketom dodatno zavarovanih za delni Jzpd roizvodaje mkka. .4 žjv1n0wjski paket ^ < ZAVAIOVUN «A TRIOV, 0.9. 1 i é i8 KMETIJSTVO cveto .z(iplotnik(3)g'glas. si GORENJSKI GLAS petek. 5. decembra 2008 Martin Zupane iz Srednje vasi v Bohinju / Fot»: Tma dou Lado Debeljak z larčjega Brda / hn oehi Marija Stare iz Ljubljane Lastniki z občutkom za Zavod za gozdove Slovenije je podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda. Z Gorenjskega sta ga prejela Lado Debeljak z jarčjega Brda in Martin Zupane iz Srednje vasi v Bohinju. cvfto Zaplotnik pomlaja. Polovico pose]cane* ....................................... ga lesa razžagajo m s tem Zgornji Brnik • Zavod za goz- oplemenitijo dohodek. Gozd dove je včeraj v Dvoru Jezer- je dobro odprt, vlake, ki jih šek na Zgornjem Brniku že uporabljajo za spravilo lesa desetič podelil priznanja naj« in druge namene, redno bol) skrbnim lastnikom goz- vzdržujejo. Na kmetiji se od dov, z vsake območne enote leta 1973 ukvarjajo tudi s tu- enemu. Iz kranjske enote ristično dejavnostjo, med go- priznanje dobil Lado Debe- sti je veliko osnovnošolskih ijak z Jarčjega Brda, iz blej- skupin, ki jih Lado rad pope- ske Martin Zupane iz Sred- Ije v svoje gozdove. nje vasi v Bohinju in iz ljubljanske enote Marija Stare iz ^ozd spoštuje» Ljubljane, ki pa irna gozdove i^g porablja koristno na območju domžalske in kamniške občine. gospodari s približno dvesto hektarjev pretežno iglastih gozdov v predelu Kolovec na območju kamniške in domžalske občine in ob tem skrbi še za gozdove v lasti svakinje Nevenke Stare. Da je gospodarjenje strokovno, je pomembno tudi zato, ker je v njenih gozdovih zaledje pit- ne vode za Radomlje in okolico. Čeprav je lubadar v preteklih letih močno zdesetkal smreko, so gozdovi v dobri "kondidji". Za izvedbo del najema izvajalce, poleg de- Majtin Zupane iz bohlnj- Direktor zavoda za gozdove Uvcev zavoda za gozdove Odnos do gozda prenašajo iz roda v rod ske Srednje vasi bo 6. janu- JoŠt Jakša /Poeo;Tf^Don aria prihodnje leto dopolnil tudi sama nadzoruje izvedbo poseka ter gojitvenih in var- devetdeset let. Njegova gozd* pij na planinah. Poznan je stvenih del. Ker veliko časa na posest obsega dobrih pet- po izdelavi likerjev iz plodov preživi v gozdovih, njenim Podmlačanova domačija je najst hektarjev na platoju jerebike, ki jo v svojem goz- očem skoraj nič ne uide. stara več kot sedemsto let in Lom pod planino Uskovnica du skrbno neguje in pospe- na njej že vsaj tristo let go- in na planini Šeh - v revirju Šuje. Dolga leta je bil pred- Bralci časopisa Kmečki spodarijo Debeljakovi. Lado je kot edini fant v družini ve- Zgomja dolina. Prevladujejo mešani smrekovo bukovi sednik Agrarne skupnosti ^^ ^ ^a najboljšega re- Srednja vas» kljub svojim le- del, da bo ostal na kmetiji in gozdovi, v sestojih so tudi tom še vedno aktivno deJa vimega gozdarja izbrali enote Radeče. ni razmišljal o drugem pokli- plemeniti lisUvd. Martin je na kmetiji, je pa tudi zelo do- PrýxA iz krajevne cu. Leto 1984 je bilo prelom- že kot fant "okusil" delo v ber poznavalec zai:onov. no. tedaj se je poročil, pustil gozdu, takrat so še vse delali službo in se posvetil laneto- ročno in les pozimi s po- Veliko časa Drežívi « 4 % I * t * % M V gozdu Gozdarje večkrat opozori na kaj pomembnega, tudi na pojav lubadaria, ki ga od da- Ir ljubljanske območne leč ni videti. Iz mestne gospe vanju. Na kmetiji se pravi od- močjo konjev spravljali v do nos do gozda prenaša iz roda lino. Ko je leta 194c) v Sred- v rod. Kar je Lado "dobil" od nji vasi pogorela tudi Marti- očeta, danes prenala na svo- nova domačija, si je z goz- enote je priznanje prejela je v nekaj letih postala prava jih pet otrok. Na kmetiji do- dom oz. s posekanim lesom Marija Stare iz Ljubljane, gozdarska strokovnjakinja, bro skrbijo za gozd. še zlasti pomagal pri obnovi. Do goz- Kot so gozdarji zapisali v ob- ki se v gozdu dobro znajde, za mlade sestoje, pri tem pa da ima spoštljiv odnos, z razložitev, je bila Staretova Odlično sodeluje z zavodom poieg lastnega znanja koristi- njim dobro gospodari, les gozdna posest po drugi sve- za gozdove, lovci in občina- jo tudi strokovno pomoč za- zna tudi koristno porabiti. Je tovni vojni podržavljena. Po ma, je Članica dništva lastni- voda za gozdove. Skupaj z re- eden redkih, ki še izdeluje končanem denadonalizadj- kov gozdov Tisa, udeležila pa vimim gozdarjem usmerjajo skodle ("šinklne") in z njimi skem postopku je ena od de- se je tudi tečaja gojenja goz- sečnjo tako, da se gozd sam pokriva strehe svojih pošlo- dinj postala tudi Marija, ki dov in krojenja iesa. www.posta.si Dobre želje so najlepše darilo v zraku Že ůiii po zimi in prihajajočih pra^ikih. Ogrejtcsrca vaáih najdražih z lepo mi^ilijo. Zapišd jo na božičTto-dovol ctno voščilncco, tnj pa bomo poskrt>c!li, da bo va.^ voSČilo prispelo v prave Toie. Barvita ponudba božično-oovoletn 1 h voščilnic m daril zá vaie oajdra^c vas že čaka na vseh poSiah, zato nas čim prej obiSČitc, Zanesljivo vsepovsod POŠTA SLOVENIfE POŠTA IN RNANCE KRATKE NOVICE L^ UBRANA RazglasMI bode înovativnega mladega kmeta Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bosta jutri, v soboto, na prireditvi v Žalcu razglasili Inovativnega mladega kmeta. Za laskavi naziv se bodo potegovali mladi kmetje z novimi idejami, novim načinom dela, novimi tehnologijami In drugimi novostmi, kt prinašajo tudi ekonomske učinke. Zmagovalec se bo lahko udeležil evropskega izbora, ki je na vsaki dve leti. Zveza podeželske mladine bo s prireditvijo v Žalcu proslavila tudi 15-letnico delovanja. Pod njenim okriljem deluje 55 društev s približno §tîrî tisoČ člani, ki živijo na kmetijah oz. na podeželju. Predsednik zveze Rok Sedminek kot glavne naloge izpostavlja organizacijo državnih kmečkih iger, kviza Mladi in kmetijstvo, športnih iger in izbora za mladega inovativnega kmeta. V prihodnje si želijo še bolje zastopati mlade v kmetijstvu, izboljšati sodelovanje z vladnimi in nevladnimi kmetijskimi organizacijami, povečati število članov in zaposliti profesionalnega tajnika. C. Z. biejska Dobrava Vpliv krme na kakovost mesa drobnice Društvo rejcev drobnice Zgornje Gorenjske in kmetijsko svetovalna služba vabita člane društva pa tudi vse druge na predavanje z naslovom Vpliv paše ali zimskega krmljenja na klavne lastnosti in kakovosti mesa drobnice. Ugotovitve in spoznanja s tega področja bo predstavila Angela Cividini z oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predavanje bo v torek ob pol desetih dopoldne v kulturno gasilskem domu na Blejski Dobravi. C Z. P » I 4 m GORENJSKI GLAS petek 5. decembra 2008 GORENJSKA 19 Šeniur minimalnih gradbenih parcel. 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 Simon Šubic dokumenta, da bo v občini tega nekateri občani niso zaprosili za 45 hektarjev no-....................................... Šenčur v prihodnosti živelo bili racionalni, saj so pred- vih stavbnih zemljišč, od ienčur • Občinski svetniki v deset tisoč ljudi. So bili pa lagali npr. zazidljivost šest katerih jih je velika večina Šenčurju so na zadnji seji zato zadovoljni 2 jasnim do- tisoč kvadratnih metrov ve- na kmetijskih zemljiščih pričakovano potrdili osnu- ločilom, da enodružinska like parcele, Čeprav potre- prve kategorije. "Problem tek občinskega prostorske- pozidava pomeni največ bujejo samo petsto» Šeststo izçube kmetijskih zemljišč ga načrta, vendar pa se niso d voštano van j ski objekt, kar kvadratnih metrov, " je ob- je v tem, da jih je treba nadomestiti. V nadaljnjih pogajanjih z ministrstvom za mogli znebiti občutka, da je v zadnjem ietu postala razložil Leon Kobetič iz so v njem premalo upo§te- zelo občutljiva tema v Sen- domžalskega podjetja Lo- vane želje občanov. "Obča- čuiju. eus, ki za občino Šenčur kmetijstvo, gozdarstvo in nom je treba omogočiti, da Občina ie stalno v prece- pripravlja občinski prostor- prehrano bo tako treba ugo- ostanejo v domačem kraju, pu med pobudami občanov ski ručrt. toviti, ali so morda kje na Ali se bodo morali preseliti za gradnjo na lastnih zem- Poročali smo že. da je v voljo nadomestna kmetij- dnigam samo zato, ker na Ijiščih in državnimi organi, Šenčurju ta trenutek 473 ska zemljišča. Na ministr- svoji zemlji ne morejo zida- katerim je treba te pobude hektai^ev stavbnih zemljišč, stvu namreč navajajo, da je ti, gradbene parcele, ki so strokovno argumentirati, od tega pa jih je nepozida- v Evropi povprečno 2200 že sedaj na voljo, pa so zelo Zakonodajalec pravi, da je nih kar 176 hektarjev oziro- kvadratnih metrov kmetij- drage? " se je na primer treba najprej porabiti obsto- ma 3520 gradbenih parcel, skih zemljišč na prebivalca, spraševal Jurij Gorjup ječa stavbna zemljišča, teh velikih po petsto kvadratnih v Sloveniji pa samo osem- (Skupna pot), nič drugače pa je v Šenčurju dovolj. Za- metrov^ kolikor bo po no- sto metrov, medtem ko naj pa nisp razmišljali tudi dru- vedamo se, da so za občane vem predpisana najmanjša bi bil eksistenčni minimim^ gi- Svetnikom se poleg tega predraga, a socialni mo- velikost gradbene parcele tisoč kvadratnih metrov na zdi pretirana predpostavka ment žal ne zanima nobe- za stanovanjsko hišo. Prav pripravljavca 'prostorskega nega soglasjedajalca. Poleg tako je znano, da so lastniki prebivalca," je še pojasnil Kobetič. Manjši proračun Naklem Občina Naklo letos pričakuje 6,4 milijor^a evrov prihodkov, kar je 6,5 odstotka manj od načrtov. Morali so se zadolžiti. Stojan Saîî na. Temu so prilagodili od- gradnjo kanalizacije v kran} Stražiški kulturni teden v Stražišču poteka od ponedeljka kulturni teden z glasbenimi, gledališkimi in izobraževalnimi prireditvami. Krajani so v ponedeljek lahko poslušal) Godalni orkester ....................................... hodlce» Id jih bo 6.61 milijo- Spodnjih Dupljah. Svetnik i Glasbene šole Kranj, si ogle- Naklo - Načrtovanje letoš- na evrov. Razliko pokrivajo SDS Albin Cîolba je postavil : dali razstavo slikarja Martina Obřiní z ostankom iz prejšnjega več vprašanj o investicijah v ; Goričanca in poslušali zgod- klo se ni izteklo po prvotnih leta. Ker so imeli težave z Podbrezjah, Tam letos ne i be umetnostnega zgodovi- predvidevanjih. V proraču- likvidnostjo, so se do konca bo nič z obnovo strehe j narja dr. Damirja Globočni- nu za leto 2008 so predvi- leta zadolžili za približno doma kulture. Na Bistrici j V torek je bi o predavanje deli skoraj milijona tristo tisoč evrov. bodoureialijavnorazsvetlja- | "a temo družine in mlados- evrov prihodkov, z rebalan- Nekatere spremembe na- vo na začetku prihodnjega : tniškega odraščanja, v sredo som pa so jih znižali na do- črtov za prodajo stavbnih leta. Za kanalizacijo v Pod- f pa gledališka igra Star? Dija v brih 6,39 milijona evrov. zemljišč je pojasnil župan brezjah je narejen idejni ; izvedbi Kulturno umetniške- ga društva Pod lipo Adergas. Nastopili so tudi učenci Glavni razlog je neuresni- Janez Šhilar. Kot je dejal, projekt, sedaj pa bo na vrsti čen načrt prodaje stavbnih so prodali manjšo površino pridobivanje zemljišč. Gle- zemljišč, je seznanila ob- zernlje za stanovanjsko de zamud pri postavitvi eko- ] Osnovne šole Stražišče. Da- činski svet računovodkinja gradnjo v naselju Gobovee loških otokov je Anton Ko- i nes bodo krajani lahko uživa- Dragica Roblek. Iz lega vira zaradi izločitve zemljišč v sec izvedel da je kriva izgu- i li ob zvokih glasbene skupine so pričakovali nekaj več kot obvodnem pasu Save. Iz ba v Komunali Kranj. Obči- : jazz station quarter, za pravo 2,27 milijona evrov, dobili pa bodo 1,78 milijona ev- prodaje so izločili tudi gozdiček na Pivki in nekatere na Naklo je sicer sprejela, : poslastico pa bodo jutri, v soda bo Čian nadzornega sve- j boto, ob 19. uri poskrbeli fol- rov. Skupaj načrtovanih manjše parcele v Naklem, ta tega podjetja Ciril Kozjek : kloristi Fokorne skupine prihodkov je manj za 442 Kritiko je izrekel državi, od iz Vokiega, vendar je zahte- i Sava in pevke Dečve, ki letos tisoč evrov, kar je 6,5 od- katere še niso dobili načrto- vala v prOiodnjem mandatu j praznujejo deseto obletnico delovanja. K. D. stotka sprejetega proraču- vanih 450 tisoč evrov za člana iz svoje občine. Muslimani praznujejo bajram ]0Ž£ Ko§njex 5& muslimank in muslimanov iz Slovenije. V Sloveniji bo osrednja bajramska molitev v ponede- med, ki je moral leta Û22 be- govi odsotnosti. Zato rev- Ijek, 8. decembra, v športni tati v Medino, od koder se je starim, bolnim dvorani na Kodeljevem, kjer bo vernike okrog 8. ure na* Muslimani, živeči v Slove- čez sedem let zmagoslavno sposobnim ni treba iti na ro- niji, bodo v ponedeljek, 8. de- vmil v Meko, kjer so ga spre- manje. Kuibanski ali hadžij- govoril mufti islamske skup- pomembno nostiv Sloveniji Nedžad Gra- itna razumevanja cembra, praznovali enega od jeli za božjega, Alahovega ski bajran svojih največjih praznikov • preroka. Ta dolžnost velja za sporočilo kuibanski ali hadžijski baj- polnoletne vernice in verni- enakosti med ljudmi ram. Kurban bajram je praz- ke, ki so zdravi in imajo de na rasi nik, ko muslimanke in mus- možnost romati v svete kraje in bus. Pred tem naj bi vernike, »le- ki se bodo začeli zbirati ob 7. pri- uri, nagovoril tudi ljubljanski ' socialni položaj, župan Zoran Jankovič. Ha oblečeni v enotna Gorenjskem, kjer živi okrog TiArorfno limani izvršujejo svojo peto in opraviti peto praktično Romarji s( praktično islamsko dolžnost, versko dolžnost Vendar vera bela oblačila, ki še dodatno petnajst tisoč muslimanov, dolžnost hadža ali romanja v izrecno zapoveduje, da nihče skrijejo morebitne razlike, bodo bajramske molitve v sveta mesta Meko in Medi- ne sme na romanje, če prej pomočjo Saudské molilnicah na Jesenicah, v no. V Meki se je leta 571 rodil ni poskrbel za družino, da ne Arabije v torek muslimanski prerok Moha- bi trpela pomanjkanja v nje- Carigrad in na Tržiču, v Kranju in v Škofli Loki. škof)A Loka Most med srednjeveškimi mesti Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje risbe in fotografije razstavljata LuigI Samoggia iz Medicine v Italiji in Tomaž Lunder iz Škofje Loke, razstava pa je posvečena 40-letnici pobratenja obeh mest. Profesor likovne umetnosti Luigi Samoggia je na ogied postavil risbe, ki so nastale leta 1969 na mali Groharjevi slikarski koloniji. Nanje je bil že skoraj pozabil in so ga gostitelji z razstavo prijetno presenetili, je dejal ob odprtju. Tomaž Lunder pa hkrati z njim razstavlja fotografije, ki so v ciklu Oči in sanje nastale v Ita- iji. Iz Medicine žal nima nobene, kljub temu pa so razstavljene umetnine postavile svojevrsten most med mestoma, ki ju od leta 1968 veže prijateljsko sodelovanje. D. Ž. Škofja Loka Poskusno deluje potopni stebriček v Škofji Loki že nekaj časa uvajajo nov prometni režim za staro mestno jedro, ki ga bodo v prihodnje zapirali (in odpirali) potopni stebrički. Pred kratkim je začel poskusno delovati stebriček v Blaže- vi ulici (na sliki). Skozi tako imenovana Selška vrata gredo sedaj lahko vozila prebivalcev, lastnikov lokalov in poslovnih prostorov, intervencijska vozila in vozila javnih služb. S tem želijo preprečiti nedovoljeno vožnjo čez testni trg. Vsi uporabniki morajo za prevoz stebrička uporabiti brezkontaktno kartico, o čemer so na spletnih straneh občine že zapisali, kako jo je treba uporabljati. D. Ž. PR€oovofl Pristali le na osemodstotno podražitev Občinski svet v Preddvoru je na zadnji seji sprejel več podražitev, od cene vode, s, katero del občine preskrbuje Vodovodna zadruga Preddvor, do ogrevanja v daljinskem sistemu na lesno bionnaso. Slednje naj bi na predlog direktorja podjetja Energetika Janka Mačka povečali za dobrih 13 odstotkov, kajti lesna biomasa se je precej podražita, poleg tega pa v Preddvoru uporabljajo zelo kakovostno biomaso z visoko stopnjo suhosti. Kot nam je povedal Župan občine Preddvor Miran Zadnikar, so svetniki o predlogu obsežno razpravljali In ocenili, da tolikšna podražitev ob finančni krizi in ob padanju cen kurilnega olja ni dopustna. Naposled so pristali le na osemodstotno povečanje cen daljinskega ogrevanja. Upajo, da to ne bo vplivalo na likvidnost podjetja, dodaja župan Zadnikar. Podjetje Energetika, ki je v lasti občine, namreč nameravajo prodati. Odločitev je že sprejeta, pravkar pripravljajo razpisno dokumentacijo, januarja prihodnje leto pa nameravajo podjetje prodati na licitaciji. Vpliv na oblikovanje cen pa bo kljub prodaji ostal. D. 2. Kamnik Božiček s tovornjakom obiskal CIRIUS Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, kakor se po novem imenuje nekdanji ZUIM, je v sredo • na mednarodni dan invalidov - popoldne obiskal Božiček z velikim Coca-Cola kamionom, kakršnega lahko vidimo v televizijskem oglasu. Tovornjak, okrašen s pet tisoč novoletnimi lučkami, je privabil veliko množico najmlajših In njihovih staršev. Predstavniki omenjenega podjetja, ki so na tak način začeli vseslovensko turnejo, so gojencem in vodstvu C\RIUS-a izročili bon s tri tisoč evri, najmlajše pa je nagovoril tudi kamniški župan Tone Smolnikar. J. P. 20 KAŽIPOT, OGLASI ín/o@£-£Ías.sř GORENJSKI GLAS torek, 25. novembra 2008 Popravek v 96. številki Gorenjskega glasa, ki je îzlla 2. decemebra 2008, je bila objavljena napačna številka iJradnega vestnika Gorenjske: navedena je bila številka 96« pravilna je številka iS. Zâ naDâko se ODravii^uiemo. Urednico OBĆINA JESENICE Cesta železarjev 6» 4270 Jesen Ice Občina Jesenice v soglasju z občinami soustanoviteljicarni skuprie notranje revizijske slutt>e občin Jesenice, Bohinj» C^rje, Kranjska Gora in Žirovnica v skladu z 5S. členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list RS, St. 6î/07-UP8'3 in 65/08) objavlja javni natečaj za prosto delovno me^to PRIPRAVNIKA (m/ž) Z univerzitetno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri v skupni občinski upravi 'Skupna notran^ revizijska služba občin Jesenke, Bohinj, Gorje, Kranjsb Gora in Žirovnica'. Besedilo javnega natečaja si lahko ogledate na spletnih straneh občin ustanoviteljic skupne občinske uprave: www.jesenice.si,www.bohinj.si, www. gor) e.s i, vAvw.obcina.kranjska-gora.si, www.zi rov n i ca .s i Občina Jesenice objavlja tudi javni natečaj za prosto delovno mesto VIŠJEGA SVETOVALCA II oz. UHKO TUDI PRIPRAVNIKA (m/ž) z univerzitetno izobrazbo pravne smeri. Besedilo javnega natečaja si lahko ogledate na spletni strani Občine Jesenice. Podajamo vstopnke za Novoletni Vídeomeh v živo Naši cenjeni naročniki, ki bi želeli obiskati NOVOL^TNI VIDEOMEH V ŽIVO. .vabljeni k sodelovanju. Letošnji NOVOLETNI VIDEOMEH bo v soboto. 20. decern bra 2008, ob 19. uri v Kamniku. Če se želfte udeležiti priredib/e, vas vabimo, da odgovorite na nagradno vpraSanje: Naštejte vsaj dva inštrumenta, ki ju zasledimo v skladbah slovenske narodnozabavne glasbe Odgovore nam pošljite do petka, \2. decembra 2008, na naslov Gorenjski glas, Bteiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali po e^pošti: narocnine@g-glas.sl s pripisom NOVOLETNI VIDEOMEH V ŽIVO. Izžrebali bomo 6 nagrajencev, ki bodo prejeli po eno vstop- nico. Imena nagrajencev bodo objavljena v Gorenjskem glasu v torek, 16. decembra 200S, vstopnice pa bodo nagrajenci prejeli po poštf. Cena posamezfie knjige ;e 40 € t poštnina Naročniki imajo 10^.- popusln N.jfCsjniť pu tCiO'O^.U •ill ;v I'-poiJ* Prva Izdaja kataloga Denar na Stovenskem 2007 je bila zelo hitro razprodana. To potrjuje, da je med zbiralci in ljubitelj] numizmatike izredno veliko zanimanja za tovrstno literaturo, kar nas je ie dodatno spodbudilo k izdaji novega kataloga. Pri novi Izdaji ne gre za ponatis starega kataloga, temveč za popolnoma nov koncept z obsežnimi do pol n itva m i, ki celoviteje predstavljajo uporabo denarja na Slovenskem; novi kdtalogin je celostno precej bolj podoben nacionairvim kataPogom drugih držav. Gorenjski Glas .Zđ tv; bcUiimo čas Skof}A Loka Jutri srečanje z vinarji Decembrska dogajanja v Škofji Loki so se že začela. Jutri dopoldne bo na Mestnem trgu že enajsto srečanje s slovenskimi vinarji, ki ga pripravljata Turistično društvo Škofja Loka in Radio Sora. Na veČ kot tridesetih stojr^icah bo de-gustadja in prodaja vin in drugih pridelkov iz slovenskih vi- norodnih okolišev, ponudili bodo domače dobrote in praznična darila. Vse bo spremljal program z nastopom tria Šubic, pevske skupine Patina in najlepšimi pismi, ki so jih otroci napisali Miklavžu. Jutri bo v starem mestnem jedru Ško'fje Loke živahno tudi zaradi ponovnega odprtja kavarne Vahtnca. D. Ž. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Pi^ro^iioza 06)4*0 tprej^fTismo pc (el^Fodu úíqii iU owbno n» BJe^wiit^vi cnii * vKrviv« '{^oonMtfiit^iniftnUdo lliXurHCfndogla^in^y.uâreuûriUrlmlnouQodiu JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVLJICA,-04/5315 249i FAX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE: 1>. 12.- >4.12. ; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 22.12.; U^MER S PANONSKIMI TERMAMI: 23. n. • 26.12.: TKST 16.12.; OGLED ŽIVIH JASUC V RAZKRIŽJU 27.12. JCULTUAMQDRUSTVO.LOSKI ODEH SKOFIA LOKA, SPODNjl TRC 14, 4220 $KOFJA LOKA 10.12. ob 1S. uri Milan Dekievâ: MAGNETNI DEČEK; režtla in glasbena oprema: Iztok Drabik; scenografija: Roza Petemeij; kostumografija: Irena Pajkič; igrajo: Martin Lunder, Gašper Mum, Urša Bobnar Julio Culan, jan Bertoncelj, Uza Stanovnik, Onia Brank Pečko in Špela Bobnar; PREMIERA, za IZVEN Skofja Loka skozi fotografsko OKO Franceta Steleta a,SO FOTOCRAFIJ Cena 51,50 eur poštnina za naročnike 10% popusta 9 Gorenjski Glas Zd vas beležimo Čas ObV£STII_A o dogodkih 0BJAVL)AM0 v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, PRIREDITVE Koš ni kova gostilna Cerklje - V soboto, 6. decembra, ob 19. uri Unesco klub Cerk-je In Mfto Trefalt vabita na dobrodelno prireditev Koinikova gostilna v Kulturni hram Ignacija Borštnika v Cerkljah. Dan godle Senćur - Turistično društvo Šenčur v soboto, 13. decembra, vabi na Dan godle. Codlo s krompirjem v oblicah, ki je šenčurska tradicionalna jed, boste lahko poskusili med 10. in 15. uro v klubski sob» Turističnega društva Šenčur (nad okrepčevalnico Alo alo). Veselo miklavževanje Jesenice • Iz Mladinskega centra Jesenice in Kluba jeseniških študentov vabijo na Veselo miklavževanje s kulturnim programom, ki bo danes, v petek, 5. decembra, in sicer bo ob 16. uri izdelovanje zimskih lîkov, ob 16.30 animacijski program + rajanje, ob 17, prihod bo Miklavža in čarobnih vil. Prireditev bo na Trgu Toneta Čufarja Jesenice, v primeru slabega vremena pa v dvorani Kina Železar. Vstop je prost Veseli december 2008 v Gorenji vasi Gorenja vas • V okviru prireditev Veseli december 2008 v Gorenji vasi bo filmsko popoldne v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri za otroke in ob 17.30 za odrasle v Avli OŠ Ivan Tavčar v Gorenji vasi; delavnica za izdelavo voščilnic bo v torek; 9. decembra, od 17. do 19. ure v prostorih OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi; družinski planinski pohod bo v petek, 12. decembra, ob 15. uri, zbirališče bo pred OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi; pohod na Brda bo v petek, 12. decembra, obi8. uri, zbirališče bo pred občinskim domom v Gorenji vasL IZLETI Kamnik, Vranja peč, Terme Snovik Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 11. decembra, na pohod. Ho/e bo za 4 ure, Če bo sneg, lahko tudi za kakSno uro dlje. tura je srednje težka. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 8. decembra. Na Tišje Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo 14. decembra na pohod na Tišje. Hoje bo za približno 5 ur, pot pa ni zahtevna. Udeleženci naj si priskrbijo povratno vozovnico za vlak Kranj-Litija-Kranj, odhod vlaka bo ob 6. uri. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do petka,.12, decembra. Knjiga "Gorenjska Vodnik" predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotosrafij, 50 kvaliteUiih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine , v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. I ena »nsga vodnika je 29 EUR ^ poštnina! Nara&tf Gomijiftsoi ghu Httajo Naroauiie: po toMm H D4/20142 4t Bil pa narecme^gdaMi Gorenjski Glas à 4 GOREÍ^JSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-das.si 21 Na Tromejo Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane în os* tâle ljubitelje gora na lahko zimsko turo, ki bo 13. decembra z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri iz Preddvora. In- formacije In prijave po tel.: 031/625 874 do ietrtka, 11. decembra. N a Tošč Kran) • Planinsko driištva Iskra Kranj v soboto, 20. decembra^ vabi na zimski izlet na najviSji vrh v Polhograjskem hribovju» na To§č. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Grelna bo ob 8. uri. Prijave tn dodatne informacije: bukovsek@gmaiLcom ali SMS na tel.: 031/643 467; bredapirc@gmail.com ali SMS po tel.: 051/397 040. Po Krasu na pršut in teran Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 13. decembra, na pohodnlškf izlet Po Krasu na pršut in teran. Skupne zmerne hoje bo od 3 do 4 ure« Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do zasedenosti avtobusa Franci Erzin, tel. 041/875-812. Miklavžev izlet na Dolenjsko Zgodnje Gorje - Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska vabi na Miklavžev izlet na Dolenjsko • grad Turjak, Trubarjeva domačija in vas Gradež (ogled starega kmetijskega orodja in sušilnice sadja) in sicer jutri» v soboto, 6. decembra. Zbor ob 7. uri na železniški postaji v Lescah. Poskrbljeno za strokovno vodenje, v cerkvici v gradu bo ob 10. uri tudi maša. Prijave in informacije: Ajda Gorenjska, Silva: 041/625 454 ali Monika: 04/530 56 50. Pohod z baklami Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk in Mladinski odsek pri PD DoVje-Mojstrana vabita mfade člane na pohod z baklami na Ravne v petek, 5. decembra. Zbor bo ob 15. uri pred penzionom Špik v Gozd Martuljku. Prijave zbira in informacije daje Sara Mertelj po tel. 041/554 OBVESTILA Kako alkoholu reči r\e Kranj • Na Osnovni šoli Naklo se je v zadnjem mesecu odvijal projekt Moja odločitev, V torek, 9. decembra, bo zaključna delavnica z otroki, njihovimi starši in vodstvom Šoie. Projekt se bo tudi nadaljeval. Več si lahko preberete na: http: //viAvw, projekt-mojaod locitev.bl0gspot.com Prí težavah $ krčnim! žilam» in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravllenje venskih bolezni v Portorožu. Tel. 05/640 02 33 te« M r«*t»ul Novoletne delavnice Kranj-Tako kot vsako leto so tudi letos v Gorenjskem muzeju pripravili ustvarjalne novoletne delavnice, ki so primerne za vse starejše od 3 let. Delavnice se bodo odvijale v Galeriji Prešernove hiše in sicer: 6. decembra Izdelujemo vošči nice ob 10.30,13. decembra Krasimo darilne Škatle ob îO.50; 20. decembra Izdelujemo okraske za boŽIČno drevesce ob 10.30. Za dodatne informacije pokličite 051/615-388. é Delavnice Turističnega društva Kamnik Kamnik - Turistično društvo Kamnik vabi v Budnarjevo domačijo v soboto, 6. decembra, ob 15. uri na delavnico za otroke in prihod Miklavža, ki bo otroke razveselil z darilci. Decembra pripravljajo Še delavnico izdelovanja voščilnic.in odprtje razstave starih voščilnic (nedelja, 14. decembra), predstavitev cnjige Kruh ljubezni {Biti dober kot kruh: Marina Lenček; nedelja, 21. december). Informacije: tdkamnik@gmail.com. Skupščina Društva računovodiji finančnikov in revizorjev Škofja Loka Škof)a Loka • Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev ŠkoFja Loka vabi vse svoje člane na 6. redno skupščino društva, ki bo v torek, 9. decembra, ob 18. uri v gostišču Pr' Starman v Stari Loki. Zbor krajanov Krajevne skupnosti Center Kranj • Krajevna skupnost Center Mestne občine Kranj vabi na zbor krajanov, ki bo v ponedeljek, 8, decembra, ob 17. url v sejni sobi št. 15 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Srečanje ljubiteljev, poznavalcev in zbiralcev ledinskih imen Bled • Znanstveno raziskovalna služba Triglavskega narodnega parka pripravlja tretje srečanje ljubiteljev, poznavalcev in zbiralcev ledinskih imen. Srečanje bo potekalo v torek, 9. decembra, ob 18. uri v dvorani Info središča Triglavska roža na Sledu, Ljubljanska c. 27. PREDAVANJA Po Jemnu Kranj - Klub študentov Kranj vabi na potopisno predavanje Petra Eržena Po Jemnu, ki bo v nedeljo, 7. decembra, ob 19.30 v Klubaru. Vstopnine ni. Vietnam Jesenice • V petek» 12. decembra, ob 19. uri bo v dvorani vlladinskega centra Jesenice potopisno predavanje Vietnam Uroša Kastelica in Irene Štamfelj. Predavanje o čebelarstvu Kokrica • Čebelarsko društvo Britof-Predoslje vabi na predavanje, ki bo danes, v petek, 5. decembra, ob 16. uri v prostorih Turističnega društva Kokfica v Kulturnem domu na Kokrici. Predaval bo Franc Šivic, podpredsednik ČZS. Informacije: 041/386 662 • Jakob Sink. Da prazniki ne bi bili prazni Ćirće • Inštitut Krog v Četrtek, decembra, vabi na pred- praznično predavanje Da prazniki ne bi bili prazni. Predaval bo Ivan Platiša, družinski terapevt, predavanje pa bo v stavbi MIT v ČIrčah pri Kranju (poleg trgovine Mercator) z začetkom ob 1S.30. Predavanje je brezplačno, zaradi lažje organizacije pa prosijo, da se prijavite na fnfo@zdi-krog.si ali na telefonski odzivnik 04/23 66 088. KONCERTI Koncert vojaških in domoljubnih pesmi Blejska Dobrava - Letos mineva 90 let od konca ptwe svetovne vojne in 90 let od dni pogumnih odločitev generala viaistra in njegovih sobôrcev. Ci so s svojimi dejanji postavili današnjo severno mejo. Veteranski pevski zbor OZ WS Zgornja Gorenjska bo počastil spomin nanje s koncertom vojaških In domoljubnih pesmi v Kulturnem domu na Blejski Dobravi, v nedeljo, 7. decembra, ob 18, uri. Gostje bodo člani Društva za proučevanje in ohranjanje zapuščine prve svetovne vojne Dreizehn - dreizehn 13-13 iz Bovca. Božični koncert Jerbas domačih Poljane - Občina Gorenja vas Poljane v sodelovanju z Agencijo Media butik pripravlja v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici Osnovne šole Poljane božični koncert jerbas domačih, na kâterem bodo domače glasbene skupine Suha špaga, trio Šiiblc in Poljanski koledniki. Nastopil bo tudi ansambel Slovenski muzikanje, Joži Kališnik in citrar Tomaž Plahutnik, ansambel Petra Finka, ansambel Tonija Verderberja, ansambel Svetlin s Stanetom Petričem. Besede bodo r^a odru prepletale Tončka Oblak, Anica DvojmoČ In Saša Plvk Avsec. Vstopnine ni. RAZSTAVE Letna razstava članov Fotokluba TNP Bled • V sredo, 10. decembra, bo ob 19. uri v info središču Triglavska roža na Bledu, ljubljanska c. 27, odprtje letne razstave članov Foto kluba TNP, podelitev priznanj za najboljše fotografije in projekcija najboljših posnetkov. PREDSTAVE Dohtar na vasi in Žena trpežnega moža Preddvor • V nedeljo, 7. decembra, bo ob 15. uri otroška igralska skupina KUD Matije Valjavca premierno uprizorila veseloigro Dohtar na vasi. Dan poprej, 6. decembra, ob 19.30 bo odrasla igralska skupina ponovila komedijo Žena trpežnega moža. i t i i I i PETKOVA PRIREDITEV Goshjj®' Lutkovno gleđalilte Konj KROKI PRAZNUJE PeteK. s. dramber 200d. ob 17.30 uri v Krice Kracd. Glavni tra 22 SOBOTNA MATINEJA Gostjje: Gledâll^ Ur^itet GREMO NA VLAK Sobots, 6. dec«mbdr 2006, ob 10. uri v Prelernovem gledalidčj SrtrUrANl^VD »o řvj K lA NiJ Gorenjci CEas v AI . a 4 * .rre BREZ RETEKLOSTl S • LOTO 3, deccmbra 2008 15. 18.19, 21, 35 i Lorko: 666762 PLUS t, 10, Î3, 19, 25, 27, 33 in i6 Predvideni sklad 98. kroga za Sedmico: 330.000 EUR Predvideni sklad 98. kroga za Lotka: 590,000 EUR Garantirani dobitek PLUS; 20.000 EUR KsKERN NEPREMICNINE M aiftrov trg M. 4C00 Kr^n) Tel. 04/2021555.2022566 CSM 05VS20700. Emili: PfedstAvljamo nekaj nepremičnin a flaie bogate ponudbe, kJ |o v celoti preberete na mii spletni štreni: POSLOVNI PROSTORI; Prodamo: K RAN): skladilino-proizvodni pro$* tori^ dostop s kamionom, znotraj tudi 2 pisarniika prostora, letnik ^982, cena » €50 €UR/m2* HIŠE • NOVOCRADNjE: Prodamo: UNCOVO pri Radovijid: v naselju novih hii {dvojčki ali trojček} v IÍL EodaljŠani gradbeni fazi^ skupaj 7 iS, stan* povrSirre 191 ml. na zem« \]\iiu od • 532 m2| cena se giblje 183.000 EUR do 199000 £UR, mifna lokaciji ice. eorami v b ižini Novoeradnja je last K3 KERN. Pri r>a* kupu hlUahko izkoristite POSEBNE UCODNOSnI, ker v kupnino upoštevajo tudi vaše morebitno stanova* rije in doplačate le razlike* UREDI- MO BANČNE KREDITE. BfTNJE PRI KRANjU: hiSa - dvojček &tan. površine 135^02 m2. I* 2008, 250 mz zemljiiča^ v podaljšani IIL gradbeni fazi (vgrajena okaa in vhod* na vrata, 12 cm /asada), hiia ima klet, pntllčje in mansardo, ceaa « 145.000,00 EUR. KRANJ: garaža v $orl))eyefn naselju: v nadstropju garažnega kompíek* sa, letmki^So, prodamo garažo Th* o,viimerfHm2,zem)ji5ka knjiga e urejena. Cena « >2.000,00 EUR. ZEMUlŠOc Prodamo: Sko^ t,x>ka:Trdta« obrtno ind* cona, stavbno zemljišče 2.029 pravo* kotne oblike, ZA objektv velikosti Boc m2 v etaži, vsi priključki na pa reel i (pjfn. elektrika^ kanalizacija, voda), dovoz urejen, cena « 120 £UR/m2* KranI (bližina sodiiča): ttavbno zem-1*089 primemo za gradnjo 212.000|00 EUR» ( Komenda: stavbno zemljišče cca 7^0 mi, lahko tudi i.ooo m2 po >50 ÉUR/rT»2, s pndobijenimi projektni» mi pogoji za gradnjo hiie*dvojáka, možnost dokupa zeml]iS£a do skup* ne povrSine 5.200 m 2. C«na 26 evrov, za narocnikc 20% popusta 4 poiMu. e p« telefonu 04/2ÛV42-41 ali M el. pošti: naročnine ^a^as.sl Gorenjski Glas lákadla KraoJ-RolrrleB, sončna ija, Izvoz na avtocesto, šola, trgovina v neposredni bližini, spod- nja t, lokacija kompletno og^aj^ na, stanovanja izdelana v 3 PGR 83 • 120m'. Cena 1.280,00 + 8,5% DDV. Inh 051 607 677.041 669 742 Sel? pri Prvd^vQrui na robu vasi In na mejt zazidljivega v izmeri 1.758 ms, it podana vloga za Spremembo namembnosti v zazidljive, cena = 50 STAN OVA N)A: Prodamo: feMnIc«: 3 SS, 76,59 ma, 1.1985, p^ pt^na prenova I. 2007 (okna, vrata. Instalacije, keramika v kopalnici In kuhi-nji), 6./12 nad., nova oprema v cclob. 2 balkona in klet. last K 3 KÎRN. d 0.0, cena• 103.000,OC EUR. Kranj: 1 SS, 38,20 mi v visokem pri* tlič;u do 2., letnik 1953. obnova kopal* nice in okna, balkona ni, prazno, cena = 57,300,00 EUR. Kranj« Planina II: i SS, 49.60 rn2 v 7. nad,, letnik Ss» predelano v 2 SS, cena « 87.000 EUR TriiČ, Kovorska: 2 SS, 57,19 m2, v 1. nadstropju, nizek blok, letnik 70, cena = 92.500 ELfR. Třtit 6 stanovanj v velikost od 33,26 m2 do S4.27 2 v prltříČju, 2 v l. nadstropju in*? v 2. nadstropju, ima-J o toc^n prostor za spa Inico, objekt je bil renoviran 2008 leta, ločene Insts-ladje in svoje ogrevanje, vsako stan, ima svoje označene park. mesto pred hi5o, cene ■ od 57.928 EUR do 76.880 ÉUR. Radovljica: 1 $S, 47.83 m2, letnik 1987 v K nad./3, cena ■ 93.000.00 EUR. WWW. ^ NCPftEMIČNIiNE REAL ECTAIť SVET RE d.0.0. Enota K/anj N42or)ev3 uliCâ 3 4000 tel.! 04/2811-OOû fax: 04/2026-4; 9 Email: kranji^svfft-nepremicnir>ť,si .sv«t-ne p rem icnine.si KRANj • okolica: enos^anovsnjska hfia V dv^ etažah, 112,38 m2 stan. površine in 173 m2 zemljišča, adapt. . 2008. Cens 149.000 ZG. BESNICA: dvostan. 150 m2 Stan, povr&lne, 406 mz zemljiSia, I. 2003. Cena 245.000 EUR. KRANI • Planina III: 3 SS z dvema airijíma, svoj vhod, 113 ms, 1.1985. Cena 169 ooo EUR. KRANJ • ŠoAi^ 3 SS, 64,13 i '/3i CK, vzdrievarto. Cena 92.000 £UR MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, $. decembra 2008 domplan and*» MMf^» mçnMtnfm, ^iMtttAiTi In 6IM1<kops1nicd In okna L 2004 œna 9£xxx3.oo EUR, možnost y$«litv« ju^ij 1.2009. Krin^ Vock^m stolp, tnsobno v 1. {Zrr«re 82,0$ iTU. L i;^. 1964. ddno obnovljeno I. 2003 • okns« balkonska vr«». CK ni. plin v bloku, vpn&ano v ZK, c»ru 112.yx.CC EUR. Bistrica pn Trfiùj, eno$obno, visoko pcH. v ipnen 39,66 ma, I izgr. 1973, CK. priključi, potrebno obnove, cena Ř9.000.00 £UR, možnost vs^lctv« Xikoj. Kranj, Ptanina IJ, enosobno VI. nadstropje v «meri 41,76 rru, I. iigr. 1982, balkon. vsi prikljufld. vpt^no v ZK, možnost vselitve februar 2009. cena 79.^90,00 EUR. Pledgor, er>osobno*mansardno v dvonadstr. hllà Umere 48,00 mi, hi$a zgrajena L19^ çbrwvanje iideíano í. 1991, tem 79.500,00 EU R. Km^ Pbnîrtt Kl. enosúbr>o v III. n«d> siř. ízmere y^M ma. I. izgr. 1988, fvzek objekt, ie r» vpisano v ZK. cena T^OOO,« EUR. Krvi, ^or^ew nas^ v novem ob^* tu dve trisobni v príti^ju 2 arríjem, pov«zava s ki«t}0. k^r sta Se dve sobi. In shrambo v Izmeri 140.00 ma In dve Stírisobni v I. nadstr. s stopnicami v mansardo In betno shrambo v izmen 181,00 rru, L izgr. 2008, nadstandaidna oprema: rnasalna kad in prha, talno ogrevanje, eleidrične Žaluzlje, bam> busov parket, vsi LasVti pnUju^d. f/gn-vanje plin, vsako stanovanje dva paHgma mesta^cena: stanovanje v prit 280.000,00 EUfr, v r>adstr, 290.000,00 EUR, v ceni j« U ^računan % ODV. Knn}, Zkito po^ v martsardi objekta r>ovo zpajeno dvosobno stanovan)? * kabinet v izmeri ma, I. izgrad otv jekla 1953.1. izgradnje stanovanja 2008, CK na ^in. vsi pnktjučto, tlaki laminat, klima, cena 97.OÛO.00 EUR. Krw^, Vodovodni stolp, tri$obry> v 11?. nadÁr. izmera 7^.80 ma. I. izgr. 196^ obncM.H)eno 200S. kopalnica, WC. centralna ns plir>, vselitev po dogovoru, cena ip.occ,oo EUR. Knnj, Zblo poTie, trisobno, visoko pvnlh prostorov in cca. 195 m2 stanovanjskih prostorov, dve garaži, parkirišče, sor>&a lega, L izgr. 1960, postopomd obr^ûv^en m dozidan ed I. '9^-^998, cena 83^000/00 EUR. Križe, Corenjslca, enonadstropna • dvosta ncvanjska, tbnsa 7$ m2 v etaži na paiceli velikosti 222 mz, L izgr. 1936, popolrioina prervovljena od I. 20Q4'2Go6, CK na plin, tei,, vse ir^* acjje v vsaki eta2i toie^v, tri parkiKića, cena 182.oco.OO EU R VIKEND-PKODAMO TrTt0)lk • Orie, 2iddn, visokopritliinl. tlorisa 46 ma ma parceli velikosti 478 m2, lepa sorv4na kskxija, f^raža^ dostop tlakovar% ob vikendu tudi rT>8rv I Sa brunarica, I, izgr. 1997, cena 290.000,00 EJR. GARAŽA • PRODAMO Kranj, Ptanina II, parkirno mesto v podzemni garaži m Ul. Tuga Vidmar^ v izmen ij ma, I. izgr. 2007, cena 7.$oo.oo EUR POSLOVNI PROSrO(^>PROOAMO Knri Savska bka, pritij^ v izmeri 630 m2.1 tzff. 1952, samostojni vt>od, ranv pa, možnost parkiranja. viSina stropa 5m, cena 409 occ,oo EUR. POSLOVNI PROSTOR • cd^ v najem N^do, I. nadstr. v izmeri 50 mt primer» noža pisarne, L Ugr. 1970, prenovljeno I. Z004. CK, internet. teiefc>n. samosto* jni parkirna mesta zagotovljena, cena 400.00 EUR/rrme^o-* stroški cca. 120,00 EUR skupaj z ogmaniem, inv prit&^u 3om2 skladišča, $arnost> jni vhod. svoje sanitarije, cena 220 EUR mesein»*st70$ ki. PARCEIA • PRODAMO proH Naklemu, v Industnr^k) coni v izmeri $957m2za protrvodnjo, skladi^ pariorike, cena 168 EUR/m2 m Se a:a. EUR/rr\2 za komunali prisp^iek. Maii oglasi tel,: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-maih malíogldsí(^g-gla5.sí Mdle ogiàse sprejemamo: si objavo v petek - v sredo do 13.30 In a objavo v torek do petka do 14iOOI Delovni cas: pelkà neprek ponedeljka od 8.-19.ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PftODAH OPREMUEND GARSONJERO na I&- pem sončnem Kraju. c«nt«r Radovljice, refinonu Kupe j V 041/602'09ô 1 RENOVIRANO, dvosobno stanovanje v Kranju, 54 rn2, cena po dog^vonj, «061/231-697 NAJAMEM ZA DOBO eno^a leta ^oamemo v nah em 2$S. laMco tuďE v hiil, Kranj ali okolic«, možnosl ptačila ta leto naprej. 9 031/B8&^29 dOMiK HliE PftODAM HAFNARJEVO NASELJE, pn^damo polovico stanovanjskega dvojčka, v 05t/3ed-832 dOQS»2 HlsO, novograi^ja, III. gr. podaijàâna faza. 160.000 £Un. okolica Kranja ali menjam za dvosobno stanovanja na Plani n 114 9 aOÛASM gekkoprojekt nepremičnine emf 79A, 4000 Krif^ 04 2341 999 031 67 40 33 V PODRECt stanevanjsko n> vogradnjo, o 051/383-022 aeoèitc V STARI, LOKI le v pripravi gradnla sta* novanjakesa đvojćka, V 05i/3d&- VIHMAŠE • Šk. Loka prodano stanovanjsko hièo ter i^jčke v gradnji, ugodno, « 051/3ôft^22 ZQ. BITNJE novogradnja III. gr. faza ob robu naselja. pvceU 1000 m2, 9 041 /27&^4S eooft»< POSESTI_ PfiODAM PARCELO 2 gradb^im dovoljenjarr^ > 3koi|aL£ka, okolica tr 0-5i/38a-a?2 POSLOVNI PROSTORI ODDAM V ŠKOFJI LOKI ugodno oddam oore- mljeno piC©f«o, « 061 /388^22 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP. PRODAJA, PREPtS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto l^nj, d. o. o,, Kranj, Savska 34, Kranj, 9 04/20-11-413. 041/707-145, 031/ 231-358 KMSii AVTOMOBILI -odkup, $1, konkurenčne cene, Mepai. d.o.o., Planina 6, Kranj, tř 041/773-772 POŠKODOVANO ali voalo v okvari odkupim. 9 041/697-492 AUDI a 4, 2.0 lOi DPF, I, 5/08, 6.700 km kremen siv, cena: 29.500,00 EUR, « 031/225-870 8000407 BMWS25 diesel aviomatik, I. 08 li zina, M pakdl, kot nov. vreden ogleda, tr 030/313-378 85,000 km 2.400,00 041/980- CrmOËNSaxo1,0,1.00, 1. lasfnîK, 3 vrata, cen ar EUR, « 041/448-823, 089 DAEWOO Matic, I. 99 r^odr« barva, ugodno. It 040/832^006 aooea^z FORD Focus 1.8 di»l, I, 03 avt. KJima, lita platiáča, difan>en, vreden ogleda, « 040/836-403 HYUNDAI lantra 1.8 GLS karavan, I. bordo rdeč, klima, cena: 1.4X,00 EUR, « 04/S9-57-714, 031/313- HYUNDAJ Lantra karavan, I. 99 t, lastnik. « 04/26-60-224, OS1/205-«00 H LAQUNA l.d boncin, I. 02 vsd oprema. Kupljen v Sloveniji, r^dno d^r-vlairan, kot rw, » 040/52^^-294 RENAULT 19,1. 95 v odličnem stanju, « 041/532-949 SUZUKI Baleno 1.3, I 96 4 vrata, brezhiben, cena; 950,00 EUR, tt 041/697-492 GOLF 1.6 bencinar, I. 97 r^d. 7/09, be^ ban^e, ABS. slreèno okno, 9l Zâ- ki6Dani9,0031/340-353 VW TRANSPORTER 2.6 td, k 98 8 sedežev, podaljšan, brezhiben, 9 041 /697-492 ^oo^3^ù KUPIM RENAULT Tsvinoo od 1.99, lahko slab-Se ohranjen. ^ 031/255-452 DRUGA VOZILA PRODAM TOVORNO vozjIo Mercedes 609 D, 91. cerada, lapo ohranjen, malo vck žen, nosilnost 31, O 041/745-885 AVTOPELI IN OPREMA PRODAM ORIGINM. stresni prtjjaznk za Škodo Octavio s ključavnico, ugodno, tf 031/817-421 PLATIŠČA, GUME za različne avta več dlffrenzlj. malo r^ijem akurnuiator-JI.«041/722-e26 VERIGE za Goli, Clio. Polo. Mo^n 13, 14, 15 eolska ter nove zimske gume Sava 175/65/14 In 14 eolska plaltSča, «041/866-149 TEHNIKA PRODAM TV, 3 lata garancije, lepo de la, 9 01 /50-53^30 t i«e«i STROJI IN ORODJA PRODAM MANJSi bager, goseničar, vdeovnem stanju ohranjen n KondoCRV2.0, av* tomattk, 9 031/442-038 { «008313 MIZNI rBzkar, z rtagibom, tračno bru-sliko 250 Cfn iri robno brusilko, tv 04/25-11-695 «006349 OPREMA PRODAM FRIZERSKI stol, 9041/531-251 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 1 m3, smrekoviti plohov. Bled, ugodno, « 041/722-573 7 âPIROVCEV dim. 10x20 cm, dol 6 m in sekular, 9 040/806-429 KUPI« SIVI umetni kamen za škarpo in mani-^ auto, dobro ohranjen do 200 EUR, tř KOPALNIŠKA OPREMA PRODAM __•_ LIJAK z nogo in WC skdjko oker bar ve za 40 EUR. « 051/428-887 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razzagana^ možna dostava, « 04iy718-0l9 STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM FRANCOSKO posteljo z logijem, vel. 200x160, lapo ohranjeno in ragal za dnevrto sobo. tř 041/543-876 PODARIM KAVĆ z (ežisčem, dobro ofir^jen, o 041/564-004 soewi7 SEDEŽNO In kotno stindefno omaro, ohranjeno, Trškan, Planina 36, v 04/23-34-454 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM MALO rabljen 04/23-2d^58 zraka, V PRALNI stroj In htadilnlK Gorenje, 9 041 /878-494_aoo»3ai OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM PEĆ na petrolej Zlbro kamin, rabljen er^o sezono, cena 190 EUR, tr 031/225-670 VRTNA OPREMA_ KUPIM KAMNIT Obod 2Á vodnjak. > étlmc In mehanizem za črpanje vode - gonilo, »04/61-32-293 «ooes?« DARILA PRODAM DARILA iz čebeljih izdelkov • leânilu v medu, orehi v medu, medeni lonček, med v salju, svečka Iz čebel nega voska, Srednja vas 22. « 04/25-61- 135 eoos918 GLASBILA PRODAM DIATONIČNO harmoniko MuHer C-F-Đ ali menjam za oglaaitev 9 041 /236-237 UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERUE razlb^iih oblik, velikosti in cenovnega razreda, o 031/225-670 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKU LISTI âN I pregledi in komplet očala na recept broz doplačila Optika Aleksandra, Qlandia Kranj, tel. 04/235-01-23 In Opltka Saša Tržič, 04/59-2 2-Ô02 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM NEMŠKEGA ovčarja, slerega brez rodovnika. « 040/201 5 let. KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM LOKzatraklorT V. l8inobračalnlknd 4 vijaka, tr 03i/611-931 TRAKTOR T V. 828 in več vrst medu, večjo kohčino dostavim, fř 031/387- 401 TRAKTOR T V. 522, 22 KM, dobn? ohranjen, cena 2200 EUR, tt 041/756-972 TRAKTOR Cararo 3700, I. 99 a prednjo h^aravtiKo m vsemi p^jučkj, cena 10.500eUR, «041/830-580, Janez acosas? VfTLO Riko, rwvB jektena vrv 80 m, dravitčnl vklop, cena 700 EUR, o 041/800-350 aooea'D KUPIM SROTAR Kladtvar. « 041 /728-092 PRIDELKI PRODAM BIZE US KO^TAJERSKA, dolenjska in pnmorska vina, vinska k(et v Orehov- liat 16a, «041/730-939 tooeai JA60LKA, staro in nove sorte, "O 04/25-78-450 JABOLKA za osmnico -mač, voščenko, rdači 031/309-764 jonatan, kos-dellšes, tr fiûr«3B2 KRMNI krompir, 9 031/734-377 KRMNI kromnr, tr 04/25-91-327 KRMNO peso 04/25-91-355 aaoas» SENO goveje, baliranc z dostavo, 031/276-930 SENO, silâânô bale, rotacijski zgr?t^ i>alnik260 cm, posnemalnikza mleko- tahtftfcca, « 051/202-229 SUHA jabolka, kr1>lje, Revno 8, 04/51-20-496 VINO sauvignon, cabamet, merlotftd , ugodno, možna dostava, 9 041/650-662 eooesn Zom^B cena 5 EUR, Poljanska n8.©031/616-477 do^i- SD0U14 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 7 MESECEV starega zajca lisca za pleme in zajklje, « 040/562-959 8tKCAsimefflalca. starega 4 mesece, 041/837-447 sooftws BIKCA sin^antalca, starega 8 mesecev, težkega 220 kg, cena 600 EUR, 9 041/653-506 BI KO A simenlalca, težke okoH 130 kg, 031 /682-965 BIKCA simentalca« težkega okoli 150 04/57-43-448, 051/834-106 BIKCA simentalca. starega 10 dni, 04/25-21-348 BREJO kravo in bikca simentaka, tr 051 /208-062 CB 81KCA. Žabnica 9. 9 04/23-10- ČB BIKCA in teličk) simentalko, Stara mesec dni, 0 041/378-913 ČB bikce, stare 14 dni, 9 041/37B- 423 ČBTEuCKO. staro 14 dni, 9 04/53- DVA ŽREBETA ali menjam za bikce, svinjski Ipeh, klobase, kn.ravice, salame. 9 041/706-626 OVE MLAOJ. paáni kravi v tretji bre)05ti In mešalec za gnojevko, 9 04/59-21- 010 * soo&sie JARKI CE rjave, 20 tednov, peteline rdeče štajeroe in prašiča, Hraše 5, Smlednik. 9 01/38-27-029 KRAVO za zfXol ali menjam za brejo 04/51 -33-208 KRAVO simantalkD, staro 3 leta, 1 x telila, breja 7 mesecev, fi2û OVNA, starega dve leti za pleme ali za Zâkol, 9 040/372-098 PIŠČANCE • pitance za možna dostava, 9 PRAŠIČA, težkega 140 kg. 9 MOMiZ PRASiCA krmljenega z domačo kmio, težak približno 160 kg, 632 PRAŠIČA za zakol, don>ača Krma, 9 PRAŠIČA za zakol, domača krma, 9 040/607-451 PRAŠIČE, različno težke, možr>a do stava, 9 041/724-144 6006»! PRAŠICE, težke od 25 do 55 Kg. 9 C4/25-95-e00 eooe«2 TELETA dn,9 SPLtĆB, starega 7 TEUCO simentalko, brejo 7 mesecev, 9 04/53-38-147 TEUCO simantalko. brejo 6 mesecev. Lahovče 49 TEUCO simentalko v 9. mesecu bre- i 9 041 TEUČKE simentalke, stare od i tedria od 6 mesecev. 9 051/699-823 TELIČKO simentalko. Staro 7 dni, 9 031/635-401_scoeaaa TEUČKO limuzin, 9 041/356-481 TELIČKO, belgijsko plavo, staro 14 dni, teličko ČB-iimuzin staro 14 dni in bikca ČB-lisasti, star U dni, 9 04/58-83-120 ôoow^s TELIČKO križano, lisaste pasme za z^ kol ali nadalinh) reio, 9 040/138-681 VEČ ČB lelal, 9 041/662-021 KMâ7S VISOKO brejo telico po bbirt, 9 041/937-640' 00)8341 KUPIM BIKCE m teličke do enega tedna do 150 Kg in Kravo ali telico za pleme, si-menlalci ali križa/ii, 9 051/372-468 BREJO kravo simentalko, 031/411-904 • 9 VISOKO br^, mlado kravo simentalko ali telico. 9 041 /710-704 OSTALO PRODAM KLETKO za kokoši v kompletu z nap^ lalnikomzavodo, 9 031/705-227 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM PtCOPEKA, natâXar)â/ico in osebo za pomočv kuhinii zapc^imo v picenji Brr v Tržiču. Deteljica 10, 9 040/661-964 B00$161 Iščeš delo? www.ms-kraní.sí TAKOJ zaposlim pnleino dekle za dalo v dr>evnein bkalu v Kra/^u, lahKo itiK dentka, Matevž Stular s.p.. Sučeva ul. 13, Kranj, 9 041/465-600 «mau TELEFONSKI studio išče pridne za delo na telefonu, izkušene teletonistke zaželene, Baidnjan, d.o.o., Ul. M.^i^ nova 19, Kranj, 040/41^556 ZAPOSLIMO čistilko. Klub Kovač, Andrej Mariniok s.p„ Glava cesia 1, Naklo. 9 031/339^3 liČEM IŠČEM kakršnokoli honorarno delo, 061/264-191 eooft3M DUO ROLO išče delo z igranjem obletnkah, čo In zabavno 907 9 na zdomâ' 041/224-ucessB HONORARNO delo, imam iAusnje v Gostiftstvu, 9 040/201.294 IŠČEM honoramo defo - pomoč v spddinjsNu in varstvo âoleobveznih otrok, Mavčiče, vsak dan, obvezen svoi prevoz, 9 031/306-512 REFLEKSNA masaža stopal bolnim in invalidnim na vašem ali mojem domu domu. 9 04t/S89-821 STROJNI Inženfr Išče delo. instrukcije matemaike, Hzáke na vasem domu, 9 04/20-26-532, 031/5344361 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREOm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS» TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti ti i so ovi ra. Tudi kre« ďití na osnovi vozila in leasing. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom, NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p.. Mlinska 22,2000 Maribor» oilvst^z^ 041/750560 STORITVE PODARVM Šivalni stroj višnja electronlk v kovčku, 9 031/760-667 GORENJSKI GLAS petek, 5. decembra 2008 MALI OGLASI, ZAHVALE info@Ě-gl{is.si 23 HUDIH ASTERIKS SENČILA Rozman Peder, s. p., Senlíno 7, Krá6. tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije« roloji» rolete, la-rneirte zâvese, pfee zavese, korrkamiKi« rrartûze. www.as^Ks.net RAČUNOVODSKE \fí svetovalne storitve za oodietfa, Cruiwa in s.p. vam nu- tf ino ažurno in kakovostiw. z večletrik IZGUBUENO, NAJDENO mi zkuénjami m po ugodnih cenah» Caroline 66, d.o.o.. Opraànikova Kranj, « 04/20-18-t45, 040/886-366 IZDEU^VA podstrešnih stanovanj, pc^ Lagarje (amlnatov, gotovega parketa In razna mizarsXâ zakljućr>a Gela. M &VP Piamnšekln partner d.n o., šinkov turn 23,Vodíce,«031/206-724 EĐ076S& K0M8I • RENT A KOMBI pf^vozi. Igor Konkolic s.p.. Tn^lavska 12. 9 041 /697>492 NUDIMO zidarska dê^, siikopteskar-&kâ deia, pooblaščeni smo zâ iprodajo oken in vrat visoke kvalitete iz lesa, sploàno či&ćen^ proatorov Nanis èa-botié Sinan a.p,, Pol 27. julija 3, Kamnih, 9 031/303-061 «00^929 ZASEBNI STIKI 3S,CI00 POSREDOVANJ, 11,000 p> znarmav v pretekJem letu )6 karakteristika ženitne posr^ovaln ice Zaupanje za v9e generacije, ki posreduje po vsej Slo, 9 03/67-2S-319.03t/S06-496, 031/836-378 V NEDEUO Tvečer so ie v Ć Irca^ izgubil starejši bel koder (pudelj). Za kâ- krsnokoll inforrracijo o njem (tudi mrtvem) bomo zelo hvafežni, o 04/23-28-902,041 /87&^09 OBVESTILO OBŽAGOVANJA In podiranje težje dostopnih dreves« AIjoàa Svab s.p,. Spodnje Vetrno 9, Knie, « 051/225-&90 POLAGANJE vseh vrst talnih oblog. 60kom Je ostal, za skupno življenje bi vas rad spoznal, 9 041/9S9-192 DNE 3.12, POPOLDAN ml je bila v trgovini KIK ukradena denamFca z dokumenti. NakJjuÈne očMdce prosim, na| me poktićejo na 040/607.437 oz ne- jt)iiijo postajo poiioiie- Vsem se zah-vaiJulem. RAZNO PRODAM FrEZO za sneg, breje ovce, za kuhivator. « 040/866.20d 100 dobava m montaža notranjih vrat. Pri naročilu nad 1000 EUR priznarro 10% prednDvoletnega popusta. Saîevic Iz* lok s.p., Stražiska 4, Kranj, V 070/632-021, salevio.i^mdii.com SPOŠTOVANA, 6esi osleta sama In si zelli nežno moško roko In pošteno srce. pokliči, tr 041/602-385 STAA el. pisalni stroj In već parov smi^ či Z9 miadesa šoUirja, ir 041/602-3SS BCOKiz PREVOZI s kombijem na novolelœ zabavo • brez skrbi, Igor Konkolio s,p,, Triglavska 12, Kranj, 9 041/697-492 HCCftil« GG naročnine 04/201 42 41, e-po§ta: î\arocnme@9-9las.sl www.Qorenjsklglds.si \ v ^ v , DOC rch n i k .coni SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Tires • QTECH Pavel Zupan ro) en 1942 * Od njega smo se poslovUi v torek, 2. decembra 2008, ob 14-30 na pokopali^ v Kianju Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta Karolina Zaletel Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala Domu Petra Uzarja Z3 vso oskrbo. Zahvala g. župniku Gregoriču u lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Mladi Zupan ter pogrebni službi Ko» munala Tržič. Žalujoči: bnit Janko z ženo Ani, nečaki Simona, Matjaž in Anita Tržič, Krafi), 29. novembra 2008 Prazen dom jt m moje oko zaman Te moja solza, žalost in Te zbudila n», ostala je Ic praznina, ki hudo boli... V SPOMIN na >Ja praznik, decembra 2008, mineva prva obletnica, odkar me je za vedno zapustil moj ljubljeni sin Boštjan Stefe 1977 - 2007 Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko v spomin na njegov prerani grob. iskrena hvala. Žalujoča mami Kristina in ostalo sorodstvo Ollevek, 8. decembra 2008 Srce je omagalo, dih je zastal^ a $pom in bo za vedno ostal... ZAHVALA Ob boleâ izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica Lazarja Vukanca se iskreno zahval ju jemo'vs em sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožaija, sočustvovanje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Zoji Pavlin Destoviiik in sestri Ivici Kordež iz ZD Kranj. dr. Borisu Škofi-cu in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik ter zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka bolnjSnice Jesenice. Iskrena livaia pevcem in pogrebni službi Komunale Kranj. Hvala vsem, ki sle ga imeli radi, ga spoštovali iti pospremili na njegovi zadnji poti, ko ie iokalo tudi nebo. ŽaJujod vsi nj^ovi Kranj, 1. decembra 200S ZAHVALA Kadar iivljenjeje le U trpljenje, ko se srce i> brezupu ustavlja, smrt je takrat samo še odrešenje, vendar sru pretciko $e poslavlja. V 78. letu starosti je prenehalo biti srce naŠe ljube žene, mame» stare mame, tašče, tete in sestre Angele Paplar po domače PetrovČeve Angelce s Spodnje Dobrave pri Kropi Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju Splošne bolnišnice Jesenice, Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem. Še posebej g. Francu Piberčnifcu za izrečene občutne poslovilne besede, prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje» maSe in sveče, sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Novak, pevcem, nosačem, trobentaču, KS Sr. Dobrava in g. Župniku za lepo opravljen pogrebi obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Sp. Dobrava, BodešČe, Ljubno, 26. novembra 2008 Ni Uveč na vrtu, ne v hi^i... nič več glas se tvoj ne Če lučke na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je m ho nikdar. ZAHVALA ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila ZoRKA - Viktorija Orehar roj. Kaširun 23.12.1934 - 21.11.2008 Ob boleči izgubi nale drage žene, mami, mame, prababice, sestre in tete se zahvijujemo vsem. ki ste jo v tako velikem Številu spremili na njeni zadcji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem njenim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. • Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Jesenice in UKC LjubLjam, njeni osebni zdravnid dr. NstaSi Kem. ZD Kianj - ambulanti Zà nujno medidnsko pomcč. gospodoma župnikoma Mihu Lavrincu in Danijelu KaStrunu za lepo opravljeni pogrebni obred, preddvorskim pevcem, pc^bni službi Navček, nosačem, pr3p<»Sčakom. fotografu, Icwcem LD Stoižič, strankam cvctličame Lokvanj, sodelavcem Polidjske pos&je Kranj in Kolektivu Mercator • Savski otok za izrečene ^oboke sožalne besede. Žalujoči: mož Franci, hčerki Meta In Polona, sin Frane z družinami in sestra Mici z otroki Preddvor, Podbrezje, 24. novembra 2008 ' Z bolečino v srcih smo se 16. novembra na pokopališču na Jezerskem mnogo prezgodaj poslovili od našega dragega moža, očeta, brata in strica % Daneta Jagodica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim dobrim prijateljem in vsem, ki so nam stali ob strani, darovali sveče, cvetje in darove ter s toplim stiskom rok sočustvovali z nami. Prisrčna hvala njegovim prijateljem - članom društev Jezerskega • lovcem, gorskim reševalcem, planincem, gasilcem. Iskrena hvala tudi njegovim sodelavcem iz Doma oskrbovancev Preddvor in kolektivu Doma upokojencev Domžale. Hvala za vse pretresljive govore slovesa ob njegovem grobu in za spoštljiv pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo Osnovni Šoli Jimja Vege Moravče, posebej razredničarki Petri Peterki 1er gospodu RadoSu ArsiČy za varen prevoz Urbanovih in Evinih sošolcev in sošolk, da so se poslovili od našega Daneta, zahvala pevcem Bratov Smrtnik. Hvala Lovski družini Moravče in rogistom ter planincem iz Moravč za spremstvo, sveče in besede tolažbe. Iskrena hvala gospodu župniku z Jezerskega za čutno opravljen grebni obred in vsem dobnm Danetovim prijateljem, sose- lil dom in krajanom. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Njegovi: Ida, otroka Eva in Urban ter vsi. ki smo ga imeli radi 24 GORENJSKI GLAS petek, $. decembra 2008 Anketa Bodo darila skromnejša? Maja Bektoncelt Vsak ddn je govora o gospO' darski krizi. 60 imela ta vpliv tudi pfi decembrskih obdarovanjih? rott' Tina Doki Irena Pibemik: "Verjetno se bo ta kriza poznala. Pri nas že tako nimamo navade, da bi se ne vem kako veliko obdarovali. Ob-darujemo se samo Z3 Miklavža, večmoma s stvarmi, ki jih najbolj potrebujemo." r Barbara Narobe: "Mislim, da se ne bo poznalo. Tiste, ki jih Imam namen obdarovati, jih bom tudi letos tako kot vsa leta doslej. Obdârujem za boži<^ in novo leto. Poleg tega tudi sama praznujem v tem času." Andrej Pufič: " Poznalo se bo predvsem pri revnejšem sloju, pri bogatih pa ne. Imam navado, da obdarujem bolj proti koncu leta. Tudi letos bodo vnuki kaj dobiii- Pozoren pa sem do njih tudi med letom." O mer Sadíkoviíf: "80 se poznalo. Letos gledam na to, da kupim bolj skromna darila. Mislim, da zato rie bodo nič razočarani: darilo je darilo. Ni pomembno, koliko je stalo, pomembno je, da je dano od srca. " Veronika Avgužtin: Obdarujemo na božični ečer in kriza se bo poznala udi pri darilih. Ponavadi za lar dam kar denar in letos ga bo za polovico manj. Aislim, da bodo to razumeli, aj se o krizi veliko govori." Danes Miklavžev večer Miklavžev dan je še posebej za otroke najbolj vesel in najtežje pričakovan dan v adventu, obiski dobrega moža z angeli in parkeljni pa priljubljen ljudski običaj. Jože KoSnjek Kranj - S prvo adventno nedeljo zadnji dan novembra se je v katoliški Cerkvi začel advent, ki pomeni začetek cerkvenega leta in pripravo na božič Beseda advent, id izhaja iz \atinske besede "adven-tus", pomeni prihod, v tem primem Jezusa, ki se je rodU v božični noâ v Betlehemu. Adventni čas bo po 4. advent-ni nedelji 21. decembra končan na sveti večer, 24- decembra. Najpogostejši zunanji izraz adventa, ki naj bi v duhovnem smislu predvsem utrdil vero, je adventni venec. Na njem je prostora za §tiri sve- V minulih dneh so domove obiskovali le parkeljni^ danes zvečer se jim bo pridružil Miklavž, če. Vsak teden pridemo eno in s tem kažemo rast dobrega jo da zato, ker jo je oče zaprl Tomaž, vendar so njegov god brali za zavetnika brodarji, v našem življenju, obenem v temen stolp in jo dal ubiti, prestavili na 3. julij. Najbolj splavarji in moroaiji, je pred- pa potrjujemo davno verova- ker se ni hotela poročiti s po- znani adventni svetnik pa je vsem dobrotnUc. ki skrivonw, nje, da luč preganja temo in ganom. Legenda pnvl, da ji sveti Nikolaj ali Miklavž, ki ponoči, tako kot dekletom iz strah. Včasih je obsegal ad- je sam odseka] glavo, vendar bo imel praznik jutri, 6. de- legende, otrokom in tudi sta- vent petnedelj, pred Božičem gaje takoj ubila strela- Druga cembra. Zakaj je prav Škof iz rejSim prinaša darove. Med pa je bil ob ponedeljkih, adventna svetnica je sveta Mire v Mali Aziji (današnja ljudi priliaja v družbi angelov sredah in petkih zapovedan Ludja» katere god se praznu- Turčija), !qer je umrl v visoki in parkeljnov, ki straSijo post, ki se je začel na god sv. Martina 11. novembra. Šestte- je 13. decembra. Je zavetnica starosti okrog leta 350, tako predvsem poredne otroke, za zdrave oči, saj izhajđ nje- slaven in priljubljen med na Miklavžev ukaz pa morajo denská predbožični post je no ime iz latinske besede lux kristjani. Še posebej med ponižno poklekmti in poslu- ohranila pravoslavna Cerkev, (dru^ sklon lucis), Id pome- otroki, je več razlag. Po eni šatí moža z belo brado in ki sicer adventa ne poaia. ni svetlobo, luč. V njene lepe naj bi mu starši zapustili ve- Škofovsko kapo. Rdeča zarja V adventu godujejo med o5 naj bi se po legendi zaJju- iiko premoženje, ki ga je raz- pred Mikiavževim je po ljud- Slovend zelo priljubljeni "ad- bil pogansM snubec, ona pa delil revežem. Druga pravi, skem izročilu znak, da Mi- ventni svetniki". Včeraj, 4. si jih je izdrta in mu jih po- da je ponoâ trem revnim de- klavž že peČe piškote, s kate- decembra, je godovala sveta slala, vendar ji je angel prine- kletom porinil skozi okno rimi bo obdaroval ljudi in jih Barbara, ki je najbolj znana sd druge. Adventni svetnik kepe zlata, da so se lahko po-kot zavetnica rudarjev. Pravi- je bil do leta 1969 tudi sveti ročile. Miklavž, ki so ga iz- nagra 261 »tiwicui iiâuijk ímmí/ ŘÍCMHÍC âpofttc: ràdlokrAnlQrMil^KranJ^ai www.radio-kranJ.si