Zaupaj na Boga v vsaki potrebi (Povest. I'o nem. izvirniku pnrcdil Janko LebanJ: Tr^ije poglavje.. Vse polno veselja. j||8 tem se je mati Lenka doma parkrat napol pre-lg|p budila. Toda ni imela toliko moči, da bi se bila ohrabrila do cela. V.selej je ^opet omahnila tev je več ur Iežala v nekaki omotici. Naposled pa se prebudi dodobra. Nastal je bil že raiak..Svojih otrok ni mogla videti; bila je tako trudna. da je že obsedela. ,.An-j drejček'', zakliče za nekoliko &isa, ko je bilo vse tiho j okolo nje. ..Francika, kje sta?" A ni bilo odgovora. | Strah ji je zopet podelil raoči. Hitro vstane, teče pred , hišico, a tu ni bilo nikogar. Teče h kozi, a koza je bila sama. Nato zvihra okrog hiše ter neprestano kliče svoja otroka. Vse je ostalo tiho . .. Le od spodaj ji je udarjalo na uho šumenje divjcga potoka Mrzleka. Velik strah se jii polotil njenega srca: toliko da se je 3 34 šc vzdrževala na nogah. Sklenila je roke ter goreče prosila Boga, naj ji ne pošlje najhujšega ... Ka to je tekla k slezi ter je hotela iti nizdolu po hribu. Zdaj ugleda trumo ljudij, ki je prihaj;ila kvišku. Vsi I so glasno in živo govorili mej sabo. Zdelo se je, da s 1 povzdignjenimi palicami kažejo naravnost na njeno hi- 1 šico. ,Ah, ljubi Bog v nebesih!;' zaklioala je bolestno. ..Morda mi ti ljudje donašajo žalostno novicor!" Niti koraka ni mogla storiti dalje, obstala je, kakor da je vkopana v zemljo!... ¦ BMati! mati !Li se zdajci začuje od spodaj. MMi že ] dohajamo, in videli bodete, kaj vam prinašamo! In gospodje prihajajo vsi z mano, in Brancika se vozi v vozu."... Ob teh besedah steče Andrejček naprej ter brez sape pripoveduje, kaj se je vse zgodilo: kajti deoek je komaj čakal, da mati zve vse. In, ko je naposled dospel na vrh in shitel proti materi, tedaj je Lenita objela otroka. Zahvalila je Boga iz vsega srca ter same radosli je bila kakor na novo oživljena. Toda od tre-notka do trenotka se je morala bolj čuditi; zakaj za Andrejčkom dospe cela truma mladih gospodov. Vsi so jo pozdravljali zelo prijazno, kakor bi si bili žc stari znanci. Dva gospoda sta nosila yelik koš na dveh pa-licah, ki sta ju dejah čez rame. N'apos!ed je prišel šc gospod, ki je vodil Kranciko za roko. Francika ni iz-pustila gospodove roke niti takrat, ko je ugledala mater, nego je vodila gospoda naravnost do matere. Dobra Lenka ni vedela, kje bi se začela zahvaljevati; kajti iz Andrejčkovih besed je spoznala takoj, da so gospodje otrokoma storili veliko dobrega. Dobro za-loženi koš je pričal o tem. Lenka sc je obrnila takoj do Barbarosse. Ker je bil največji mej njimi, ga je imela za nekakega vodnika. Zahvalila ga je tako prc-srčno, da je mladenič bil globoko ginjen. Zdaj se Bar-barossa domisli, da bi l/t-nki lahko dal zdravniški svčt. Zatugadelj jo povabi. naj stopi ž njim v koco ter naj mu pove, kaj jo boli. l^enka je bila tudi tega zelo ve- sela. V koci je razodela Barbarossi, da sicer ne čuti nikakih bolečin; vendar pa da je tak6 slabotna, da komaj hodi. Barbarossa jo vpraša, kaj ju in pije, in pove mu natanko vse. Barbarossa stopi zdaj pred kočo ter zavpije z gromkim glasom: ,,Vse steklenice sem!" Sam je vneto tekal od prijatelja do prijatelja ter je " pobiral steklenice. Naposied je bila vsa miza pokrita s steklenicami. Nekatere so se morale posta\dti celo na tla. Lenka je kar onemela, čudeč se Barbarossi. Ta se pa obrne k nji, rekoč: »Kakor vidite, dobra žena. zdravilo smo vam že prinesli s seboj. Vsak dan izpijte dober kozarec in kmalo bode boije!" ^Ah, dobri gospod"'. izpregovori naposled Lenka, wpač sem si včasih mislila, da bi mi dobro dcla kaplja vina, če bi 30 imela; a toliko vina, toliko!" ..Draga žena", odgovori Barbarossa: ,,če kaplja vina dobro stori, v e č k a p e 1 j stori še bolje. Zdaj pa: ostanitc zdravi. vi in vajina otroka !i- Ob teh besedah poda Lenki rok(i. Ona ga sprertii ven ter se zunaj po-slovi od vseh gospodov. Ni mogla nehati z zahvalami. Tudi Krancika je zahvalila svojega varuha, kolikor je !e znala. Prosila ga je, naj se kmalu vrne. Andrejček je hitel od gospoda do gospoda ter zahvaljeval vsa- , kega. Potem je tekel na čelo gore ter vpil na vse j grlo, dokler je še videl odhajajoče gospode: »Bog vam vmi, Barbarossa; Bog vam vrni, Makso!^ Deček si je bil dobro zapomnil ti dve imeni. Ko sta potera otroka sedela pri materi v koči, 1 sta ji imela veliko povedati. Pojasnila sta ji. kako se 1 je vse godilo: kako sta odšla, da bi si s petjera pri-dobila kaj kruha za mater. ki je bila zaspala. Pravila sta tudi, kaj se jima je nadalje prigodilo in kako je prišlo do tega, da se je Francika vozila domov. Fran-cika pa ni mogla dopovedati, kako lepu je bilo voziti se. Zdaj so pričeli prazniti koš. V njem je bilo mnogo zavitkov, in iz vsakega zavitka so izmotaii nove dobre jedi. Prav na dnu koša pa so bili trijc hlebi belega kruha. Te hlebe so bili gospodje naročili še posebe. Andrejček je bil ob tem delu tako vesel, da je zaplesal po sobi ter zopet vzkliknil: ..Bog vam vrni, Barba-rossa; Bog vam vrni, Makso!" Mati pa je zagotovljala: ,,Vidita, otorka moja, to misel je vdahnil gošpodom sam ljubi Bog! A mi bodemo vsak dan molili za dobre gospode. Pozabiti ne smemo tega!~ 3» 36 V tcm so gospodje visokošolci vuselo korakali nizdolu proti Staremu trgu. Vsi so bili prav glasni. Le \Iakso, mlad plemenitaš, je bil nekaj časa tih; zdajci pa izpregovori: ,In vendar ni prav! Ne, ni prav! Zdaj smo rešili ubogo ženo in oiroka le toliko, da ne umrn glada; drugega nismo storili. A vprašam vas: kaj pa naj de-lajo ti revni ljudje tu gori pozimi; brcz gorke obleke, brez jedi, brez vsega? To ne gre, pa ne gre! Nabrati moramo ludi kaj denarja za nje, in to takoj danes! \aš gostilničar pa naj izroči svoto Lenki!" ,,Vitez Makso". odgovori Barbarossa. »Tvoja raisel je dobra, a predlog se ne da izvršiti tako tja v en dan'. Ti pozabljaš, da smo na potovanju, da imamo še daleg domov ter potrebujemo denar. Kaj bi torej nabirali v takih okoliščinah? Jaz predlagatn nckaj drugega! Mi ustanovimo društvo. imenujmo je Andrej evi šče. Vsak ud plača štiri krone na leto. Kot častne ude sprejmemo vse gospe in gospodicne, ki bi nam dajale potrebnih oblačilic za Andrejčka in Franciko. Ko hitro dojderao domov, zložimo letni donesek, pridobimo si kaj častnih udov in takoj damo no pošto prvo poši-Ijatev novega društva." Ta predlog je zelo ugajal. Veselo so se mladi gospodje zopet vrnili v gostilnico starotrško. Zunaj je še stala njihova miza, posedli so krog nje in tu, v svetli mescčini, so ustanovili in potrdili ..Andreje-višče'. Kakrt se je Lenka čudila, ko ji čez nekej tednov prinese pismonosec na goro tolik zavoj, da ga je komaj porinil skozi hišna vrata. Potem je vrgef zavoj na tla ter si obrisal čelo, rekoč: .,Čudim se, Lenka, kako znanje imate tam daleč na cesaiskem Dunaju! Tudi na pošti so se čudili teraa!" ^Morda pa niste na pravem mestu s svojim za-vojem"-" odgovori Lenka. _Kaj ne bi? Saj znate brati! Pa poglejte!'' Ob teh besedah pokaže pismonosec s prstom na naslov ter odide svojo pot. . Resnično, na zavoju je bil jasno pisan naslov Lenkin! Zdaj- je LeiSa razvezala trdno zašite ogle za- 37 vojeve, in šiv je postajal čedalje rahleji. Otroka sta pozorno gledala na čudni zavoj. Zdajci se razveže vse, a iz zavoja pade dokaj krilic, jopic, rut, čižmov in nogavic. Sredi vsega tega pa sc je nahajal zvitek in v njem ranogo mnogo srebrnih goldinarjev. Lenka sklene roke ter začudena vzklikne: ,.Moj Bog, od kod vse to?1* Zdaj ji Francika poda listič papirja, ki je bil padel \z zavoja. Na popirju pa je bilo pisano: ,.Kdor zaupa na Boga, K sreči ga privede!" rAh, mama, saj to stoji v pesmi. ki stejo naučili naju! Darilo so nam poslali gotovo oni mladi gospodje!" Da. moralo je pač biti tako! Zdaj je umela tudi mati, da bogata pošiljatev ni došla od nikogar dru-gega. nego od njenih dobrotnikov. Kakšna hvaležnost je navdajala njeno srce zdaj, ko sc ji ni bilo več bati. da jo ločijo od njenih otrok! Dobila je toliko pod-poro, da bo živela prihndnjo zimo lahko brez skrbi. Vrhu tega sta se ji zdravjc in moč zopet vrnila, in to vsled zavžitcga vina! Kako se bode Lcnka pa šele čudila, ko dobi k letu zopet tako pošiljatev in tako vsako leto znova! Kajti ^And re j e v iš če" je ustanovljeno. a častni udje se vselej spomnijo nialih kolednikov, ko njih otroci urastejo to ali ono obleko. Saj so jim njih sinovi in bratje visokošolci, vmivši se s potovanja, pravili o mladih kolednikih tako ganljivo, da si res smatrajo za dolžnost, pomagati sirotni Lenki in njenima otrokoma! Lenka pa je listek, ki so ga bili mladi gospodje priložili svoji pošiljatvl, prilepila na debel papir ter^ga obesila kot stalno spominsko ploščo v svoji sobi: na listu stoje bcscde: ,,K'dor zaupn na Iio^ffrJ' .< srtči ^a privedfe!*''