Štev. 6.
V Ljubljani, 1. rožnika 1910.
Leto XI.
Za morjem.
Zadnjtč se nasrtieje solnce pa zatone za vod6 ... Kam se skrllo pač je solnce? Kam je radostno zašlo?
Saj ne veste, pa Četudi dni ugibali bl tri! BarCica le ve samotna, ki za solticem v noč hitl.
V daljl sivi — tam za morjem v širni pohiti pristan; po goricah, po poljanah kllče jo srebrni dan.
Tam v vlSinah — sredi zvezdic soince naše je doma; z Vilo — srečo tam kraljuje na prestolu vrh neba.
Njlma strežejo meglice, morja hčerke zlatih las, na zemtj6 kraljice, kralja nosi vsaka svoj ukaz.
Tam niožiCki — vsi kraljlčk! — dolgi so te tri pedi; vsak srebrno nosi krono, suknjo zlato — pipipi . ..
Na zelenem vsakem griču sveti tamkaj se gradič, in s kraijifico — sestrico poje noč in dan kraljič.
Krasne so kraljkne male, kakor zarja vse krasnč: svila mehka jim obleka, a zlato so njih tasje.
Strune vbrane jlm Igrajo PalČki gozdnega miru» po kotičkih vsl sedljo: dideldi, oj, dideldu ...
Radost vriska po gradičih, po dežeti vriska vse; smeje solnce se v višavah, Vila — sreča smeje se. —
Daleč to je — tam za morjem, kamor ne dospeS nikdar; samo barčica tja pride, drzni z barčico momar.
Pa ne vrne bariica se, ne mornar več v rodni kraj — hm, prelepo je za morjem, pa bi hodil še nazaj!
Jos. Vandot