'*4.8# novic lesj ta LETO II. - št. 33 V KOČEVJU, DNE 10. AVGUSTA 1957 Cena 10 din DOKONČNA ZDRUŽITEV OKRAJEV Za predsednika OLO izvoljen dr. Marijan Dermastia Podpredsedniki: inž. Ivo Klemenčič, Joško Gorjanc, Miha Berčič in Janez Pirnat — Izvolitev svetov in komisij OLO 2. avgusta sta imela oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana prvi seji po združitvi ljubljanskega in kočevskega okraja. Za predsednika okrajnega zbora je bili soglasno izvoljen Janko Alfred, z a predsednika zbora proizvajalcev pa je bil izvoljen Franc Plazar. Oba zbora sta začela z delom ob 9. uri dopoldan in sicer ločeno. Sejo okrajnega zbora je vodil najstarejši odbornik tega zbora dr. Jože Pretnar. Pozdravil je vse odbornike in še posebej odbornike iz priključenega bivšega kočevskega okraja. Zaželel jim je, da bi kar najuspešneje sodelovali in zastopali Kočevsko v novem ljubljanskem okraju. Nato so prešli na prvo točko dnevnega reda: izvolitev verifikacijske komisije, potem pa je bilo podano poročilo te komisije. Bil je zelo lep prizor, ko je osem odbornikov okrajnega zbora iz Kočevske svečano priseglo, da bodo zvesto opravljali naloge, ki bodo postav- ljene pred nje. Za predsednika zbora je bil izvoljen odbornik Janko Alfred, potem pa so bile volitve stalnih odberniških komisij in sicer: mandatno-imunitetne komisije, komisije za gospodarstvo in komisije za predpise in organizacijska vprašanja. S tem je bil dnevni red izčrpan. Ob istem času je zasedal tudi zbor proizvajalcev. Po izvolitvi verifikacijske komisije in poročilu te komisije je bila svečana zaprisega štirih odbornikov iz priključenega del® bivšega kočevskega okraja. Za predsednika zbora proizvajalcev je bil soglasno izvoljen Franc Plazar. Dnevni red je nadalje -obsegal na- slednje točke: volitve stalnih odberniških komisij in sicer: mandatno-imunitetne komisije, komisije za gospodarstvo, komisije za vprašanje delavskega samoupravljanja in komisije za predpise in organizacijska vprašanja. Po izvolitvi teh komisij je zbor proizvajalcev zaključil sejo. Ob 10. uri je bila skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Sejo je vodil dr. Jože Pretnar. Po uvodnem pozdravu dr. Pretnarja sta oba zbora začela z delom. Odborniki so iz svoje srede izvolili začasno komisijo za volitve in imenovanja. Za predsednika OLO Ljubljana je bil predlagan in soglasno izvoljen dr. Marjan Dermastja. Izvolitev dr. Dermastja so vsi odborniki pozdravili s ploskanjem. Le-ta se je zahvalil za iz- 9tflj itomenitit OCENA DELOVNIH MEST Po vseh večjih podjetjih naše države te dni dokončujejo analitično oceno delovnih mest. Niso vsi razumeli pomena in važnosti opisa delovnih mest niti niso povsod izvedli anketiranja. Brez dvoma je analitična ocena delovnih mest uvod k vpeljavi novega plačnega sistema, v posameznostih pai gre za to, da bo na delovnem mestu vsak nagrajen po učinku svojega dela ter da bo stimuliran za nadaljnje izobraževanje. Kaj slabo so naredili po tistih Podjetjih, kjer so delovna mesta enostavno opisati na osnovi obstoječih mest v tarifnih pravil-tokih. Ti so le na pol razumeti al Stane Lavnc m PePca Debe" ’ Lado Kroselj m Franc Kocjan. ljak. Komisija za statut: predsednik Komisija za vskladitev pravnih dr. Helij Modic, člani Marjan Jen- predpisov okraja Ljubljana in biv-ko, Alfred Janko, Franc Habjan in šega okraja Kočevje: predsednik dr. Marjan Dular. dr. Jože Pretnar, člani dr. Viljem O eni izmed najtežjih bolezni ozdravljenje tako majhen. Za ne komisije, ki bodo pripravile in Personalna komisija: predsednik Petriček in Martin Lorbar. razvitih držav, posebno še Ameri- zdravje svojih otrok so starši pri- vodile cepljenje. Naročili so tudi Joško Gorjanc, člani Jože Kopitar, Komisija za prevzem arhiva in ke, otroški ohromelosti ali polio- pravljeni vse storiti, saj so naj- že v tujini cepivo in priprave za Peter Lešnjak, Stane Bobnar in inventarja: predsednik Anton Ar- myelitisu, pri nas do lanskega leta večja družinska sreča le zdravi in prvo cepljenje so se pričele. dr. Matjanko Dolenc. ko, člani Jože Gasparič, Stane Lav- niti nismo veliko vedeli. Bolezen se vedri otroci. Cepljenje proti otroški ohrome- Komisija za službena vprašanja: rič in Janez Velkavrh, je pri nas^ tudi že prej pojavljala, Vsa svetovna medicinska zna- lost! bo na prostovoljni osnovi, ven-vendar več ali manj le posamezno, nost si že dolgo prizadeva iznajti dar 'bodo prosvetni in zdravstveni Lansko leto je bila prva večja epi- sredstvo proti otroški paralizi. Po delavci ob sodelovanju Rdečega demija in samo v tedanjem kocev- velikih prizadevanjih je uspelo križa in ostalih množičnih organi-skem okraju je bilo 17 obolenj, od ameriškemu znanstveniku dr. Sal- zacijah skrbeli, da bo odziv čim tega en smrten primer. ku izdelati dobro cepivo, s kate- večji. Ker je bolezen nalezljiva, Z nemajhnim strahom pričaka- rim so dosedaj že cepili več mili- bi cepljenje samo v nekaterih predejo starši pomlad, ko je nevar- jonov otrok. Po lanski epidemiji pa delih in nekaterih otrok imelo le nest obolenja največja. Težko opis- smo se tudi pri nas resno zavzeli polovičen uspeh in bolezen bi se Ijiv je pogled na otroke, ki so v za cepljenje naših otrok. Pri Repu- še vedno lahko širila:. najlepših letih otroškega življenja bliškem svetu za zdravstvo in pri Zaradi omejenih sredstev bi to-fjii .kg v am ~ i* • ................. ... i rMal la&gooot Tov. Marjana Mikliča, direktor- »Slišali smo, da namerava Stoja lesno predelovalnega podjetja larna obnoviti svoje delavnice. Ali »Štolama« Dobrepolje, smo našli nam lahko kaj poveste o tem?« pri »hvaležnem« delu. Delil je namreč delavcem plače. Ko je bil z »Z adaptacijo obratov nameravamo začeti že v avgustu. Obrat mavec in je up za vseh okrajnih odborih so postavlje- krat cepili samo otroke v starosti razdeljevanjem gotov, nam je rade žage bomo v celoti rekonstruirali od 6 mesecev do 5 let. Otroci te volje odgovoril na zastavljena in sicer tako, daj bomo v obstoječem " ------------------- starosti so najbolj izpostavljeni ne- vprašanja. Takole smo ise razgo- prostoru žage zgradili sušilnico za da zbolijo za otroško pa- varjali: les. Ta prostor bomo povezali z oddelki ročnih delavnic. V prosto- PO SVETU raiizo. Prvo cepljenje bo že jese- »Tov. direktor, povejte nam, kO' IU- drugo ob koncu leta in tretje meseca maja. Omenili smo že, časa že obstoja »Štolama« rili žage bomo uredili tudi skladi- Dobrepolje ? « šče za razni material. V prostorih bivše kotlovnice bomo pa zgradili plačna da je za delovno mesto. Vedeti moramo, da je politika stvar družbe in na « družbena skupnost glede na razdelitev narodnega dohodka končno poklicana določiti višino sredstev, ki gredo za plače delavcev m uslužbencev. Analitična ocena Pa bo tudi činitelj, Id bo vplival na smotrno razdelitev plač v merilu podjetja. 1 -----«».»- da je zaradi nv, ..■ , , ., . , , »umu pa 1’111 Razraščanje angleškega impe- letalsko nadzorstvo nad področjem T'gib zdraviI’ ki Jih moramo za ^ietT šo bili do 948 dve P^™- Scda3 so pisarne odda- rializma na Bližnjem in Srednjem Arktike (okrog severne^ orial d Iar3e uvažati, to zaščitno ceplje- f ,p nrivatnik= '3ene nad 3 km, saj so pri želez- vzhodu še vedno ni prenehalo. An- drugi pa zajema dobršenTi Evro’ “i1® veliko breme za državo. Oblast- ^nnhrZ^v^r ° Trti niški P°staP Dobrepolje. Zgradili gleška vlada tudi v primem arab- pe |loboko v SoirieSo zvezo Tel w °J'gani 50 zato dol°eili- da ^j 'tT T 3 r 1948 sob b * bomo tudi kopalnice te garderobe, ske državice Oman postqpa enako Kanade, Aljasko Tf T bl d®l sredstev za cepljenje pri- obratl nacionalizirani m takrat se w ------- — ivnrnrmn Vnl/ifir IT" 1 »Čir CVm tmraoo. o jbon -V-. _’ -1 _ _ J sp 6 V 9,11 tuHi fitflpSi +rv»i. oprezno kakor V sueškein vpraša- majhen’ nepomemben* dTzdmže* vPeJaU tudi starši- Tako bo tri- & -TfT zgrajene delavnice za dokončno se- nju- Najprej je namreč parlament nih'držav. ILTSi te JTfit cepljenje otrok do petega Z Z Javljanje izdelkov. Lastnih sred- Jtilrt.lllX.il rt.l 11 XUL LcUVI rtL SC -r r 1 • - , . , - naša »Stoloma«. Sedaj sj*js«?s5?£i5r * Asvsn.-u? •Uss* “ •SVa’prSir Sang™mTTs£nnav prSleg^Sr sof6 ned^^6 T™ okraJev so tudi PriCeli ™UtevTje’ ^ tem važnem pitrolejskem področ- skuT nedvo™no z akcifo za nabiranje sredstev pri zaposlitev.« ju. Pozivi Združenim narodom za delegacije M ste se seZvT^d jT"etjih in ^tuiovah. Odziv je »Kai izdeluiete v Stoterni pomoč so ostali do sedaj brez od- vodstvom ’ maršala tT T 1 ^ » ber m več P°d3etii 3e prispevalo zivat J voostvom maršala Tita m prvega ze p0 več tisoč dolarjev ali dlnar- din, ravno toliko pa bomo prejeli fT". tevesticijskega kredita, ki nam ga n^e-* je odobril še bivši OLO Kočevje. Ta sredstva nam bodo zadostovala za uresničenje naših potreb,« jeza- zlva«! Cipersko vprašanje je Grčija po- Hruščeva v Romuniji Obe dele^" roriiečte“'^“Jcl“-u’ ^ LUU1 LCT. auxfKe BL01cxe u Precej stavila na dnevni red zasedanja rill sta iziaVili kl imal° devona sredstva nase robe gre v izvoz. Naše pro- Generalne skupščtee Združenih na- deželi tmdib^^vijoTta^iti ?tosta]‘a’ ne bodo °stal:a g^ha ob izvode kupujeta: trgovsko podjet- rodov, kar je za Britance precej l octoTe teTeteriTJ™ ^L.-VaŽni in Pomeniti akciji, je »Dom« Ljubljana, Gospodarska 1 . prvega — ^ vcv Lil<3VU , Pr T ™ S.ovNtoke, zveze jev. Pričakujemo, da tudi naša »Kaj izdelujete v Štolami ?« i»Izdelujemo ležalne stole, vrtne ključi! tov. Miklič, garniture — zložljive mize in stole ter otroške stolčke D H. Precej Ljubljana, poslovna zveza Kočevje, oziroma neprijetno. Da bi to prenrečilTso Š6 ° Tf V*a^. na ^epričani smo tudi/da ne bo stT- ,__ sedaj po vesteh atenskega tiskaj zman;|Seva 3U raz ne v glediščih. šev, ki bi jim bilo žal nekaj denar- skladišče GPZ v Laščah ter ne- pozvali Grčijo in Turčijo na troj- Do skupnega sestanka je prišlo Ja 'za zdravje svojih otrok. Vsem ti- kateri drugi kupci. Naše blago je no konferenco, na kateri namera- po tem. ko J® 'bila v Sovjetski zve- stim staršem, ki ne vedo, kako solidno, zato tudi nimamo težav vajo razpravljati o rešitvi ciper- ^ odstranjena protipartijska sku- kruta in težka je ta bolezen, pa pri prodaji. Seveda pa je bilo pre-skega vprašanja. Grki izjavljajo Pina’ M Pa 3® bila ves čas tudi priporočamo, da povprašajo starše cej težav, preden smo se uvelja-da ne morejo pristati na nobeno protijugoslovansko raizpoložena. obolelih otrok ki prepričani smo, vili na tržišču, M je polno raznih delitev otoka med Turčijo in Gr- Pred kratkim so se uspešno za- da. 3oodo za 'zdravje svojih otrok lesnih izdelkov. Naši proizvodi so čijo, ker so mnenja, da je otok ključili tudi razgovori o sodelova- pripravljeni dati še veliko večja se zaradi sobdne izdelave med dm-grški. n ju Sovjetske zveze te Vzhodne denama sredstva. Ameriški zunanji minister Dul- Nemčije pri gradnji jugoslovanske les je ob svojem obisku v Zahod- aluminijske industrije. Naša dele- II i j • ni Evropi uspel vskladiti stališča gacija je nedavno v Moskvi do- iTi©O 110^00111 zahodnih zaveznikov glede letal- segIa ustrezen sporazum glede te- ^,„1. . . „ . , skih inšpekcijskih področij, ki so ga vprašanja. T i.mite •° 3’ aYffUst^ f° V važa vedno več gotovih izdelkov, jih potem Amerikanci predlagali Te dni je dopotovala Iz SZ v iem t P J ‘ “T? ^ ?az?tavIJa 258 Podjetij, največ jih na seji pododbora za razorožitev Vzhodno Nemčite delLacite So vTnih Ra' Ra*sta™’z- J® f Slovenije. Za obiskovalce sr“ L sraro“ p°ioiai Nem- “• 'SeSic? * gimi tekmeci kmalu uveljavili.« sejem izvoznega blaga Marjan Miklič ZunaniepaCiticni komentar-------- HO ŠI MINH Kadar narodi na svoji življenjski poti pridejo v klance in soteske, imajo lahko srečo, da jih skozi te nevarne čase življenja vodijo hrabri in neustrašeni ljudje. Vietnamsko ljudstvo je imelo srečo, ker njegov vodja Ho Ši Minh je gotovo tak človek. Ho Ši Minh je zadnje ilegalno ime tega revolucionarja, ki mu < je oče ob rojstvu dal ime Ngujen tat tan! ali po naše »človek, ki bo zmagal«. Ho je sicer res zmagal, toda za seboj ima zelo pestro in trdo življenje. Star devetnajst let se je ukrcal na tujo ladjo in šel po svetu kot pomožni delavec. Spoznal je vse kontinente in mnogo ljudi. Na koncu te dolge poti je dobil zaposlitev v Londonu. Po prvi vojni je delal v Parizu, kjer je nazadnje imel malo fotografsko delavnico. Potem je postal politični delavec in agitator novih idej, borec za svobodni Vietnam. Vsa leta je mnogo študiral in danes govori šest jezikov. Ko se je leta 1921 v Franciji socialistična stranka razcepila in je eden njenih delov osnoval Komunistično partijo Francije, je bil med temi ustanovitelji tudi Ho ši Minh. V naslednjih letih je večkrat potoval v Moskvo, kjer se je šolal. Bil je tudi na Kitajskem, kjer ga je čang Kaj Šek zaprl. Ko je Ho ši Minh leta 1930 osnoval samostojno in od francoske Partije neodvisno Komunistično partijo Vietnama, je s tem položil temelje ne samo razredni borbi ampak tudi organizirani nacionalni borbi za neodvisnost Vietnama. Kmalu za tem je prišlo v severnem delu dežele do vstaje, ki je bila zadušena v krvi in Ho Ši Minh je moral pobegniti v angleško kolonijo Hongkong, kjer so ga Angleži najprej konfinirali, potem pa zaprli. Francozi so ga obsodili na smrt in razpisali nagrado na njegovo glavo. Ho Ši Minh je pobegnil iz zapora in se umaknil v Moskvo. Ko je Hitler zavzel Francijo, so Japonci vkorakali v Indokino. Francoske kolonialne oblasti so skušale sodelovati z okupatorjem, KP Vietnama pa je dvignila vstajo. Ho Ši Minh je v jeseni leta 1941 organiziral novo politično stranko — Ljudsko fronto in v njej zajel velik del ljudstva. Borci za svobodni Vietnam so imeli ves čas borbe težko stališče, ker je vodil proti njim tudi Cang Kaj šek dvorezno politiko. Velike sile so se sporazumele, da bodo po porazu Japoncev razdelile deželo na dva dela: jug bodo zasedli Angleži, sever pa Kitajci. Avgusta 1945 je bila- formirana prva vietnamska vlada pod predsedstvom Ho ši Minha, deset dni za tem pa proglašena Demokratska republika Vietnam. V manj kot štirinajstih dneh po tem so se izkrcali Angleži in začela so se dolgotrajna pogajanja o bodočnosti Vietnama. Ho Ši Minh je sani odšel v Pariz, vendar je ostal praznih rok. Francozi so iskali možnost, kako bi ponovno vzpostavili svojo oblast. In res, novembra 1946 je Tujska legija inscenirala spopad s prebivalstvom, oglasili so se topovi s francoskih vojnih ladij in uničili vietnamski del mesta Hajfonga. V dveh urah so pobili 6000 vietnamskih prebivalcev. Začela se je vojna. Vsi, ki so poznali Ho Ši Minha, niso mogli verjeti, da je Ho Ši Minh tak vojskovodja. Bil je odločen in hraber vojak, obiskoval je vse položaje in izredno skrbel za stanje svoje vojske. Ho Ši Minh spada v vrsto tistih velikih borcev, ki so v tridesetih letih osvobodili Azijo evropskega gospodstva in jo postavili v vrsto enakopravnih narodov v mednarodnem življenju. B. Mikoš Za naše kmetovalce Iz dela in življenja kmetijskih zadrug Upravnika KZ Videm tov. Ludvika Blatnika sem našel zamišljenega v popravilo strojne kosilnice, »šment,« mi je dejal, ko sta se pozdravila, »včeraj je prišla iz popravila, pa je spet nekaj narobe.« Sedel sem poleg njega in občudoval njegovo spretnost pri delu. Medtem ko je s ključem odvijal vijake, je pripovedoval o delu in življenju zadruge Videm. V svojo beležnico sem si zapisal: V zadrugi so odnosi med upravo in uslužbenci lepo urejeni. Uslužbenskj kader je dober in dobro podkovan v svoji stroki. Vse bi -bilo v redu, če ne bi prišlo do nepotrebne zaostritve, za katero je pa odgovoren upravni odbor zadruge. Za kaj gre? Glavna zadružna zveza v Ljubljani je dala vsem zadrugam navodila za obračunavanje plač po posebnem sistemu -— točkovanju. To obračunavanje po točkovanju bi prišlo do izraza predvsem v zadrugi Videm, kjer imajo uslužbenci razmeroma nizke plače. Upravni odbor zadruge Videm pa se je odločno uprl, da bi se zadružnim uslužbencem priznavale nove plače po točkovanju. Res je, da člani UO zadruge ne poznajo dovolj dela zadružnih uslužbencev, vendar to ne more biti opravičilo za njihovo trmoglavost in odrekanje novi stvari, katero so začeli v drugih zadrugah že uveljavljati. Zaradi tega je računovodkinja v zadrugi že odpovedala, ravno tako •tudi pomožni knjigovodja. Zaradi takega odnosa do uslužbencev bodo po vsej verjetnosti odpovedali tudi ostali uslužbenci zadruge in upravnik zadruge. Vse to bi brez dvoma zelo škodovalo zadrugi, ker bi s tem izgubila kvaliteten kader. Pričakujemo, da bodo možje iz upravnega odbora zadruge vso zadevo še enkrat premislili in ugodili pravični stvari zadružnih uslužbencev, kj ne zahtevajo drugega kot to, kar jim po vsej pravici pripadla. Pogovor pa je tekel tudi o drugih stvareh. Aktiv mladih zadružnikov ima 36 članov, fantov in deklet. 30 mladih zadružnikov je bilo sprejetih med člane zadruge. Mladi zadružniki so zelo delavni. bro delajo, razen hranilno-kredltne-ga. Zadruga odkupuje in prodaja mleko svojih članov. Na pobudo zadruge so letos nabavili 22.500 kg prvovrstnega semenskega krompirja. živinoreja je na najboljši poti. Na kmetijski razstavi, ki bo jeseni v Novem Sadu, bodo sodelovali s svojo rodovniško živino tudi za-družniki-živinorejci iz področja KZ Videm. Postaja za umetno osemenjevanje na Vidmu dobro dela. V Do-brepolski dolini je bila okužba zaradi raznih bolezni tako velika, da je znašala povprečna brejost krav komaj 55 odst. Po zaslugi osemenjevalne postaje pa se je odstotek •brejosti krav dvignil skoraj na 90 odst. Kljub tem otipljivim dokazom pa se še vedno dobijo ljudje, ki ne verjamejo v uspeh umetnega osemenjevanja. O tem se je vodila med naprednimi živinorejci in starokopitneži ostra diskusija. Dokazano je bilo, da se umetno osemenjevanje nia vsak način izplača. Res je, da je imela zadruga z ose-menjavalno postajo izgubo, toda če primerjamo korist, ki so jo imeli zadružniik z velikim povečanjem brejosti svojih krav, ta izguba ne pomeni dosti. Na zadnji zadružni seji so govorili tudi o tem, da bi se cena za umetno osemenjevanje znižala. Sklep upravnega odbora zadruge je bil tudi ta, da se opozori rejce živine, ki gonijo živino zaradi deloma nižje cene k bikom v okoliške vasi, naj s tem prenehajo. Lahko bi se spet pojavile kužne bolezni in bi bila s tem prizadejana živinoreji občutna škoda. Zaključila sva: tov. Blatnik s pripovedovanjem, jaz pa s pisanjem. Krepko sem stisnil njegovo žuljavo roko, ki zna vrteti poleg svinčnika tudi kaj drugega. Sprehod po Karlovški dolini Lepa je Karlovška, dolina. Za- svoje plače, da bodo zrastle od 60 ostalost se tudi v teh oddaljenih va- na 100 odst. s eh umika napredku. Elektrika Tik poleg zadružne delavnice, v prinaša svetlobo. Življenje je pri- prostorih žage, delata zaboje tudi jetnejše kot je bilo nekoč. Danes dva privatnika. Zvedeli smo, da pa ne nameravamo pisati o teh rečeh, ampak o nečem drugem. Morda bo pri tem kdo prizadet, toda poglejmo resnici ,v obraz! Nedaleč od Karlovice deluje že kaka tri leta strugarski obrat Kmetijske zadruge Karlovica. V spodnjih prostorih vodne žage, ki je last splošnega ljudskega premoženja, je zadruga uredila provizorično delavnico. Prostor je majhen, pogoji za1 delo pa zelo težki. V tej delavnici delata dva delavca. Kakih sto metrov stran pa ima zadruga še en strugarski obrat, kjer dela en delavec. Tovariš Alojz žužek, ki dela v prvem strugarskem obratu v prostoru pod žago, nam je pripovedoval zanimive stvari. Najprej je potožil, da so vsi trije delavci prejeli letos že štirikrat samo 60 odst. plače, kar je zneslo na vsakega nekaj nad 4000 din. Lansko leto so izdelovali galanterijske izdelke. Ker pa to blago ni šlo v promet, so preusmerili proizvodnjo v izdelavo zabojev za krompir. Te zaboje kupuje neko podjetje v Kopru. V drugem strugarskem obratu v Borovcu, kjer je zaposlen le en človek, izdelujejo pa lesene kvadratke za Anglijo. Lani je bilo v obeh obratih zaposlenih šest ljudi. Ker pa prodaja njihovih proizvodov ni šla, so si ti trije delavci poiskali kruh drugje. V obratih imajo tudi nekaj strojev. Delavci menijo, da se bo sedaj, ko so začeli z izdelavo zabojev, »odprlo«. S tem so mislili na gre tema dvema dobro. Eden si je v kratkem času kupil motorno kolo za 240.000 din. Teh stvari ne omenjamo zato, ker bi ne privoščili tudi privatnikom dobrega kosa kruha, ampak zato, da povemo, kako slabe plače imajo v zadružnem obratu. Kje so vzroki za tako stanje? Ali so delavci res tako neproduktivni, da si ne zaslužijo polnih plač? Predvsem bi morala KZ Karlovica posvečati svojemu obratu večjo skrb. Delavci so prepuščeni sami sebi, vsaj dosedaj je bilo tako, in če delovna storilnost res ni bila taka, kot je recimo drugje, so krivi tudi tisti, ki so odgovorni za vodstvo tega obrata. Na drugi stran pa tudi komercialna služba ni bila taka, kot bi morala biti. Strugarski obrat v Karlovici je bil zamišljen kot zarodek lesne predelovalne industrije v tem kraju. V pogojih, v kakršnih dela sedaj, ni upanja, da bi se stvari premaknile z mrtve točke, ampak bosta strogarska obrata prej ali slej »izdihnila«. Menimo, da bi se dalo z malo dobre volje spraviti v Karlovici v pravi tir vsaj to lesno industrijo, kar jo imajo. Za to pa je prva poklicana KZ Karlovica. Prav bi bilo, da bi se odgovorni tovariši iz zadruge o teh stvareh enkrat temeljito pogovorili. To pričakujejo od njih ljudje, ki so življenjsko zainteresirani, da bodo imeli svoj vsakdanji kruh sami in njihove družine. K. Oražem Tekmovanje v Dobrepolju »Po žetvi« — Foto Čampa V dobrepoljski občini je vključeno v tekmovanju za večje hektarske donose, vzrejo prašičev in povečanje mlečnosti krav večje število zadružnikov. V prvi skupini, kjer tekmujejo v vzreji prašičev povprečno nad 120 kg teže, imajo vse izglede na lep uspeh. Dve sku- Za uspešno varstvo pred živalskimi kužnimi boleznimi V 2. polovici julija je bila v Le- Pospeševaini odbori pri zadrugi do- povčah pri Ribnici svečano odprta in predana svojemu namenu nova SONČNICE JE RUVAL V našem uredništvu se je oglasil Alojz Novak iz Mahovnika 4. Povedal nam je, da je neznan zlikovec izruval na njegovi njivi 95 sončnic. Tov. Novak je sadil sončnice zaradi zrria —- piče za krm- konjačija z jamo — grobnico, ki služi potrebam celega bivšega okraja Kočevje, za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov. Take naprave služijo namesto mrhovišč (»živalskih pokopališč«), ljenje ptic v zimskem času. Zakaj ki se pri nas navadno uporabljajo, so bile neznancu sončnice v napot- njihov namen pa je, da se živalska je, ni znano. Vsekakor pa je vre- trupla, razni odpadki s klavnic in den obsojanja. podobno, odstranijo (uničijo) na Proizvodne skupnosti kmetijskih zadrug (Nadaljevanje iz št. 32 »Novic«) Po preteku amortizacijske dobe in seveda če je zmljišče vloženo pod takimi pogoji, se obstoječa vrednost amortiziranih investicij razdeli med člane skupnosti v sorazmerju z vrednostjo v skupnost vložene zemlje. Amortizacijski in investicijski sklad pa pripadeta zadrugi. Skupnost ima svoje sklade, predvsem amortizacijski in investicijski, ki je namenjen za razširitev reprodukcije. O vlaganju sredstev v investicijski sklad odloča zbor skupnosti. Razmerje med višino čistih dohodkov, ki se vlože v investicijski sklad in višino dohodkov, ki se razdele med člane skupnosti, mora biti vsaj takšno, kakršno je razmrje med sredstvi, ki jih je družba vložila v skupnost in sredstvi, ki so jih vložili člani skupnosti. . Skupnost pa lahko vloži v investicijski sklad tudi več dohodkov, seveda če tako sklenejo člani skupnosti. Vsekakor bo ekonomsko, da bodo skupnosti čimveč skrbele za povečanje sredstev, s čimer bodo povečale svojo gospo- darsko moč. Ako bodo skupnosti gospodarsko močne, bo tudi zajamčena večja proizvodnja in s tem večji dohodki članov — kmetovalcev. Ob tej, za naše kmetijsko zadružništvo tako važni nalogi je treba opozoriti na odgovorno vlogo kmetijskih zadrug, ki jo bodo imele pri ustanavljanju in usmerjanju skupnosti. Tudi druge družbene organizacije, predvsem pa Socialistična zveza in občinski ljudski odbori pri tem ne smejo stati ob strani, temveč ravno obratno, prežeti morajo pobudo in z vso resnostjo pomagati pri delovanju te oblike povezovanja zasebne kmetijske proizvodnje. o. s. (Konec) ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V RIBNICI 2. avgusta je bila v Ribnici zelo uspela živinorejska razstava, živinorejci iz Ribnice in okoliških vasi so pripeljali na razstavo okoli 230 glav goveje živine. tak način, da ne ogrožajo ne človeškega ne živalskega zdravja, predvsem pa je njihov namen, da se prepreči nadaljnje širjenje živalskih kužnih bolezni, ki se nekatere prenašajo tudi na ljudi (vranični prisad, smrkavost, slinavka in parkljevka, steklina itd.). Dosedanje mrhovišče v Ribnici, ki je že vrsto let služilo potrebam naših krajev, je bilo že prenapolnjeno, poleg tega pa je bilo na neprimernem kraju, neopremljeno in potrebno temeljitega popravila. Veterinarska služba v okraju je že od leta 1946 skušala urediti novo mrhovišče, oziroma zgraditi jamo — grobnico, ki je za naše razmere primernejša, šele leta 1954 pa so se začela gradbena dela in zdaj je bil celoten objekt do kraja urejen. Konjačija z grobnico leži v bližini železniške proge, na kraju, ki je dovolj oddaljen od naselij pa vendar lahko pristopen. Zemljišče je prej služilo kvečjemu za pašo, tako da z zgraditvijo novega Objekta ni bila uničena obdelovalna zemlja. Konjačija je zgrajena in opremljena po sodobnih načelih in je gotovo med najlepšimi objekti te vrste v Sloveniji. Gradnja je stala 5,750.000 din, k čemur je prispeval OLO iz svojega proračuna 900 tisoč din, sklad za pospeševanje kmetijstva pri OLO (veterinarski del) preko 4,500.000 din, DOZ 175 tisoč din in ObLO Ribnica 73.000 din. Ostali občinski ljudski odbori doslej niso prispevali ničesar, čeprav so po zakonu oni dolžni skrbeti za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov. Pri otvoritvi so bili navzači predsednik ObLO Kočevje tov. Košir Jože, tajnik ObLO Ribnica tov. Košir Lojze, načelnik odseka za gospodarstvo ObLO Ribnica tov. Mihelič Tone, član OKZKS tov. Zajc Ludvik, kmetijski inšpektor OLO inž. Zorc Tone in veterinarji našega okraja. Pogrešali pa smo še vrsto povabljencev, ki naj bi že zaradi svojih položajev V organih ljudske oblasti videli, kaj je bilo zgrajeno z denarjem, .ki ga je prispevalo v glavnem kmečko prebivalstvo okraja, v korist celotne skupnosti. M. O. Besedo o zadružni mlatilnici na Vidmu Tudi na Vidmu v dobrepoljski občini imajo zadružno mlatilnico, ki je v teh dneh stalno obratovala od jutra do večera. Zadruga zaračuna za enourno mlačev 700 din, kar je vsekakor ugodno za kmetovalce. Drugo leto namerava KZ Videm zgraditi za mlatilnico novo na mlačev na Videm. Omeniti pa moramo, da je bil v začetku pri nekaterih veljakih odpor proti zadružni mlatilnici, predvsem pri onih iz vasi Podpeč. V tej vasi so si prebivalci potom vaške skupnosti nabavili svojo mlatilnico. Odpor proti zadružni mlatilnici na Vid- poslopje. K temu bodo prispevali mu je bil najbrž zato, da bi imela tudi prebivalci in sicer z lesom in mlatilnica v Podpeči in ostalih va-s prostovoljnim delom. seh, kjer imajo v rokah mlatilnice Zadružna mlatilnica na Vidmu privatniki, več zaslužka, ki se pa si je že pridobila ugled med kme- ne steka v korist skupnosti, am-tovallci, ki radi dovažajo svoje žito pak v žepe posameznikov. pini zadružnikov tekmuje za večje hektarske donose krompirja. Tekmovanje predpisuje, dia mora biti pridelek krompirja na enem hektarju nad 25.000 kg. Tudi ti dve skupini imata upanje na dobro uvrstitev pri tekmovanju. Pri tem tekmovanju so prav tako udeleženi živinorejci in sicer tudi v dveh skupinah. Tudi za živinorejce velja, dia so vedno bliže uspehu in nagradam, ki bodo podeljene najboljšim udeležencem ob koncu tekmovanja. ZADRUŽNA MLATILNICA V LAŠČAH Zadružna mlatilnica v Velikih Laščah dela s polno paro. Mlatilnica je v pogonu od ranih jutranjih ur do večera. Mlatilnica je na električni pogon in znaša njena zmogljivost okoli 1000 kg zrnja na uro. Ljudje vozijo mlatit žito iz bližnje in daljnje okolice. NABAVITE SI KNJIGO »KOČEVSKO« V času »Kočevskega tectnr« od 9. dio 18. avgusta si oglejte v »Knjigami in papirnici« v Kočevju razstavljeno knjigo »Kočevsko«, ki jo je izdalo in založilo Turistično olepševalno društvo v Kočevju. Knjiga, ki obsga 247 strani teksta in 150 slik naših krojev in kultur-no-zgodovinskih spomenikov ter gospodarstva, nam podaja v poljudni besedi monografijo kočevskega okraja od časa njegove naselitve pa do osvoboditve. Knjiga je 'vsakomur važen pripomoček za spoznavanje zgodovine, kulture, umetnosti in lepot naših krajev, zato ne bi smela manjkati v nobeni družini, delovnem kolektivu šoli, knjižnici itd. Knjigo lahko kupite ah naročite po pošti v »Knjigami In papirnici« v Kočevju, ali pa neposredno pri Turi-stično-olepševalnem društvu v Kočevju, šeškova ul. 10. Da bo knjiga dostopna vsakomur je Turistično-olepševalno društvo Kočevje znatno znižalo njeno ceno tako, da stane sedaj trdo vezana 450 din, broširana pa 350 din. Pohitite z nabavo oz. naročilom, dokler še traja zaloga! Turistično olepševalno društvo Kočevje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje pristopili k delu, nas prepričuje vrsta uspehov, ki so jih v tem času dosegli. je globoko zaoralo Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju je največje podjetje na Kočevskem. Njegovo gospodarjenje se razvija na površini približno 41.000 ha gozdnih in kmetijskih površin. Prevladujejo gozdovi, ki so se v zadnjih desetletjih znatno razširili na račun kmetijskih zemljišč. Podjetje je nastalo z združitvijo živinorejskega gospodarstva Kočevje, kmet.-stroj. službe Breg, trgovine državnih posestev v Ljubljani, gozdnega gospodarstva Kočevje in pozneje Lesno-inudstrij-skega podjetja. Ob združitvi v letu 1952 je novo podjetje zaposlovalo 1031 delavcev in 173 uslužbencev. Kmalu za tem pa je število delavcev naraslo na 1800, medtem ko je relativno število uslužbencev padlo skoro za 9 odst. Delavski svet podjetja se je redno sestajal in skupno reševal odločilna vprašanja v izvajanju gospodarske dejavnosti. Vendar se je ves čas čutilo pomanjkanje obratnih delavskih svetov, saj je podjetje tako razsežno, da je bilo centralnemu DS skoro nemogoče zajeti vsa vprašanja in naloge, ki jih lahko zajamejo in rešujejo le obratni DS. Tako je v preteklem letu prišlo do ponovnega formiranja DS pri obratih, ki so že doslej opravičili svoj obstoj. Tako leže osrednje naloge na ramah DS podjetja, DS obratov pa v skladu z njegovimi sklepi in sklepi UO ter predelave in dodelave” gozdnih sor-veljavmmi predpisi rešujejo proble- timentov, pospeševanje poljedelske me in izvajajo naloge, ki se nana- in živinorejske proizvodnje, aron-šajo na ta ožji kolektiv. diranja zemljiških površin, razme- Da so voljeni organi podjetja; jevanja med gozdnimi in kmetij-DS, UO in uprava z vso resnostjo skimi površinami, do solidne ko- Sodelovanje in odločanje organov delavskega upavljanja je bilo osnovno načelo dosedanje prakse v tem kolektivu. Po združitvi podjetij v KGP so v letu 1952 od meseca marca do konca leta imeli 9 zasedanj. V gospodarskem letu 1953-54 pa je bilo 7 zasedanj DS in 16 sej UO, medtem ko je bilo v letu 1954-55 18 zasedanj DS in 38 sej UO, a v letu 1955-56 12 zasedanj DS. Nemogoče je v nekaj vrsticah zajeti tiste pestre in obsežne vsebine tega pomembnega kolektivnega gospodarjenja v podjetju. Od snovanja in sprejemanja gospodarskih programov, preko gojenja, nege, varstva in urejanja gozdov, merclalne službe, realizacije proizvodov in zaključnega računa se prepleta in razvija vsebina razprav in sklepov. Res je, da še ni tako, kakor bi želeli. So še težave, napake in slabosti, ki so objektivnega kakor tudi subjektivnega izvora in povzročajo kolektivu manjše ali večje nevšečnosti. Toda res je, da so plodovi tega kolektivnega dela tako pomembni in veliki, da je lahko nanje ponosen ne le kolektiv, marveč tudi njegova širša okolica, zlasti prebivalci Kočevske. Na ruševinah požganih vasi, na zanemarjenih in opuščenih njivah in neurejenih gozdovih je kolektiv, sestavljen iz ljudi, ki so prišli iz vseh krajev, zaoral ledino. Veliki kompleksi zemlje, ki so bili pred nedavnim še neobdelani ali pa je bila obdelava slaba, so zdaj vzorno obdelani in urejeni, še nekaj let dela na tej poti, pa bodo pridne roke delavcev v stanu izkoristiti vsak košček rodovitne zemlje, Id je na razpolago. Dvignila so se no- va gospodarska poslopja in majhna pisana čreda živine se je spremenila v enotno čisto pasemsko si-vorjavo čredo, ki šteje 1000 krav. Povprečna mlečnost se je dvignila od 1500 na 2826 litrov, a rodovniških krav celo na 3000 litrov letno. Gospodarjenje v gozdu se Vse bolj razvija po sodobnih gozd-no-tehničnih metodah in lesna industrija, ki je v letu 1953 predelala komaj 0,4 odst. lesa v končne izdelke, je v preteklem letu to dosegla v višini 40 odst., v letošnjem letu pa bo predelala v končne proizvode okrog .polovico hlodovine oz. žagarske robe. Pri vsem tem prizadevanju za napredek in uspeh podjetja ima poleg organov delavskega upravljanja, to je DS in UO, velike zasluge uprava in komunisti, ki so v podjetju zaposleni, člani ZK so se pravočasno in pravilno znašli pred odgovornimi nalogami svojega podjetja. Le-ti delajo v osnovnih organizacijah obratov ah svojih aktivih, kjer razpravljajo o gospodarskih in političnih problemih. Njihov aktiv šteje 130 članov. Ob najodgovornejših nalogah podjetja se sestanejo, da kolektivu pomagajo poiskati pravo rešitev. Res da tudi člani ZK zabredejo v težave in da ne smemo idealizirati njihovega dela, toda priznati jim je treba, da so veliko napravili za podjetje, v katerem predstavljajo glavno politično silo. Sestajajo se občasno po potrebi. Od oktobra preteklega leta so se zbrali že dvakrat in razpravljali o gospodarskem stanju ,podjetja, realizaciji plana, izboljšanju dela, vlogi delavskih svetov, obratov in organizacij ter o aktivu ZKS, o volitvah v DS in pripravah na kongres delavskih svetov, o političnem in strokovnem izobraževanju delavcev in uslužbencev in podobno. Zlasti je omembe vredno njih pravilno pristopanje k delu in h kolektivu, med katerim imajo razen nekaterih velik vpliv in ugled. Potemtakem ni čudno, da prajv pri delavcih KGP večkrat slišiš besedo: »Kjer so člani ZK, gre bolje.« Tone Ožbolt _ ™ - ■■■■■■ V NEDELJO, — VELIKE HITROSTNE MOTO DIRKE In se O Festivalu V Ljubljani Motoristi na kočevskih cestah za prvenstvo Slovenije Poročali smo že podrobno o uspe- udeležili tekem na orodju v I. raz- ra biti tudi nogomet vzgojno sred- hih partizanskega društva Kočevje redu, za katerega mora imeti te- stvo športnika, ne pa samo lov na na I. festivalu telesne kulture v lovadec že precejšnje znanje in iz- pike za vsako ceno. Ljubljani. Danes bi pa podali v urjenost. V tem razredu je postal Iz vseh dosedanjih poročil je Dne 11. avgusta se bo v Ko- Med njimi bomo prvič v Kočevju čan Edo Delorenco, ki ga je posta-čevju odvijala velika športna pri- videli žensko tekmovalko Bratino vil leta 1956 s časom 2 minute in reditev motornega športa, kakršne Maro iz Kopra, ki je na dirkah na 18 sekund za krog. Z gotovostjo kratkem še pregled o ostalih dru- pripadnik ribniškega društva mla- razvidno, da so vsa društva naše c]osjej nismo videli v Kočevju. Le- Ljubelj v mednarodni konkurenci pričakujemo, da bo ta rekord le- dinec Baudek Milan republiški pr- zveze dosegla lepe uspehe in ve- tošnje motorne dirke za prvenstvo dosegla zelo lep čas. Gledalci, ki tos zrušen z boljšim časom, vak. Na vseh orodjih in ostalih pa- liko doprinesla k uspehu I. festiva- Slovenije bodo zelo zanimive in smo jo imeli priliko videti, smo Tekmovalna proga poteka v Ko- štvih oziroma celotne udeležbe iz naše okrajne zveze. Več vzrokov je vplivalo na to: nogah je nabral 99,6 točke pred Po- la telesne kulture. borbene. Nastopili bodo najboljši ugotovili, da zelo drzno vozi. Med čevju po znani cesti, ki si je v V soboto 10. avgusta in nedeljo 11. avgusta bo na igrišču v Gaju da društva niso 'pripravila v svojih gačnikom iz škofje Loke, ki je do- želimo, da bi društva tudi nada- vozači iz vse Slovenije državnega ostalimi bodo tudi Oblak Boris iz treh dosedanjih tekmovanjih pri- oddelkih za festival toliko članov, segel 98,7 točke. Tako je tudi mla- ije tako uspešno delovala v novem ^ mednarodnega merila. Po dose- Ljubljane, ki se ga dobro sporni- dobila veliko ljubiteljev dirk. Le- kolikor bi jih sicer lahko in na ko- dinski prvak na orodju iz naše zve- sklopu Okrajne zveze Partizan banjih prijavah bo v raznih kate- njamo, ko je leta 1955 na dirkah tos bo pa posebno privlačna zara- likor smo tekom priprav računali, ze. Vsekakor tbo treba Baudku po- Ljubljana. -ko --------------------------------— -• „/i—i,.. ^ -»m ot.-t i- Priprave so se za ta zlet pravočasno in zelo dosledno pričele, za kar je skrbelo načelstvo okrajne zveze, ko je pa prešlo delo in sama odgovornost na društva, je vendar nekaj zastalo predvsem pri moških oddelkih. Pravilno bi bilo, da društvene uprave dobro analizirajo delo in udeležbo svojega društva na tem zletu, ker smo trdno prepriča^ ni, da bi bila udeležba lahko večja in kakovostnejša. Skupna udeležba je bila z vodniki in sodniki vred I. košarkarski turnir v Kočevju Tekme bodo v soboto ob 9. in 14. uri, v nedeljo pa ob 9. uri. Sodelujejo naslednja moštva: Ljubljana, Odred, Svoboda (Lj.), Partizan Novo mesto, Partizan Domžale in Partizan Kočevje "ko gonjah startalo 40 tekmovalcev, v Kočevju odnesel kar štiri prva di nove preureditve. Start in cilj mesta, nadalje našega starega bo v bližini 'gostilne »Pri kmetu«, znanca Petra Mraka, Mirkota Bi- V nedeljo 11. avgusta bo ob 7. uri vica, Drakslerja, Strleta in druge. Zelo močna bo ekipa tovarne motornih koles »Tomos«, ki bo po' zjutraj uradni trening, nato pa ob 14. uri začetek prvenstvenih dirk. Te tekme bodo izbirale prvake Slo- slala 10 tekmovalcev. Tudi domača venije, zato bodo tekmovalci toč-ekipa bo močnejša kakor prejšnja kovani za dosežena mesta za kcrnč-leta. Delavnemu AMD je uspelo no republiško oceno. Značilnost le-nabaviti več tekmovalnih strojev, fcošnjih moto dirk je tudi to, da zato bomo videli na startu Maren- bodo tekmovalci tekmovali za preče Franca, ki bo starta! z motor- hodni pokal AMD Kočevje, ki bo jem KTM v kategoriji 125 in 175, podeljen tekmovalcu za najboljši Janeza Durinija na motorju To- čas dneva. mos v kategoriji 175 c cm in 250 Organizatorji dirke opravljajo com in našega reprezentanta Aloj- zadnje priprave za ta veliki šport-za Drofenika, ki bo starta! na mo- ni dan. Letošnja udeležba bo več- 506 pripadnikov. Značilno je pri tem skrbeti za nadaljnjo vadbo, za kar to, da so bili ženski oddelki za 118 bo verjetno skrbela komisija za Ojmncl/i nioiiiril ITIO l©tOVOI(liu V KoČfiVIU pripadnikov močnejši od moških, orodno vadbo pri zveza Partizana n1 11 ' / Društvo Ribnica je dalo na primer Slovenije. Iz tega društva so tek- niom-riev se ie v nrvi nolovici oridobili za naše srlavice na tudi torju >>Tomos 250 ccm in na mo- ja, prav tako tudi konkurenca, od 105 udeležencev kar 93 pionirk movale na orodju tudi mladinke, to- 7 P0Sj!L t3piraL nfsmeja- kredih se^omoobdobri’skrbi na- torju AGS 500 ccm. Po dosedanjem Zato prosimo ljubitelje motornega in mladink. Iz podatkov je razvid- da z manjšim uspehom in niso do- koloniioJ v šib kuharic razpoloženju domačih tekmovalcev športa, kakor tudi vse ostalo pre- n0 dalje tudi to, da ni pripravilo segle kakega vidnejšega mesta, run obrazov v pocitn ško J in ' pričakujemo, da bodo posegali po bivalstvo, da si to veliko prireditev za nastop niti članov niti članic Manjka jim še izkušenosti pa tudi Kočevje. . . .Ko o°mo 611 domov, nam bo ver- prvih mestih na dirkah. Brez dvo- ogledajo. Prosimo prebivalstvo in nobeno društvo razen Kočevja. Tu- vadba bo morala biti bolj pestra Pot je bila dolga in zanimava, jetno vsem dolgčas po lepem skup- ma bo letos močna konkurenca v gledalce, da bodo disciplinirani, di o tem bi morali v društvih raz- in vsestranska. Ni orodje samo Peljali smo se v smeri Koper Di- nem življenju, posebno pa še po vseh razredih. Letošnje dirke bodo posebno opozarjamo starše, da miši j ati, kajti 18 let ibi ne smela dvoviš inska bradlja. Treba se bo vača—Postojna - Cerknica Ko- lepih kočevskih gozdovih in po tembolj zanimive, ker bo tekmo- mladoletne otroke ne puščajo same biti v posameznih krajih starostna privaditi vsega z disciplino. Vsako čevje. V Postojni smo se ustavili skrbnem upravniku ter vzgojitelji- valna proga delno kockana, ostali ob tekmovalni progi brez nadzor- meja aktivnih društvenih pripadni- samovoljo in posebkanje posamez- in malicali. Da smo pregnali do- c ah. del pa asfaltiran. To je velika pri- stva, da ne bo prišlo do nepotreb- kov, saj je mladine nad osemnajst nic bo treba odpraviti. motožje, smo v avtobusu ves čas ob priložnosti se najlepše za- dobitev ne samo za dirke, ampak nih nesreč. Več podrobnosti o delu let dovolj povsod in bi jo ne smeli y tekmovanjih so nastopili še prepevali. Ugibali smo, kakšen hvaljujemo ObLO Piran, ki nam tudi za prebivalstvo Kočevja, ki bo in razvoju Avto-moto društva, o prepuščati cesti in gostilni. TJkre- mladinci iz Sodražice v namiznem krai ie to> kamor se peljemo. Cim- je omogočiI bivanje v tem lepem imelo lepo asfaltirano cesto. Novo dosedanjih tekmovanjih in o ne- niti bo treba vse, da dobimo tudi tenisu v B skupini in se uvrstili bolj smo se približevali, tembolj so delu siovenije. preurejena cesta bo omogočala var- deljskih dirkah boste našli v rete v telovadnice in se jim pribil- med boljše tekmovalce, nogometaši nas oklepali grički in gore s kras- ___________ _ nejšo in hitrejšo vožnjo. _ Doseda- klamni brošuri, ki si jo nabavite žarno z načinom vadbe, ki jim bo društva Velike Lašče so pa zasedli nimi gozdovi, ki smo jih občudo-za začetek najbolj ustrezala in jih v B skupini drugo mesto. Nogome- vali. navezala na društvo. Mladinci društva Ribnica so se Ribničani so pozabili na svoj stadion Na nedeljskem društvenem tek- mladina, kateri je stadion name-movanju v Kočevju je gostovalo tu- njen. -ko di nekaj mladih atletov društva Partizan Ribnica. Naše društvo jim V KOČEVJE PRIDEJO N Ajda z veseljem na razpolago vse na- BOLJŠI ATLETI SLOVENIJE tašem iz Velikih Lašč bo treba več V Kočevje smo prispeli ob pol discipline in mirnejše igre, ker mo- dveh popoldne. Avtobus nas je popeljal pred »Dijaški dom«. Odka- Pion. poč. kol. Kočevje nji rekord proge brani Ljubijan- pred tekmovanjem. ŽELJNSKE JAME -er odšli ^a^roito^ki^nam^b11ddbro , Mnogo je znanih jam na Kočev- teh najzanimivejši Dvojni rov, iti 4 m. Nepreiskani del je v zračni teknilo. Po kosilu smo legli nam je ddbro to&era ontaa ta!na- odpočm po dS^UvSi.leMarSkdo ga najzanimivejših jam - željn-„xi,„ stok jam — doslej še m bilo. Od- se vleče proti jugozahodu in njega priteka potok čiste vode. črti dolg kakih 70 m. Vsa voda izginja proti vzhodu in se pokaže Od- Ob glavnem potoku se jama na- ponovno v črnem rovu v Ciganskih bomo živeli in preživljali čas v c- ^aj se omejim je na opis glav- Lljfj 11 ° koloniji kako in kakšne bodo pri- v u omejim ie prave in strokovno pomoč. Ti mla- Da ne bi prišle počitnice tudi , . k nih dveh oddelkov, ki so ga -s trdim rov seka del tega ovinka, dinci imajo požrtvovalno voljo in mladim atletom preveč v kosti je I a ’bom^ videli S delom raziskali in izmerili člani videti je, da se bodo razvili v prav bilo izvedeno v nedeljo društveno ° Ciganske jame loči od prej opi-jugovzhodu. Zasigan Obhodni sanega sistema jam le majhna dolina. Vhod v jame je kot mogočen V -ta del podzemlja pridemo lah- obokan potrla; jama je v začetku ene ljubljanskih jamarskih skupin ko po Brankovem breznu. Odtod še razsvetljena od dveh utorov. Na-vodstvom gpeleološke sekcije PD železni- proti jugu je jama zelo ovinkasta daijnja pot nas vodi skozi 6 mein blatna. Globoko blato ob poto- trav visok rov proti severovzhodu odlične atlete. Mogoče se bo kdo atletsko tekmovanje TVD Partiza- Vsak dan si pod začudil, da se ti mladi fantje vozi- na Kočevje. Uspehi so bili dobri, upravnika kolonije in vzgojiteljev jjair. jo s kolesi 18 km daleč iz Ribnice kar da slutiti, da se atleti marljivo ogledujemo lepote in zanimivosti skozi Malo jamo, 30 m dolg rov, ku nam je preprečilo prodiranje v sistem jam in udorov. Pod na- v Kočevje medtem ko imajo do- pripravljajo na jesenska srečanja Kočevja. Zdaj poznamo ze skoro pj^eka potok iz šalke vasi in iz- proti Jami pod šalko vasjo kjer ravnimi mostovi nas pripelje steza * .. . ■ . i —. . • i v ? v Trfinlr lm.fi odr *TT lfl*A v/l 11 Q 070 O Tl lil - -r . ., • . _ ______ 1 _ —— - ■ izginja v tla Rudniški potok, od- v Veliko dvorano, 70 m dolgo in ma moderen šeststezni stadion. Pa za prvenstvo Dolenjske, množično vsak kotiček v ^ gozdu. Seznanili v Jamo pri gostilni. je to tako: stadion v Ribnici še ni tekmovanje itd. 8mo s® a težko zgodovino Ko- prva jama, dvorana, je večji tok separacije kočevskega premo- 30 m široko, a le okrog 6 m visoko, za rabo, ker ni vzdrževan niti do- Vidno napreduje Pucelj Boris, cevja in se divimo junaštvu heroja podzemeljski prostor z dvema za- govnika. Vodni rov je do 9 m glo- Troje udorov oziroma odprtin v kočno urejen. Doskočišča niso go- kateremu je sedaj že zanesljiva Šeška in partizanov v NOB. Ogle- nimivima stranskima rovoma. Za bokega Brankovega brezna dolg stropu jo diskretno razsvetljuje, tova, steze niso valjane, skratka ni znamka za skok v višino 170 cm. dah 81110 81 tudi 'kmetijsko posestvo proučevanje nastanka jame je od okrog 100 m, širok in visok pa ca. Na severni strani je dvoje lepih človeka, ki bi se za nego in izko- Tudi vztrajni Adamič Tone napre- »Mlaka«, »Ključavničarstvo«, Tek- riščanje stadiona brigal. Z zgradit- duje v vsem, česar se loti. Za ko- stilno tovarno in tiskarno »Urška«, vi jo stadiona prevzamejo društva nec turističnega tedna v nedeljo 18. pajtudi Rudnik. Naredili smo izlet velike odgovornosti in teh se je t. m. bodo zopet zbrani vsi naši treba stalno zavedati. Prepričani atleti. Pomerili se bodo z najibolj- saio, da bodo v Ribnici tudi to ure- širni atleti Slovenije, ki bodo v go- dili, saj bo imela od tega korist st eh domačega Partizana. v Rog, kjer smo si ogledali bazo 20,--bolnišnico itd. Dnevi hitro potekajo in ni nam žal, da smo tu, saj bomo marsikaj O B JAV E KINO avg. češki film »Jan Hus«. bo dne 18. avgusta ob 9. uri do- JAdR.AN, Kočevje: od 9. do 11. VELIKE LAŠČE: 10. in 11. avg. poldne in ne ob 19. uri. Toliko v avg. amer. barvni film »Pustolovščine Seviljskega brivca«, 14. in 15. avg. amer. film »Upor- amer. film »Jajce in jaz«, 17. pojasnilo, in 18. avg. amer. film »Ne umre se tako«. OBVESTILO nik«, od 16. do 18. avg. franc. KOČEVSKA REKA: 10. in 11. av- Obveščamo vse obiskovalce Okr. barvna film »Pariz, mesto zaljubljenih«. SVOBODA, Rudnik: 10. in 11. avg. mehiški film »Trije pustolovci«, 17. in 18. avg. amer. film »Lizbonske noči«. LOŠKI POTOK: 10. in 11. avg. meh. film »Zapor za žene«_, 17. igusta sov j. barvni film »Zvesti knjižnice v Kočevju, da knjižnica tovariši«, 14. avg. amer. barvni od 20. avgusta do 7. septembra ne film »Lepotica za milijon dolar- bo poslovala, jev«, 17. in 18. avg. amer. barv- Uprava knjižnice ni film »Bagdadski berač«. DEŽURNE trgovine ČESTITKA meh film »Zapor za žene«, 17. Dežurno službo imajo: v soboto _ p,rlpad:lli'hi TVD Partizana Ko- z-—^. « , gg g • •Ml™1 &a mteh ut dot)to ootjo sovražnik«. lu Komacu in Jožetu Bartotmetu k od 15. do 18. ure v Kočevju trgo-OSILNICA: 11. avg. amer. barvni vina »Prehrana« Kočevje, v Ribnici poroka^.“Va novf^ivIteniXrnnri film »Grof Monte Cristo« I. del, pa trgovina »živila« Ribnica. jim želimo mno'ro sreče V soboto 17. avgusta bo posio- 18. avg. amer. barvni film »Grof Monte Cristo« H. del. vala ob istem času v Kočevju tr- SODRAŽICA: lo. in 11. avg. ital. govina »Preskrba« Kočevje, v Rib- film »Rim ob TVD Partizan Kočevje ČESTITKA enajstih«, 17 in niči pa -trgovina »Prehrana« Rib- Svojim staršem Francetu in Mar- kapniških oddelkov Lepa jama in Kapelica, dalje proti jugu pa nas vabi skrivnostna Stranska jama. Skozi Pasje brezno pridemo iz Stranske jame v temačni črni rov, kjer po blatu ob potoku pribredemo zopet v Veliko dvorano. Rov je le približno 3 m visok in močno zasigan z umazanimi kapniki. Iz Velike jame pridemo v zadnji del — Jamo pri koritu. Tu se s severa priključi potoku iz črnega rova nov potok. Ob njem zlezemo v gornjo etažo. Tu je glavni kapniški del doslej preiskanih željn-skih jam — Kapniška dvorana, bogata sige in polna najrazličnejših kapniških oblik. V bližini opisanih jam bo še manjši deli kot so Suhi rov in Blatni rov, v katerem je bilo zaradi blata prodiranje onemogočeno. Naj omenim še, da je v okolici šalke vasi še več takih zanimivih delov jam, ki še niso do kraja preiskani. Te jame in jame, ki so bile turistična atrakcija že pred desetletji, a so sedaj pozabljene (Leonori- 7\ SMEH v kaznilnici na Jama L dr-), bi bile lahko velik ZA nMEH V kaznilnici ^ dohodkov ^ sedaj precej pa_ — O, zdravo. Tone! To je pa Paznik: Kaj vas je pa privedlo sivno Kočevsko. Potrebne so le morala biti velika nezgoda, ker s ™ • malenkostne investicije in pa se- imas tako obvezan obraz. .Kaznjenec: Mladostna neizkuse- veda kolikor toliko s^^ovno vod- Motiš se; samo malo sem se nost.............................._ stvo pri pripravah teh objektov za Počitek pred Cigansko jamo pri željnah 18. avg. madž. film »Kvišku niča. glavo«. DOBREPOLJE: 10. in 11. avg. amer. barvni film »Lili«, 17. tu jeti Levka iz Ribnice na Dolenj- PGTASNILO skem, ki praznujeta 50-letnico v Tosn-ii številki Novic ie tiskar- skuPneSa življenja, želi še mnogo V zadnji številki ^ J__________ srečnih in zadovoljnih let hvaležna Paznik: Kako to, saj imate že turizem Ne verjamem; saj si poohra- 60 let? zu »zafiikan« kot električne ure Kaznjenec: Jaz že, a moj zagona kočevskem kolodvoru! vomik jih je imel samo 24. Novak č. Dušan, geolog čun strelcev. V članku »Turistični “ KočevjA IMELI BOMO LEPO VREME RIBNICA: 10. in 11- avg. amer. teden v Kočevju« je spremenil uro Rim »Na apaški meji«, 17. in 18. začetka strelskega tekmovanja, ki Oče: |>Sem sin. V vlaku sem va pride v knjigarno s pinčem na Ali vas zanima kakšno vreme namreč spoznal tvojo mamico!« verižici ter želi kupiti knjige možu bomo imeli v prihodnjem tednu? za darilo. Prodajalka vljudno vpra- Vremenoslovci takole napoveduje-^ ša: »želite kaj težjega ali kaj laž- jo: jasno in vroče poletno vreme _ . jega?« »Mi je vseeno,« naduto od- brez neviht, le sredi avgusta ali ■tranc: »No, soseda., kako pa je gOVOrj g0spa direktorjeva »imam malo pozneje smemo pričakovati z vašim možem? Ali je že zdrav.« tako Mercedes pred trgovino.« nekaj krajevnih neviht. Mica: »Zahvalim za (vprašanje OBVESTILA ČESTITKA Ivanki Peček, Kanada! Vse najboljše k Tvojemu godu Ti želi brat Lojze z družino. draga Rodila je: žagar Marija, delavka iz Trave 6 — dečka Darka. Srečni mamici čestitamo! KOČEVJE Poročila sta se: Bartolme Jože, nameščenec iz Brega 24 (30 let) in Miše Marija, natakarica iz Kočev- rodili: Tramte Ivana, gospodinja iz Kočevja, ul. Jožeta Šeška 24 — ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob bridki iz- 7" čisto zdrav še ni, pa toliko si dečka" Antona in Rojc Vesna* na- guM našega dragega moža in oče- ie že opomogel, da se je včeraj meščenka iz Kočevja, Trg svobo- ta Antona žagarja iz Koč izrekli SP™ Pošteno napil.« de 43 — deklico Vesno. Srečnim mamicam čestitamo! KOSTEL sožalje, z nami sočustvovali in ga V tako lepem šteevihi spremili na zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Žalujoča- žena Julijana, sin žem, tovariš Urh? Anton z ženo Cilko, sinovi Jože, Urh: Molče! Pri klepetavem brivcu Brivec: Kako vas naj pa ostri- Jvuac ivianja, natakarica iz KOC6V- -Rnclili Šiia- štirnco __vv-=-c- ja, Trg 3. oktobra 17 (20 let). V 7,°™! *,»^7 g Ivan, Franci, hčerka Gemca, sestra L ublilrn na so se nAUm- sP°^ia “ 16..T: dfcka ? a^a Ana žasar. Nežka Lipovec in Ljubljani pa so se poročili: Pirnar Anton iz Kočevja, Reška cesta 3 (26 let) in Mežan Marija iz Dolge vasi 59 (21 let), Stopar Joško, mizarski pomočnik iz Kočevja, Roška cesta 6 (25 let) in čempeij Fran- PREDGRAD Kverh Ivanka, gospodinja iz Kočevja, Reška c. 19 — dečka Branka, Popovič Milka, gospodinja iz dinja iz Jelenje vasi 10 Kočevja, ul. Jožeta -Šeška 1 — dečka Mirka. V Ljubljani pa sta V vojaški kuhinji Dežurni: Kaj pa kuhate, ko tako prijetno diši? Kuhar: Kapetanovo perilo! Ob nastopu službe -Šef: Ali kadite ? Praktikant: Ne, tovariš šef. Šef: Ali pijete? Praktikant: Ne, tovariš šef. Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89. šef: Ali ste- ženskar? Srečnima zakoncema čestitamo! ročnimi znaša 400 din polletna 200 Praktikant: Ne, tovariš šef. Rodila je: Movrin Jožefa, gospo- ’ . _ .__ -Šef: Idealno, potem ste pa brez nja iz Jelenje vasi 10 - deklico dm m P^ti^a vnaprej. Za too napak! ^ Nevenko. zemstvo 800 din. Poštnina plačana Praktikant: Ne, tovariš šef.vča- Srečni mamici čestitamo! v gotovini. Rokopisi se ne vračajo, s ih se rad zlažem! — . „ — Izdaja in tiska ČZP »Kočevski ISf 6' °kral N°” t Stoiegatha^S ’ *»«*■ Srečnim zakoncem čestitam-o! let) in Matkovič roj. Movrin Ana, od'boir> odigov. urednik Jože Košir. Rodile so: Ivančič Ana, gospodi- kmetovalka iz DeskoVe vasi (42 Uredništvo to uprava v Kočevju, nja iz Livolda 59 — dečka Alojza, let). Zadružna hranilnica in posojilnica r. z. z. n. j. Ribnica na Dolenjskem razpisuje na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-1955) 4 ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE TRETJEGA IN ČETRTEGA LETNIKA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE. Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo, kateri naj prilože kratek življenjepis, prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroškega dodatka. Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci bivšega kočevskega okraja in otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta 1957. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Kino v Loškem potoku Uprava kina »Travna gora« v Loškem potoku stoji pred vprašanjem, ali bo sploh mogoče nadaljevati s kinopredstavami zaradi vedno manjšega obiska, filmskih predstav. Kje so vzroki? Vemo, da so bile filmske predstave zadnja leta mnogo bolj obiskane kakor letos. Zlasti so vlekli kavbojski filmi, filmi iz srednjeveškega življenja, filmi iz tisoč in ene noči itd. Torej filmi brez vsebine, ki so bili tehnično zelo slabi, tako da jih 'kinematografi v mestih niso imeli več v svojih programih. Ko se je pozneje Kino podjetje uvrstilo v višjo kategorijo, so pa prihajali filmi, ki so bili tehnično in vsebinsko boljši — a žal tudi težje razumljivi. In prav tu tiči vzrok. Res je, da so nekateri filmi težki, a reklame, ki jih je vedno dobiti pri blagajni, bi lahko znatno pripomogle k boljšemu razumevanju. Reklame pa ljudje zelo malo kupujejo kljub temu, da stane en izvod samo 3 din. Zadnje čase je podjetje nabavilo več filmov od hrvaškega filmskega podjetja »Kroatia«. Filmi so zelo dobri, toda hrvaških napisov večji del ljudi ne razume. Prav tako je premalo mladinskih filmov. Statistika pove, da je ravno iz vrst mladine največ obiskovalcev filmskih predstav. Upamo, da bo programski svet prispeval k izpopolnitvi programa tako, da bodo zadovoljni starejši in mlajši ljudje. NEKAJ O SPOMENIKU NA VIDMU Lansko leto so v bližini železniške postaje Dobrepolje postavili lep spomenik v spomin padlim žrtvam NOV iz Dobrepoljske doline. Spomenik pa bi prišel še bolj do veljave, če bi prostor okoli spomenika primemo uredili. Z majhnimi stroški bi z:sadili rože in mogoče zgradili tudi ograjo ali pa zasadili živo mejo z lepotičnim grmovjem. Spet nekaj novega v Laščah V bližini Velikih Lašč je vsa povojna leta samevala prazna zidana zgradba,. Med vojno so jo domobranci uporabljali za bunker. KZ Velike Lašče je zlastnimi sredstvi preuredila to zgradbo za sodobno sadno sušilnico. Zgradba je videti sedaj, ko je obnovljena, kakor da ibi bila nova. Treba je vstaviti le še okna in vrata. V spodnjih prostorih je urejen prostor za pasterizacijo sadnih sokov in stiskalnico za sadje. Tu bo tudi prostor za razne poučne tečaje. V enem delu stavbe je prostor za shrambo strojev, v drugem pa je prostor za sadno sušilnico. Sadna sušilnica bo začela z delom prihod- nje leto. Do takrat bodo nabavili tudi potrebne naprave. Zmogljivost sadne sušilnice v 12 urah bo do 300 kg suhega sadja. V prenovljeni zgradbi bo tudi dvosobno stanovanje za hišnika. »REVIZOR« NA STADIONU V soboto 10. avgusta ob 8. uri /.večer bo DPD »Svoboda« Kočevje nastopila na kočevskem stadionu z dramo »Revizor«. »Revizorja« smo videli že na odru šeškovega doma, tokrat pa bomo prvič gledali to veliko dramsko delo na prostem. Zasedba vlog bo v glavnem ista. Namesto Miškota nastopi Avdotja, izpuščen bo tudi trgovec. Predstava bo v nekoliko spremenjeni inscenaciji in s samo enim odmorom, toliko da si igralci odpočijejo svoje glasove. Vabimo vse prebivalstvo, da se predstave polnoštevilno udeleži. RAZSTAVA V KOČEVJU V okviru »Turističnega tedna« bo v Kočevju od 7. do 18. avgusta razstava slikarjev-amaterjev. Razstavljali bodo: Slavko Felicijan, Anton Vidmar, Ciril Pogorelec, Slavko Mtiller in Cveto Novak. Razstava bo v dvorani množičnih organizacij in priporočamo vsem, da si jo ogledajo. AVTO KOČEVJE OBVEŠČA Podjetje »AVTO« Kočevje bo organiziralo prevoz ljudi s svojimi avtobusi na rednih progah ob isti uri in iz istih krajev, kot vozijo običajno ob delavnikih. Po končanih dirkah bo velika vrtna veselica v restavraciji pri Kolodvoru. Zaradi tega bo odhod z avtobusi istega dne ob 19. uri izpred železniške postaje. Ker bodo dirke eden najpomembnejših športnih dogodkov v Kočevju, vabi Avtomoto društvo Kočevje prebivalce k številni udeležbi. DCatiaek za g osmoditt/e Redno uživanje sadja nas krepi, bogastvo vitaminov in rudninskih snovi, ki so v sadju, pa uBpešno deluje na živčevje. Sadje nudi telesu snovi, ki so za ohranitev zdravja nujno potrebne. Najbolj priporočljivo je uživati sadje v surovem stanju. Na ta način izkoristimo njegovo celotno vrednost. Rti kosilu in večerji ga denemo na mizo kot začetno jed, surovo ali pripravljeno v drugih jedeh. Tako na primer z njim lahko pripravimo razne cmoke, palačinke, kompote, zavitke in solate. Utrujenim ljudem ponudimo sadje pred obedom, da jih osveži in jim poveča tek. Majhnim otrokom, bolnikom in starim ljudem pa raje postreztmo s sokovi, ker so laže prebavljivi. Za žejo so zelo poživljajoči sadni sokovi z mlekom. Na ta način združimo vitamine in rudninske snovi z ogljikovimi hidrati ter živalskimi beljakovinami. Z njimi dobi naše telo vse najvažnejše hranilne snovi v okusni obliki. Za pijačo lahko izberemo jagode, borovnice, ribez ali marelice, jih spasiramo oziroma zmeljemo na mesnem stroju, nato pa po okusu osladimo in mešamo, da postane zmes lepo rahla. Nazadnje med mešanjem dodamo še mrzlo mleko, in sicer vzamemo na ldcl pretlačenega sadja 1 del mleka. Dobre so tudi maline z mlekom. Pripravimo jih takole: ldkg malin ali robidnic potresemo s 5 dkg sladkorja in jih pustimo stati nekaj ur. Zatem jih pretlačimo ali dobro zmečkamo, jim dodamo še 10 dkg sladkorja, nato pa prilijemo zelo mrzlo mleko. ’ NI V KOČEVJU NAJDRAŽJE! Pogosto se sliši, da so cene pre-hranbenim predmetom v Kočevju višje kot v drugih krajih Slovenije. Po podatkih Zavoda za statistiko LRS je bilo v preteklem tednu izmed vseh mest v Sloveniji najcenejše v Kočevju: sveže surovo maslo (540 din), domači sir za štruklje (60 din za kg) in naravno vino v trgovinah po 145 din liter. V Kočevju je bilo skupaj z nekaterimi drugimi mesti tudi najcenejše goveje meso s kostmi (240 din za kg) in mešana marmelada po 130 dinarjev za kilogram. Stanimioosli iz vsega Soeta STAR 157 LET Ni dolgo tega, kar je umrl najstarejši človek na svetu, 157-letni Iger Korejev iz vasi Eumantu s Kavkaza v Sovjetski zvezi. Ko je Napoleon leta 1812 vdrl v Rusijo, je služil v neki kuhinji ruske vojske. DRZNA TATVINA V Ameriki so novo zgrajeno banko opremili s posebnimi alarmnimi napravami. V jekleno Magajno so vgradili avtomatsko fotografsko kamero, ki bi v primeru vloma slikala tatu. Ni minilo dolgo, ko je bila banka kljub temu izropana. Policija je ugotovila, da tat ni odnesel le vsega denarja, ampak tudi avtomatično foto-ka-mero. 200 KAC V ENEM MESECU V Hercegovini in črni gori je precej ljudi, ki se bavijo z lovom na strupene kače. Kače dobro prodajo, v laboratorijih pa iz kačjega strupa izdelujejo cepivo proti kačjemu piku. Rekord pri lovu na kače je dosegel mladenič iz vasi Sli-pič, ki je v enem mesecu ujel 200 zelo strupenih kač. NOVA KAZEN ZA ŠOFERJE Znano je, da v Turčiji šoferji avtobusov ne smejo ne piti in ne kaditi. Za šoferje, ki jih zalotijo pijane, pa so odločili, da jih bodo odpeljali 25 kilometrov daleč, odkoder se bodo morali peš vrniti. Za šoferje, ki so navajeni le voziti se in prav neradi hodijo, bo to kar huda kazen. POZDRAV IZ PULJA Tov. urednik. Najlepšai hvala za Novice, živim v Pulju in sem ponosen, da služim v JLA. V začetku je bilo težko. Ko pa se privadiš disciplini in imaš krog prijateljev, se ti življenje pri vojakih pokaže v lepši luči. Novice mi krajšajo čas in .ml povedo veliko novega iz domačih krajev. Prav lepe pozdrave Tebi, moji materi, sestri Darinki, bratu Lojzetu ter dekletom in fantom iz Grčaric. — Mohar Ivan, V. p. 6083/4 Pulla. GOSTINSTVO V OBČINI LAŠČE V občini Velike Lašče je gostinska mreža kar precej razvita. Imajo skupno deset zasebnih in dva zadružna gostinska obrata. Letos pa so v Dvorski vasi odprli še en privatni gostinski obrat. Omeniti pa moramo, da primanjkuje prenočišč, posebno v poletnem času. Prodaja alkoholnih pijač v trgovinah pa negativno vpliva na gostinstvo. Skrbeti bo treba, da bodo v gostilnah imeli več brezalkoholnih pijač. Nova knjiga Dieta pri črevesnih boleznih. Spisali dr. Mira Rosina: in gosp. učit. Jožica Pirc, izdala Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, Ljubljana. Po izjavah naših zdravstvenih delavcev je zadnja leta opaziti občuten porast črevesnih bolezni. Zato bo knjižica »Dieta pri črevesnih boleznih, ki opisuje simptome bolezni, dale zdravstvena navodila, hkrati pa navaja po 10 jedilnikov za akutni in kronični črevesni katar in zaprtje, nedvomno pomemben pripomoček pri zdravljenju teh bolezni. Za jedi, ki jih vsebujejo posamezni jedilniki, je v knjižici več ko 200 receptov s preračunano bio- za bolnike loško in kalorično vrednostjo, tako da se je bo brez skrbi za zdravje lahko posluževal sleherni črevesni bolnik. Mimo vsega omenjenega boste našli v knjižici še razlago nekaterih kuharskih izrazov in splošna navodila za pripravo dietne hrane pri črevesnih boleznih, ki se zlasti glede uporabe maščob zelo razlikuje od pripravljanja hrane za zdrave ljudi. Dalje knjiga vsebuje tabelo živil glede na njihovo kemično sestavo in kalorično vrednost in navodila za domačo pripravo sadnih sokov, ki jih zdravniki zelo priporočajo pri. zaprtju. Knjižica obsega 96 strani in stane samo 150 din. (lovi C E DOBRA LETINA TUDI PRI NAS Letos je ječmen na področju občine Lašče zelo lepo obrodil. Take dobre ječmenove letine ni bilo že dolgo časa. Tudi za druge žitarice kot pšenico, oves se obeta dobra letina. Tudi v Dobrepoljski dolini bo letos dobra žitna letina. Posebno dobro je obrodil ječmen, pšenica in oves. JURČKI SO LEPO OBRODILI Letos so jurčki v naših gozdovih zelo lepo obrodili. Zadnje deževje je bilo zanje kot naročeno. Ljudje te koristne gobe pridno nabirajo. Med najbolj pridnimi nabiralci pl so gotovo v Ponikvah pri Dobrepolju. Ko smo zadnjič potovali skozi to vas, so se skoraj pred vsako hišo sušilli jurčki. MALINOV NASAD NA VIDMU Zadružna ekonomija pri kmetijski zadrugi Videm ima skupno 10 ha orne zemlje in travnikov. Na ornih površinah sejejo največ detelje. Na zadružni ekonomiji se bavijo z rejo klavne živine. Kupijo mršavo živino, jo porede in potem prodajo kot klavno živino. Na zadružni ekonomiji nameravajo letos urediti 50 arov zemlje za malinove nasade. Za gojitev malin so se posebno zavzeli mladi zadružniki. V ta namen so šli na poučen izlet na Gorenjsko, v Kamnik, kjer so si ogledali malinove nasade. Izkušnje s tega izleta bodo koristno uporabili doma pri ureditvi malinovega nasada na zadružni ekonomiji. Pobuda zadrug Videm in mladih zadružnikov je vredna posnemanja. NAŠA NAJVECJA LADJA Te dni je Jugoslovanska tankerska plovba kupila od Danske 13.000-tonsko ladjo za prevoz nafte. Ladja je moderno opremljena in doseže brzino 12 kilometrov na uro. To je naša največja ladja. NOV ZAKON V Beogradu pripravljajo nov zakon o pristojnosti občinskih ljudskih odborov. Nova bo v zakonu določba, da manj razvite občine, ki ne morejo samostojno opraviti posameznih nalog, lahko ustanove skupno z drugimi občinami skupne organe za reševanje posameznih nalog. Pri nas smo že sedaj imeli primer, da je sodnik za prekrške ribniške občine izvrševal tudi službene dolžnosti za sosedne občine. 80.000 CIGANOV Po nekaterih podatkih je na področju naše države 80.000 ciganov. Največ jih živi v Srbiji, v Makedoniji in Bosni. Pred vojno jih je bilo veliko več, a so v nemških taboriščih mnogi pomrli. Pravijo, da so cigani prišli pred tisoč leti iz Indije in so se v srednjem veku preko Arabskega innate Balkanskega polotoka razširili po vsej Evropi. Pred leti so imeli v Španiji celo svoj kongres, na katerem izvolijo ciganskega kralja. Precej ciganov se ukvarja s kmetijstvom in obrtjo. Spoznati jih je mogoče samo še po posebni barvi kože. že od nekdaj pa slovijo kot odlični godci. Največ preglavic povzročajo vsem državam cigani-nomadl, ki nimajo stalnega bivališča in se njihov način življenja v tisočih letih ni veliko spremenil. Ti prosjačijo in če le morejo tudi kradejo. VELIK IZVOZ V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo izvozili iz Slovenije v tuje države za 9 milijard dinarjev blaga. Na prvem mestu v izvozu je še vedno les in lesni izdelki, na drugem izdelki barvne metalurgije, nato pa tekstilni izdelki in kmetijski pridelki. Med kmetijskimi pridelki prodamo največ hmelja. Največ izvažamo v Italijo. KOMBINAT ALUMINIJA Po dogovorih s Sovjetsko zvezo bi morali že pričeti z gradnjo velikega aluminijskega kombinata pri Titogradu v črni gori. Na ponovnih razgovorih meseca julija v Moskvi pa je bilo sklenjeno, da se z gradnjo prične prihodnje leto. Zgradili bodo tudi velike hidro-centrale, ki bodo dajale kombinatu električno energijo. KOPER DOBI PRISTANIŠČE IN ŽELEZNICO Na predlog Trgovinske zbornice LRS so pričeli v Kopru razpravljati o gradnji pristanišča v Kopru in povezavi Kopra z ostalim želez-niškilii omrežjem. Naše največje pristanišče Reka je zelo obremenjeno in smo prisiljeni plačevati drage stojnine ladjam, ki čakajo na sprejem ali oddajo tovora. K razbremenitvi pristanišča v Reki pa bi lahko veliko prispevalo koprsko pristanišče. Po predvidenem načrtu bodo v Kopru zgradili do leta 1961 400 m operativne obale z zmogljivostjo 400.000 ton prekomorskega prometa letno. Obenem z gradnjo luke pa je potrebno zgraditi tudi železniško progo Herpelje—Koper, ki bo dolga 37 kilometrov. Stroški za gradnje bi znašali 5 milijard dinarjev, od tega za luko 1,1 milijarde in za železnico 3,9 milijarde dinarjev. 15 LET MLADINSKIH BRIGAD 15-Ietnico ustanovitve prve mladinske delovne brigade bo mladina Jugoslavije proslavila v Gornji Sanici v Bosni 10. in 11. avgusta. Pred 15 leti so mladinci upornih vasi Bcsanske Krajine ponoči poželi žito v bližini okupatorjevih postojank. V tej akciji je sodelovalo 1600 mladincev. NASAD OREHOV V bližini Knina v Dalmaciji so uredili prvo plantažo orehov. Na doslej neizkoriščenem zemljišču v velikosti 350 ha so posadili 35.000 orehovih drevesc. Pravijo, da bodo orehi rodili že leta 1964 in z izkupičkom orehov prvega leta (bodo poravnali že vse stroške, ki so jih imeli z ureditvijo orehove plantaže. LOJZE JE DOBER ŠOFER Ni še tako dolgo tega, odkar je podjetje »Smreka« v Loškem potoku nabavilo nov tovorni avtomobil znamke »FAB«. Avtomobil vozi šofer Lojze Ruparčič, tamkajšnji domačin, s svojim pomočnikom Filipom. Avtomobil je 6-tonski. že nekaj tisoč km sta prevozila brez vsakega karamiboila. Dnevno delata 12—16 ur, včasih pa tudi več. Prevažata in dovažata blago iz Loškega potoka do žlebiča, na Rakek, v Ljubljano, na Reko in drugam. Podjetje »Smreka« je z novim avtomobilom veliko pridobilo. NAROČAJTE »NOVICE«! PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA bab is At, c.oblak 41 Toplih, peščenih nasipov, po katerih sta včera jhodila, ni bilo več. Med njima in bregom je zdaj šumela reka. Obhodila sta ves Kwahoo in povsod je bilo isto; nikjer ni bilo mogoče priti na breg. Reka je od ure do ure. naraščala. Zaradi silnega zaletavanja vode se je skala mar jala in tresla, toda njeni globoki in skrivnostni temelji so vzdržali, kakor že toliko let poprej. Na neki strani od vhoda je povodenj nagrmadila nov Imp proda. Blisk in Kresnica sta ga šla raziskovat. 42 Minilo je že štirinajst ur, odkar sta zadnjikrat jedla. Res sta našla nekaj užitnega: veliko kosmato žival z diamantnimi očmi, ki je ležala tam in jU gledala. V svojem življenju je Blisk že dvanajstkrat videl risa, toda še nikoli poprej tako velikega in debelega, kakor je bil ta. Blisk je takoj uvidel, da bo to zanju kaj težak plen. Pa tudi v tem risu je bilo nekaj, kar je pričalo o njegovi lakoti, še dalj kot ona dva je ibil brez jedi. Previdno ga je Blisk obšel v polkrogu. 43 Tedaj pa se je zgodilo nekaj izrednega. Iz srede razdirajoče in oglušujoče povodnji se je pokazala najnažnejša stvar, kar se jih je moglo boriti z vodo. Bil je majhen indijanski čoln iz brezovega lesa. V njej so bili mož in žena, ki je stiskala v rokah deklico. Ti ljudje so vsak trenutek pričakovali smrt. K bregu niso mogli in zdaj so naenkrat zagledali pred seboj skalo. »Draga Ivana,« je rekel mož, »ne boj se več! To je Kwahoo, nanj se bomo rešili.« 44 živali so videle, kaj se je zgodilo, čoln je butnil na pogreznjeni konec Kwa-hooja, se nagnil na stran in vrgel iz sebe ljudi. Čoln pa je, olajšan bremena, odbrzel naprej z živežem, moževo puško in odejami. Ko je Gason Rouget, kakor se je mož imenoval, videl, da se je čoln oddaljil, se je polastil njegovega srca nov, še večji strah. Rešili so se iz po-vondji, toda grozila jim je smrt od M-kote. Takrat je šele zagledal zveri, ki so smatrale njega in njegove za svojo pre* potrebno hrano.