Gospodarske stvari. Kako senožeti zboljšati z prav majhnimi stroški? Vode napeljavati na travnike, ki niso uaočvirni, in njihovo rodovitnost s poniočjo vode povzdigniti, ni povsod mogoče. Zato je treba skrbeti po drugi poti za gnoj; vsaj umni gospodar ve, da vsaka travica potrebuje živeža, zeinlja ga pa jej ne more nepreneboma toliko dajati, kolikor ga rastlioa potrebuje. Guoj je različue baže: Hlevski guoj 8plob ne ugaja gospodarjem, da bi ž ujim tiavuike guojili, ker bil bi predrag. Guojuica, a katero se dadd v jeseni ali spomladi, pa tudi pozimi po 8negu travniki gnojiti, — obležano blato iz luž in bajarjev, — navadni pepel ob vlažnogorkem vremenu čez travnike raztrosen, po katerem posebno rada deteljice rastejo, krompirjevec, (krompirjevo perje), — mavec (gibs). apno in pepel od premoga, ki posebuo kislim senožetim dobro tekne: to vse so dobri gnoji travnikom. Najbolji gnoj pa med vsemi, ki je tudi najcenejsi, je mešani gnoj (kompost). Kaj pa je mešani gnoj? — Beseda že pov6, kaj je, da je namreč zmes iz različnib zemeljuih, rastlmskih in živalskib stvari, na pr. vsake vrste smeti, gnoj iz sekretov, kurjek, pepel, krompirjevec, poljski plevel, mah, blato iz grabnov, luž in bajarjev, apno, lapor, šuta, cestno blato, drevesno listje, kaka crknjena inačka, pee itd. — vse te stvari skupaj zmešane in dobro obravnane dad6 dober mešan gnoj. Kako pa naj se naredi tako gnojišče? Gospodar naj naredi iz imenovanih stvari kup na štiri vogle, 1 do 1 V2 metra visok, tako da med posamesne lege enega ali druzega imenovanih gnojev nekoliko slamnatega gnoja zvrstoma položi, in ta kup pridno z gnojnico poliva. Tako napravljeni kup pa se ne sme nikoli trdo vkupaj stlačiti, sicer gnojnica pri polivanji ne pride skozi in skozi, in ravno zato, da se kHp zniirom rahelj obdrži in pa zato, da se različne tvarine enakomerno skupaj mešajo in potem hitreje razpadejo, in spistenijo, se rnora ktip 6ez poletje dvakrat ali trikrat premetati, to je, dva taka kupa se morata eden poleg druzega uapraviti. Nibče naj se ne ustraši tega dela; ako daties en del kupa premeče, jutri zopet enega in tako uaprej, je potem to delo kmalu opravljeno. Vsaj se tudi gore prestavijo s trdno voljo iu pridnostjo! Kdor celo leto nabira gradiva za tak guojni kup — in pri vsaki kmetiji je tacega gradiva kolikor toliko — ga zmirom spomladi na kiip tako naklada, kakor smo rekli, poleti pa z gnojnico poliva in premetuje, bode zrairom imel dva kompostna kupa; stareji kup se potem pozimi na travnike izvozi, na niajhne knpe zloži, in kedar vremo pripusti, po travniku razmeče in pa s pripravno brano (trnasto) enakomerno razdeli. Če gospodar tako ravna, je v stanu vsako leto eu del svojih travnikov pognojiti in to z dobrim gnojem, katerega si je skoraj zastonj napravil. Moč mešanega gnoja trpi več let, in ta njegova moč se kaže posebno v tem, da mah, in veliko drnzega plevela 8 travnikov zgine, dobra trava in pri tleh posebno gosta in krepka zaraste. Kdor je le enkrat skusil tako napravljati mošani gnoj, gotovo se bode prepričal 0 neprecenljivi njogovi moči, iu dokler bode kinetoval, imel bo zmirom po dva taka gnojna kupa, 0 katerib sme po pravici reci, da sta veliko bogastvo njegovo. Kdor ima mešan gnoj, temu tudi «* v subih letiuah ne bode lahko klaje zmanjkalo. ^**Kdor pa je previden s klajo, zamoie si več živine rediti, pa jo tudi dobro rediti. Kdor pa svojo živino bolje krmi, ta tudi ob enem skrbi zato, da mu dobro rejena živina bolji gnoj daje, in to pride potem polju gospodarjevemu na korist. Gospodar, ki travnike dobro obdeluje, se sme za izgled svojira aosedom postaviti po znauem pregovoru: ,,Tak gospodar je eden največih dobrotnikov človeštva, kdor je naredil, da tam, kjer je poprej le ena trava rastla rastete zdaj dve." nNovice." Kteri vzroki so, da vino dostikrat neprijeten duh in okus dobi? II. Sodi, ki imajo prazni ostati, se z žveplom požveplijo, da se plesnjivosti obvarujejo. Ta učinek izvira od žveplene kisline, ki se pri gorenju žvepla nareja. Ko je namreč žveplova kislina v sodu, se plesove rastlinice ne morejo razvijati. Ce pa je sod slabo začepljen in zapilkan ali pa, če se doge slabo sklepajo, žveplena kislina, ki_ je zračne podobe, skozi šprauje in luknje ubaja. Če je kaj železa v sodu, ki ni popolnoma od lesa j pokrito, se ga žveplena kislina hitio prime in ž ! njim v zvezo stopi. V vseh teh primerlejih sod po žvepleni kislini ni več proti plesnobi zavarovan, ker ni več zveplene kisline v zračni podobi v njem. Pri izbiranju čepa ali pilke za prazne sode ljudje niso kaj izbirčni in previdni in ravno tako ne pri pokrivanju vretenskib glavic na sodovib dvericab. Včasih vzamejo sodarji za gornje doge bolj Klabi les, ker mislijo, da vino ne teče na vzgor. V tem imajo sicer prav. Vino res ne teče navzgor. Ali gornje doge so kmalu mokre, kmalu suhe, valed tega rade razpokajo in skozi te tenke špranjice vdira zrak v eod. Zrak pa napravlja berso in ocetove rastlinice in sod začne plesniti ravno tako, kakor ee je slaba pilka. Vsakdo ve, da v plesnjivem sodu žveplo ne gori, ker so plesove rastlinice in trohneči les kislec zrakovi posrkale. Če bi pa kdo trdil, da je sod, v kterera žveplo gori, zanesljivo tudi neplesnj[v, bi se pa vendar le tudi hudo zmotiti niogel. Ce je namreč pilka slaba ali pa čep dobro. ne drži ali pa če sod kje drugod zrak prepušča, je mogoSe, da zrak po plesu in trohnobi pokvarjen iz soda uhaja in na njegovo mesto zopet nov zrak v sod prihaja. Tako potem žveplo tudi v plesnem sodu lahko gori in primerilo se je že, da 80 že izvedeni sodarji v velikih kletarijah kot zanesljivo trdili, ta in uni sod ne more biti plesnjiv, ker žveplo v njem gori in vendar je potem vino dobilo duh po plesu. Iz gori rečenega je toraj ja8no, da more sod biti plesnjiv in da vendar žveplo vzame, kakor govorijo, ali da žveplo v njem gori. Železo v sodu more, kakor seje gori pokazalo, pripomagati, da sod plesni. Če pa železo v sodn ni popolnoma pokrito, more vinu v njem barvo, dah in okus do cela spicmeniti. Zelezne vretenske glavice ua sodovib dvericah se morajo toraj vselej skrbno vdolbsti in z lesom dobro pokriti. Prodavajo se in rabijo kakor je obče znano, cvetne žveplene plošče, ki razun iz žvepla tudi še iz raznega cvetja sera ter tje tudi iz cimota, muškatnih orehov in iz drugih začirnb obstojč. Po takih žveplenih ploščicah se sicer prav dobro vino dostikrat posebuega duba navzame in tako svojo ceno za precej zgubi. Ker take plošče niso boljše pač pa drajše od prostih žveplenih ploščic, je tedaj pametnejše navadne proste žveplene plošče rabiti, o kterih pa velja pravilo, da ne smejo biti predebele, ker sicer žveplo preveč od njib kaplja, kar se toliko bolj godi, kolikor so plošče debelejše. Slab zaduhel zrak v kleti povspešuje rast plesa po sodih in kletnih stenab. Verjetno je potem na dalje, da se tam, kjer plesove rastlinice rade rastejo, tudi ber6a in ocetove rastline rade izcimijo, kar je vinu v kvar. V kletih, v kterih rastlinske tvaiine gnjijejo in trobnijo, se nareja slab duh, ki tudi skozi stene sodov prodira in se tudi vinu primeša. Se bolj 80 pa sodi takega duba navzamejo, ki niso zapilkani. Posebno pa rudeče vino, ki še na tropinah vreje, je kaj občutljivo. Prej ko ne se tukaj dišeče stvari najprej na vzdignjenih tropinah na tako zvanem klobuku zbirajo, zgoščujejo iu potem v vino prestopajo. Zgodilo se je, da je sodček zmučkanega črnega grozdja blizo 20 litrov dižeč ležal v sobici, v kteri je bilo več kosov pokatranjeue šote. Katranov duh po sobi ni bil piesilea in vendar se je vreči mošt že po malih dneh katranovega duha tako zelo navzel, da ga uihče ni mogel več piti. V neki kleti pa, v ktero je pri hudi povodnji voda udarila, s=o gautnarje, ki 80 bili skoz in skoz premočeni, z karbolovo kislino pomazali. Nasledek tega je pa bil, da so se vsi prazni sodi, ki so bili pa dobio zapilkaiii, duba karbolove kisline tako navzeli, da so še ve6 mesecev potem po nji dišali in ko so o branju v jedeu teh sodov novega mošta natočili, da je tudi ta še po karbolovi kislini disal. Iz vsega tega je tedaj jasno, da bo v vinskih kletih vse zelo dišeče stvari vinu uevarne. Odstraniti se mora tedaj vse kar bi vinu moglo slab, neprijeten duh podati. Tako inienovani goiski ali talni dub mora mnogokrat uapačnosti, ki se pri ravnanju z vinom v kletib gode, pokrivati. Sicer se ne da tajiti, da marsiktera gorica vinu res poseben duh in okus daje, ki je po zetnlji in po trsih različen. V dosti več primerlejih je pa takemu okusu in dubu pleseu sod kriv, ki se pa potein rado zemlji in gorici pripisHJe. Da se ta poseben dub in okus v istem vinu pogostoina ali skoraj leto na leto nahaja, to še ui uobeu dokaz, da ima svoj izvir v zemlji, kajti najdemo napake pri ravuanju z vinom, ki se na nekterih krajih lcto ua leto ponavljajo, n. pr. da ne zgorelo žveplo v sode pride, v ktere se potem mošt uli novo vino nalije ali da se sodi lcto na leto slabo izmijejo ali da se vino prepozno pretaka ali da je slednjič nečist z dišečimi tvarinanii uapoljujen zrak v kleti. Poseben neprijetcn dub in okus iz vina odpraviti, se ne poereči vsa- kemu in vsakikrat. Mnogokrat mine skoraj do čistega po večkratnem pretakanju ali 6iš6enju. Včasib se da z frišnim ogljeru, ki se brž, ko se je sbladilo, v sod dene in potem po večkratnem 6iščenju iz vina spiavi. Dingekrati pa in sicer mnogokrati nič ni pomagati in vino nas potem prav pogosto in neprijetno opominja, da se mora vse skrbno in pazno odstranjevati, kar mu poseben dub in okus podaje. Štajerska kmetijska družba prifiakuje letos 16.3S0fl. dobodkov in bo imela 16.370 fl. stroškov Jeni dosedanji predsednik, zuani Moritz pl. Kaiserfeld Blagotinšekov je odstopil in na njegovo mesto je izvoljcn barfrn Wa8hington, rojen Bavarec, a mnogoletni posesrnik grašcine v P6'ls-u in morebiti najizvrstniši gospodar cele Stajerske. Družba je sklenola v vinskih krajib vsako leto pouzročiti krajne vinske sejmove, v Mariboru in v Gradcu pa vinske sejinove za celo deželo. Priličuo spregovorimo o tej važni i eči več! Sejmovi na Štajerskem. 6. marca pri sv. Petru pod sv. goratui; 7. vVitanju; 8. v Pilštanju; 10. v Dolu, pri sv. Jurju pod Tabrom, v Kapeli pri Biežicab in v Spod. Polskavi. Sejinovi na Koroškem. 7. marca v Belaku; 8. pri sv. Maitinu Silbeibergu; 12. vLavodu; 13. v Millstadtn; 15. v Africi in 16. v Winklernjih.