Leto 1898.
243
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIH. — Izdan in razposlan dne 20. septembra 1898.
Vsebina: (Št. 156—164.) 156. Ukaz, s katerim se deva v moč zakon z dne 11. januvarja 1897. 1. 0 obrambi iz-najdeb (patentni zakon). — 157. Ukaz o uredbi patentnega urada. — 158. Ukaz, s katerim se, izvršujč patentni zakon, izdajejo pobližnja določila o uredbi patentne sodnije, o postopanju prod njo in o izvršitvi njenih razsodil in naredeb. — 159. Ukaz, s katerim se izdaja opravilni red za c. kr. patentni urad. — 160. Ukaz o potrebnostih zglasitev patenta in pa pooblastil za zastopanje v patentnih stvareh. —161. Ukaz o poklicnem zastopanju strank v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih zasebnih tehnikih. — 162. Ukaz o obrtniškem izvrševanju iznajdeb. — 163. Ukaz o ugodnosti siromašnih oseb in delavcev, omejenih na svojo mezdo, v patentnih stvareh. — 164. Ukaz o obrambi iznajdeb na tuzemskih razstavah.
150.
Ukaz ministrstev za trgovino in pravosodje z dne 15. septembra 1898. L,
s katerim se deva v moč zakon z dne 11. januvarja 1897. I. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon).
Na podstavi §.123 zakona z dne 11. januvarja 1897.1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje:
Zakon z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1. v veljavo.
Baernreither s. r.	Ituber s. r.
151.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.1.
o uredbi patentnega urada.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 19. julija 1898. 1. in v zmislu določil §§. 34 in 124 zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako-le :
I.	Uredba patentnega urada.
Razredba patentnega urada.
§• 1.
Patentni urad se razreduje v zglasiIvene oddelke, pritožbene oddelke in ničnostni oddelek.
Zglasitveni oddelki.
§. 2.
V patentnemu uradu se ustanavlja pet zglasit-venih oddelkov, ki imajo oznamenilo:
(Sloventsch.)
08
Priloga 1. Priloga II.
Zglasitveni oddelek I,
,	H.
»	IH.
Vsak zglasitveni oddelek obsega določeno polje tehnike, katere stroke so razdeljene v 89 patentnih razredov, razvidnih iz priloge I.
Vsak zglasitveni oddelek razpravlja in sklepa v njemu odkazanih patentnih razredih (priloga II) samostojno o zadevnih zglasitvah patenta in ugovorih in pa o drugih, mu po predsedniku odkazanih patentnih stvareh nespornega značaja.
Pododdelki patentnih razredov, potem izpre-membe v pododdelku patentnih razredov, in pa iz-premembe v odkazovanju patentnih razredov in opravil zglasitvenim oddelkom se pridržujejo predsedniku.
Področje zglasitvenih oddelkov.
§• 3.
Področje zglasitvenih oddelkov obsega samostojno rešitev :
1.	zglasitev patenta, ki spadajo v patentne razrede, odkazane dotičnemu zglasitvenemu oddelku,
2.	ugovorov zoper zglasitve patenta pod 1,
3.	spornih opazek in zahtev, merečih na vpis v patentni register, v patentnih stvareh ne spornega značaja, glede patentov, spadajočih v odkazane patentne razrede,
4.	opominov, ki so naperjeni zoper odredbo poročevavca, pripravljajočo sklep zglasitvenega oddelka.
Razen tega so udje zglasitvenih oddelkov poklicani, sodelovati v pritožnih oddelkih in pa v ničnostnem oddelku kakor udje ali poročevavci, pripravljaje ali sklepaje, pri čemer pa se je ozirati na to, da osebe, ki so sodelovale pri podelitvi patenta, ne sodelujejo tudi v stvari, zadevajoči isti patent, v pritožnem ali ničnostnem oddelku.
Sestava zglasitvenih oddelkov.
§. 4.
Vsak zglasitvenih oddelkov I do V sestoji iz pravoveščih in strokovnjaških udov.
Vsak zglasitveni oddelek ima enega pravo-veščega in enega strokovnjaškega predstojnika.
Više vodstvo poslovanja v vsakem zglasitvenem oddelku pristoja pravoveščemu predstojniku tega oddelka.
Vsak zglasitvenih oddelkov sklepa, ako so na-vzočni trije stalni udje s prvomestnikom vred.
Predseduje pravovešči predstojnik zglasitvenega oddelka ali njega zastopajoč po redu najstarši pravovešči ud dotičnega oddelka.
Oba druga uda je vzeti, ako se gre za strokovnjaške stvari, iz strokovnjaških udov tega oddelka, ako se gre za pravniške stvari v zmislu §. 40 patentnega zakona, iz pravoveščih udov tega ali kakega drugega istemu pritožnemu oddelku podrejenega zglasitvenega oddelka.
Določba poročevavca in pa izvolitev drugega uda za sejo pristoja pri pravovešči sestavi oddelka pravoveščemu predstojniku zglasitvenega oddelka, pri strokovnjaški sestavi oddelka strokovnjaškemu predstojniku.
Pritožna oddelka.
§. 5.
V patentnem uradu se ustanavljata dva pritožna oddelka z oznamenilom:
pritožni oddelek A in »	„ B.
Pritožni oddelek A je pristojen za pritožbe zoper sklepe zglasitvenih oddelkov I, II in III, pritožni oddelek B za pritožbe zoper sklepe zglasitvenih oddelkov IV in V.
Področje pritožnih oddelkov.
§• 6.
Področje pritožnih oddelkov se razteza na dokončno razsodbo pritožeb, ki so narejene zoper sklepe zglasitvenih oddelkov.
Razen tega sta pritožna oddelka poklicana, da podajata pismena mnenja na prošnjo sodnij (§. 33 patentnega zakona).
Kateri izmed obeh pritožnih oddelkov naj podaja mnenja, določi predsednik patentnega urada.
Sestava pritožnih oddelkov.
§••7.
Vsak obeh pritožnih oddelkov sestoji iz pravoveščih in strokovnjaških udov.
Končne odločbe pritožnih oddelkov se sklepajo, ako so navzočni s prvomestnikom vred dva pravovešča in trije strokovnjaški udje. Za vmesne odločbe zadostuje navzočnost treh udov, od katerih morata biti dva strokovnjaška uda (§. 37, odstavek 2 patentnega zakona).
V sejah pritožnih oddelkov predsedujejo ali predsednik patentnega urada ali njegov namestnik ali kak stalni ali nestalni pravovešČi ud patentnega urada.
Pri končnih odločbah je vzeti drugega pravo-veščega uda za pritožni oddelek A iz vrst pravo-veščih udov zglasitvenih oddelkov IV ali V ali iz vrst nestalnih pravoveščih udov, za pritožni oddelek B iz pravoveščih udov zglasitvenih oddelkov I, II ali III ali iz vrst nestalnih pravoveščih udov.
Pri končnih odločbah je vzeti tri strokovnjaške ude, pri vmesnih ' odločbah dva strokovnjaška uda za pritožni oddelek A iz vrst strokovnjaških udov zglasitvenih oddelkov IV ali V ali iz vrst nestalnih strokovnjaških udov, za pritožni oddelek B iz strokovnjaških udov zglasitvenih oddelkov I, II ali III ali iz vrst nestalnih strokovnjaških udov.
Področje ničnostnega oddelka.
§• 8.
Področje ničnostnega oddelila obsega odločbo o predlogih, ki so v stvareh spornega značaja naperjeni zoper že dodeljene patente, in to o predlogih za
a)	odvzetbo,
b)	izrek ničnosti,
c)	odsodbo,
d)	izjavo zavisnosti patentov,
e)	relativno neveljavnost patenta,
f)	vgotovitve (§. 111 patentnega zakona) in
(j) podelitev prisilnih dopustil.
Sestava ničnostnega oddelka.
§. 9-
Ničnostni oddelek sestoji iz pravoveščih in strokovnjaških udov.
Končne odločbe ničnostnega oddelka se sklepajo, ako so navzočni s prvomestnikom vred dva pravovešča in trije strokovnjaški udje. Za vmesne odločbe zadostuje navzočnost treh udov, od kate-
rih morata biti dva strokovnjaška uda (§. 37, odstavek 2 patentnega zakona).
V sejah ničnostnega oddelka predseduje ali predsednik patentnega urada ali njegov namestnik ali kak nestalni pravovešči ud patentnega urada.
Pri končnih odločbah je vzeti drugega pravo-veščega uda za sestavo ničnostnega oddelka iz stalnih ali nestalnih pravoveščih udov patentnega urada.
Pri končnih odločbah je tri strokovnjaške ude, pri vmesnih odločbah dva strokovnjaška uda, oziraje se na tehnični značaj slučaja, poklicati ali iz vrst strokovnjaških udov zglasitvenih oddelkov ali iz vrst nestalnih strokovnjaških udov.
Da poroča skupaj o izidih uvodnega postopanja za ustno razpravo, je poveriti, kakor je značaj slučaja bolj pravniški ali tehniški, pravniškemu ali tehniškemu poročevavcu; če je treba, poročata oba.
Predhodna sestava oddelkov.
§• 10.
Predsednik sestavi zglasitvene oddelke, pritožna oddelka in ničnostni oddelek naprej za vsako opravilno leto.
Njemu se vsaki čas pridržujejo prenaredbe v sestavi, ki postanejo potrebne iz vzrokov pristranosti, službenih ozirov, bolezni ali drugih zadržkov udov.
Predsedniške stvari.
t
§. ii.
Predsedniku patentnega urada ali njegovemu namestniku se zlasti pridržujejo :
1.	vodstvo in nadzorstvo vsega poslovanja v patentnem uradu, in pa izdaja potrebnih navodil,
2.	določba uporabe osebja v oddelkih,
3.	osebne stvari uradnikov in uslužbencev patentnega urada in pa privilegijskih agentov in patentnih zastopnikov,
4.	disciplinarne stvari osebja patentnega urada in pa patentnih zastopnikov,
5.	podelitev dopustov pravoveščim in strokovnjaškim predstojnikom oddelkov do šest tednov, drugim uradnikom in uslužbencem patentnega urada do štiri tedne,
6.	namestitev pomočnikov za dnevščino,
7.	odredba in vodstvo preskušenj patentnih zastopnikov,
8.	prisodba ugodnosti za siromašne osebe in za delavce, omejene na svojo mezdo, v patentnih stvareh (min. uk. z dne 15. septembra 1898.1. [drž. zak. št. 163]),
9.	odredba in vodstvo velikih zborov udov patentnega urada v posvetovanje o prašanjih, predloženih zboru po predsedniku, na polju obrambe iznajdeb,
10.	vodstvo poslovanja in pa predsedstvo v sejah pritožnih in ničnostnih oddelkov,
11.	sestava in izročba poslovnega in opravilnega poročila o minolem opravilnem letu, katero je vsako leto predložiti trgovinskemu ministru.
O namestitvi patentnih zastopnikov in o vpisu v register patentnih zastopnikov v zmislu §. 43 patentnega zakona se sklepa v oddelku, ki se sestavi pod predsedstvom predsednika ali njegovega namestnika privzemši dva pravovešča uda.
Pisarne in pomožna mesta.
§. 12.
Da oskrbujejo pisarniške posle, in pa da podpirajo patentno upravo, so v patentnem uradu:
1.	vložno mesto, da prevzema in vknjižuje dohajajoče poslovne spise,
2 patentni arhiv, da se piše patentni register in pa da se shranjujejo izvirni popisi iznajdeb,
3.	izložna dvorana za javen pregled ogla-šenih patentov,
4.	knjižnica, da se zbira in porablja patentno slovstvo,
5.	odpravništvo za izdavanje in vročbo rešenih poslovnih spisov,
6.	blagajnica za oskrbo blagajničnih poslov patentnega urada,
7.	registratura, da se zbirajo in vknjižujejo rešeni poslovni spisi.
Poslovanje in pobližnje področje imenovanih pisaren in pomožnih mest se uravna z navodili, katera izda predsednik patentnega urada in katera e predložiti na znanje trgovinskemu ministru.
II.	Osebje patentnega urada.
§• 13.
Osebje patentnega urada se razreduje:
A.	v stalno in nestalno pravovešče osebje,
B.	v stalno in nestalno tehniško osebje,
C.	v pisarniško osebje
D.	v služabništvo in
E.	v pomožno osebje.
A.	Pravovešče osebje.
§• 14.
Stalni pravovešči uradniki patentnega urada, izvzemši uradnike X. činovnega razreda, imajo enak čin, značaj in naslov, kakor konceptni uradniki do-tičnih činovnih razredov c. kr. trgovinskega ministrstva.
Pravovešči uradniki patentnega urada, ki so v X. činovnem razredu, imajo naslov „koncipist patentnega urada“.
§• 15.
Stalno in nestalno pravovešče osebje [latentnega urada mora v zmislu določil zakona z dne 20. aprila 1893.1. (drž. zak. št. 68) imeti sposobnost za vstop v javno službo, dovršivši pravoslovne in državoslovne študije in vspešno prebivši teoretične državne preskušnje.
§• 16.
Nestalne pravovešče ude patentnega urada je jemati iz oseb, vsposobljenih po §. 15, ki so ali v dejanski državni službi ali v pokoju.
B.	Tehniško osebje.
§■ 17,
Tehniško osebje, katero je stalno namestiti pri patentnem uradu, mora dokazati svojo sposobnost, predloživši spričevala o vspešno opravljenih državnih preskušnjah ali diplomski preskušnji na kaki tuzemski tehniški visoki šoli, na visoki šoli za zeinljedelstvo ali na kalči rudarski akademiji. — Enako se to dokaže z dobljeno učno usposobljenostjo za matematično-naravoslovske stroke za vélike gimnazije ali vélike realke in pa z doktorsko stopinjo, dobljeno na modroslovni fakulteti kakega tuzemskega vseuče-lišča, ako se je glavni rigoroz naredil iz kake male-matično-naravoslovske stroke.
V koliko morajo na kaki enakovrstni inozemski visoki šoli dovršeni nauki in vspešno narejene pre skušnje enako veljati naukom in preskušnjam na kaki tuzemski visoki šoli, se od slučaja do slučaja pridržuje sodbi ministrstva za bogočastje in nauk ali poljedelskega ministrstva.
§. 18.
Izmed stalnega tehniškega osebja patentnega urada imajo uradniki VI. činovnega razreda naslov „vladni svetnik“,
uradniki VII. činovnega razreda njihovi strok' odgovarjajoči naslov „stavbni svetnik, rudarski svetnik ali tehniški svetnik “,
uradniki v Vlil. Činovnem razredu naslov „višji komisar“,
uradniki v IX. činovnem razredu naslov „komisar“ ,
in uradniki v X. činovnem razredu naslov „komisarski pristav“.
§■ 19.
Nestalne strokovnjaške ude patentnega urada je navadno poklicati iz vrst vzmislu §. 17 usposobljenih oseb odlične tehniške usposobljenosti in pomena v državni službi ali izven državne službe.
§. 20.
Nestalni udje patentnega urada imajo v svoji poslovni dobi naslov „ud c. kr. patentnega urada“.
Ako se po preteku prve petletne poslovne, dobe zopet pokličejo, imajo osebe, ki niso v državni službi, in pa osebe, ki so v državni službi, vštevši VII. činovni razred, med njihovo uporabo v službi v patentnem uradu naslov „svetnik c. kr. patentnega urada“, osebe VI. činovnega razreda, ki so v državni službi, pa imajo med njihovo uporabo v službi v patentnem uradu naslov „vladni svetnik“.
C.	Pisarniško osebje.
§. 21.
Za vstop v pisarniško službo patentnega urada se zahteva, da je prosilec
1.	neomadeževan,
2.	da je izpolnil svojo dejanjsko vojaško službeno dožlnost in daje nje končno veljavno oproščen,
3.	da ima polno telesno sposobnost,
4.	da je vspešno dovršil srednješolske nauke,
5.	da je poleg nemškega zmožen enega ali drugega deželnega ali tujega jezika,
6.	da ima lepo pisavo,
7.	da je s šestmesečno poskusno uporabo dokazal svojo sposobnost za pisarniško službo.
Pisarniškim uradnikom, ki so že v državni službi, se pri njihovi uporabi v službi v patentnem uradu lahko opusti dokaz zahtev 4—7.
S predstoječimi predpisi se na zakoniti pravici dosluženih podčastnikov do podelitve mest v javni službi nič ne izpreminja.
§. 22.
Izmed pisarniškega osebja patentnega urada imajo uradniki v Vlil. činovnem razredu naslov „pisarniški ravnatelj“ ali . „ravnatelj patentnega arhiva“,
uradniki v IX. činovnem razredu naslov „pisarniški pristav“,
uradniki v X. činovnem razredu naslov „pisarniški oficijal“ in
uradniki v XI. činovnem razredu naslov „kanclist“.
D.	Služabništvo.
§. 23.
Za služabniško mesto v patentnem uradu se zahteva, da je prosilec
1.	neomadeževan,
2.	da je izpolnil svojo dejanjsko vojaško službeno dolžnost in daje nje končno veljavno oproščen,
3.	da ima polno telesno sposobnost,
4.	da je vspešno dovršil štirirazredno ljudsko šolo,
5.	da je nemškega jezika v govoru in pismu zmožen, in
6.	da je s šestmesečno poskusno uporabo dokazal svojo sposobnost za služabniško službo.
Pri služabnikih, ki so je v državni službi in se porabijo v patentnem uradu, odpade dokaz poskusne porabe.
S predstoječimi predpisi se na zakoniti pravici dosluženih podčastnikov do podelitve mest v javni službi nič ne izpreminja.
E.	Pomožno osebje.
§. 24.
Po potrebi službe in po merilu denarnih sredstev, ki so na razpolago, je pripustna poraba pisarniških pomočnikov in pisarniških pomočnic pri pisarniških poslih v patentnem uradu za dnevščino.
Pisarniški pomočniki in pisarniške pomočnice so k državi v pogodbenem službenem razmerju, ki je, da se razdere, obojestransko podvrženo štirinajstdnevni odpovedi, ne krateč takojšen odpust iz službe pri težkih službenih pregreških.
Imenovanje osebja.
§. 25.
Uradnike patentnega urada vštevši VI. činovni razred imenuje cesar.
Uradnike drugih činovnih razredov patentnega urada imenuje trgovinski minister.
Podelitev mest pisarniških služabnikov v patentnem uradu se pridržuje trgovinskemu ministru.
Pisarniške pomočnike in pisarniške pomočnice v patentnem uradu namešča predsednik patentnega urada.
Imenovanje za stalne in nestalne ude patentnega urada izvršuje cesar na predlog trgovinskega ministra.
Blagiijnicni uradniki.
§. 26.
Uradnike za oskrbo blagajničnih poslov odka-zuje patentnemu uradu finančni minister.
Ti so glede svoje službe v patentnem uradu podrejeni ukazilom predsednika.
Računski prigled.
§. 27.
Račune o kreditu, določenem za privilegijstvo in patentstvo vodi računski uradnik, katerega odkaže trgovinsko ministrstvo patentnemu uradu v službovanje.
On je za čas svojega službovanja v patentnem uradu podrejen ukazilom predsednika. Njegovo poslovodstvo je podvrženo nadzorstvu trgovinskega ministrstva.
Dodeljeni računski uradnik se, v kolikor dopuščajo njegovi računski posli, lahko porablja za statistična in uredniška dela patentnega urada.
Zaprisega.
§. 28.
Vse v patentnem uradu službujoče osebe je pred nastopom njihovega urada ali službe zapriseči.
Predsednika patentnega urada in pa njegovega namestnika naj vzame v prisego trgovinski minister, ostalo pravovešče in strokovnjaško osebje in pa ravnatelja pisarne in arhiva predsednik patentnega urada ali njega nemestnik, ostalo pisarniško osebje in pa služabništvo in pomožno osebje pisarniški ravnatelj patentnega urada.
Besedilo prisege udov patentnega urada naj se glasi:
*
„Vi prisežete prisego Bogu Vsemogočnemu in obljubite pri svoji časti in ^zvestobi, da bodete Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu Najpre-svetlejšemu knezu in gospodu, Francu Jožefu I., po
milosti božji cesarju avstrijskemu......itd. (veliki
naslov) in po Njegovem Veličanstvu dedičem, sledečim iz rodu in krvi Njegovega Veličanstva, brezpogojno zvesti in pokorni, da bodete državne osnovne zakone neprelomno izpolnjevali in v vseh razmerah kazali tem dolžnostim vsaki čas povsem primerno ravnanje.
Vi prisežete zlasti, da bodete dolžnosti, ki so Vam naložene v Vaši službi, vestno in natančno izpolnjevali, da bodete pri tem vedno ne samo blagor službe Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva in države pred očmi imeli, temveč tudi škode in nevarnosti po svojih močeh odvračali, zakonom, ukazilom oblastev in naročilom svojih predstojnikov voljno se pokorili in uradno tajnost zvesto varovali.
Vi prisežete dalje, da bodete v vseh stvareh, h katerim se bodete kakor glasovavec, svetovavec ali izvedenec privzeli, svoje ustno in pismeno mnenje po vestnem in lastnem prepričanju, brez prenagle-nosti, strasti ali stranskega namena odkritosrčno povedali, da se bodete natančno ravnali po obstoječih zakonskih in službenih predpisih, da bodete vsakemu brez razlike osebe, revežu kakor bogatinu enako nepristransko pravico delili, da ne bodete sprejemali nikakili darov ali dobičkov, kakoršnekoli vrste ali danih pod kakoršnokoli pretvezo, ki bi se nanašali na Vašo službo, bodisi neposredno ali posredno in kadarkoli, da bodete svojemu predpostavljenemu izkazovali dolžno spoštovanje in v službi dolžnosti primerno pokornost, in da bodete sploh vse tisto najskrbneje pred očmi imeli, kar je primerno dolžnostim marljivega, poštenega in vrednega, pravico prisojajočega uradnika.
Kar se mi je ravnokar povedalo, in kar sem dobro in natančno razumel, to bodem in hočem zvesto izpolnjevati.
Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!“
Besedilo prisege ostalih uradnikov patentnega urada, ki niso udje patentnega urada, in pa služabnikov, pomočnikov in pomočnic naj sc glasi:
„Vi prisežete prisego Bogu Vsemogočnemu in ] piši cesarskega ukaza z dne 10. maja 1860. 1.
obljubite pri svoji časti in zvestobi, da bodete Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu Najpre-svetlejšcmu knezu in gospodu, Francu Jožefu L, po
milosti božji cesarju avstrijskemu......itd. (veliki
naslov) in po Njegovem Veličanstvu dedičem, sledečim iz rodu in krvi Njegovega Veličanstva, brezpogojno zvesti in pokorni, da bodete državne osnovne zakone neprelomno izpolnjevali in v vseh razmerah kazali tem dolžnostim vsaki čas povsem primerno ravnanje.
Vi prisežete zlasti, da bodete dolžnosti, ki so Vam naložene v Vaši službi, vestno in natančno izpolnjevali, da bodete pri tem vedno ne samo blagor službe Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva in države pred očmi imeli, temveč tudi škode in nevarnosti po svojih močeh odvračali, zakonom, ukazilom oblastev in naročilom svojih predstojnikov voljno se pokorili in uradno tajnost zvesto varovali.
Kar se mi je ravnokar povedalo, in kar sem dobro in natančno razumel, to bodem in hočem zvesto izpolnjevati.
Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj ! “
Storjena prisega naj sc vpiše v prisežno knjigo in naj jo zapriseženec podpiše.
§. 29.
Nestalni udje patentnega urada imajo, izvrše-vaje svojo službo, iste pravice ih dolžnosti kakor stalni udje. Pred nastopom službe naj jih predsednik patentnega urada vzame enako v prisego kakor stalne ude. če se zopet imenujejo, zadostuje opomin na že storjeno prisego.
Disciplinarni predpisi.
§. 30.
Za disciplinarno ravnanje zoper uradnike in lužabnike patentnega urada so merodajni pred-
(drž. zak. št. 64).
§. 31.
Predsednik patentnega urada spada pod disciplinarno komisijo trgovinskega ministrstva. Ostali uradniki in služabniki spadajo pod disciplinarno komisijo patentnega urada, od katere je pripusten rekurz na disciplinarno komisijo trgovinskega ministrstva.
§. 32.
Nestalni udje patentnega urada so, v kolikor po svoji službeni lastnosti ne spadajo že pod kako drugo disciplinarno oblastvo, podvrženi enako stalnim udom patentnega urada disciplinarni oblasti patentnega urada po disciplinarnih predpisih, merodajnih za njegove uradnike.
§• 33.
Disciplinarna komisija patentnega urada sestoji iz pet udov vštevši prvomestnika. Predseduje predsednik patentnega urada ali njega namestnik.
Ostale štiri ude disciplinarne komisije, in pa njihove nadomestnike je poklicati iz stalnih pravo-veščih in strokovnjaških udov patentnega urada.
Disciplinarno komisijo imenuje trgovinski minister.
§. 34.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1. v moč.
liaernreither s. r.
Priloga l
k §. 2.
Zaznamek
patentnih razredov in njihovih pododdelkov.
1.	Pripravljanje rud, rudnin in goriv.
2.	(a) Pekarija (mehanični del).
(b)	„ (kemični „ ).
3.	Industrija za obleke.
4-. Razsvetljava (razen električne in plinove razsvetljave).
5.	Rudarstvo.
0.	Pivo, žganje, vino, kis, drože.
7.	Izdelovanje pločevin in žic.
8.	(a) Beljenje, barvanje, tiskanje tkanin, apretura (mehanični del).
(b)	,	„	n	» (kemični „ ).
9.	Ščetinje.
10.	Goriva.
11.	Knjigoveštvo.
12.	Kemično postopanje in aparati.
13.	Parni kotli.
14.	Parni stroji.
15.	(a) Tiskarstvo (mehanični del).
(b)	„ (kemični „ ).
10. Pripravljanje gnoja.
17.	Izdelovanje ledu, shranjevanje živil, pripravljanje mraza.
18.	Izdelovanje železa.
19.	(a) Gradnja železnic (delo vrhu zemlje, ogibališea itd.).
(b) Gradnja cest in mostov.
20.	Obrat železnic (tudi za železnice na vrveh, pocestne, poljske, rudarske, vrhotalne in gorske
železnice).
21. (a) Električni aparati (za slabi tok [telegrafija in telefonija]).
(b)	„	(baterije in akumulatorji).
(c)	„	(naprave za prevod in razdelbo).
(d)	»	„	(za močni tok [dinamostroji, elektromotorji itd.]).
(e)	, (električni merski aparati).
(0	„	(električna razsvetljava).
(g)	„ (ne posebej imenovana splošna električna ravnanja in aparati).
22.	Barvila, pökosti, laki, liki, lim. 23.	Mastena industrija, sveče, mila, mineralska olja.	
24.	Kurivne naprave.
25.	Pleteninski stroji.
26.	Izdelovanje plina in razsvetljava.
27.	Pihala in zračilne priprave.
28.	(a) Strojarstvo, obdelovanje usnja (mehanični del).
(b)	„	„	„ (kemični „ ).
29.	(a) Prejne niti (mehanični del).
(b)	„	„ (kemični „ ).
30.	(a) Negovanje zdravja (mehanično-fizikalični del).
(b)	„	„ (kemični del).
31.	Vlivarnica.
32.	(a) Steklo (mehanični del).
(b)	„ (kemični „ ).
33.	Ročna in potna priprava.
34.	Gospodarska orodja.
35.	Vzdigala.
36.	(a) Kurilne naprave (v obče).
(b)	„	„ (električne).
37.	Vrholalno stavbarstvo.
38.	(a) Les (obdelovanje, orodja in stroji).
(b)	„ (kemični del).
39.	(a) Rog, slonova kost, klej, kavčuk, plastične tvarine (mehanični del).
(b)	»	»	»	»	»	» (kemični „ ).
40.	Plavžarstvo.
41.	Izdelovanje klobukov.
42.	Znanstveni instrumenti.
43.	Košarstvo.
44.	Drobno blago in kadilna orodja.
45.	(a) Kmetovalstvo in gozdarstvo, vrtnarija in vinorejstvo, zootehnika (mehanični del).
(b)	,	„	„	„	„	„	„ (kemični „ ).
46.	Stroji za zračno in plinovo si(o.
47.	Strojevi elementi.
48.	Obdelovanje kovin, kemično (steklenina, galvanoplastika).
49.	„	„	mehanično.
50.	Mlini.
51.	Glasbila.
52.	Šivalni stroji vsake vrste.
53.	Živila (shramba in priprava).
54.	Papirni izdelki in podelava papirja.
55.	Izdelovanje papirja.
56.	Konjska oprava (oprava za jezdne in vprežne živali).
57.	(a) Fotografija (optični in fizikalični del, kamere, objektivi).
(b)	„ (kemični del).
58.	(a) Stiskalnice (v obče).
(b) Precejalne stiskalnice.
59.	Sesalke.
60.	Regulatorji.
61.	Rešilstvo.
62.	Solirtstvo.
63.	(a) Sedlarstvo, gradnja vozov (splošni del).
(b)	„	»	» (kolesa).
64.	Točilne priprave, zapirala steklenic, pomivalne priprave.
65.	Gradnja ladij in plovstveni obrat.
66.	Klanje.
67.	(a) Brušenje in likanje (mehanični del).
(b)	»	(kemični „ ).
68.	Ključarstvo.
69.	Rezala.
70.	Pisalne in risalne potrebščine.
(Sloveniach,)
69
71.	Obuvalo.
72.	Strelna orožja, strelila, okop.
73.	Vrvarstvo.
74.	Naznanilstvo.
75.	Soda in druga kemična velika industrija.
76.	(a) Preja (mehanični del).
00	» (kemični „ ).
77.	Sport, igre.
78.	(a) Raznesila (mehanični del), stroji za užigalice.
(b)	„ (kemični „ ), užigalno blago, ognjarstvo.
79.	Tobak.
80.	(a) Glinasti izdelki, kâmena, cementna industrija (mehanični del).
(b)	»	, (kemični „ ).
81.	Prevožnjarstvo splošne vrste.
82.	Osuševalne priprave.
83.	Ure.
84.	Delo na vodi.
85.	(a) Vodovod (mehanični del, napeljave po ceveh, vodni kloseti, kanalizacija, odvod, vodometi,
šumniki).
(b)	„	(vodomeri).
(c)	„	(cedilnik in očišČanje vode).
86.	Tkalstvo.
87.	Orodja in priprave (ne posebej imenovane).
88.	Stroji za veterno in vodno silo.
89.	Dobivanje cukra in škroba.
Priloga II
k §. 2.
Razdelba
posameznih patentnih razredov v petih zglasitvenih oddelkih.
Zglasitveni oddelek I.
Mehanični obrti, rudarstvo in kmeto valstvo.
1.	Pripravljanje rud, rudnin in goriv.
2.	(a) Pekarija (mehanični del).
3.	Industrija za obleke.
5. Rudarstvo.
8.	(a) Beljenje, barvanje, tiskanje tkanin in apretura (mehanični del).
9.	Ščetinje.
11. Knjigoveštvo.
25. Pleteninski stroji.
28.	(a) Strojarstvo, obdelovanje usnja (mehanični del).
29.	(n) Prej ne niti (mehanični del).
31.	Vlivarnica.
32.	(a) Steklo (mehanični del).
33.	Ročne in potne priprave.
38.	(a) Les (obdelovanje, orodja in stroji).
39.	(a) Rog i. e. (mehanični del).
41. Izdelovanje klobukov.
43.	Košarstvo.
45.	(a) Kmetovalstvo in gozdarstvo i. e. (mehanični del).
50.	Mlini.
51.	Šivalni stroji vsake vrste.
54.	Papirni izdelki in podelava papirja.
55.	Izdelovanje papirja.
66.	Klanje.
70.	Pisalne in risalne potrebščine.
71.	Obuvalo.
73.	Vrvarstvo.
76.	(a) Preja (mehanični del).
78.	(a) Stroji za užigalice.
79.	Tobak.
80.	Glinasti izdelki i. e. (mehanični del).
86. Tkalstvo.
Zglasitveni oddelek II.
Splošna gradnja strojev, kotli, motorji, delovni stroji.
13.	Parni kotli.
14.	Parni stroji.
15.	(a) Tiskarstvo (mehanični del).
17. Izdelovanje ledu, shranjevanje živil in pripravljanje mraza.
24. Kurivne naprave.
27.	Pihala in zračilne priprave.
35.	Vzdigala.
36.	(a) Kurivne naprave (v obče).
44.	Drobno blago in kadivna orodja.
46.	Stroji za zračno in plinovo silo.
47.	Strojevi elementi.
58.	(a) Stiskalnice (v obče),
59.	Sesalke.
60.	Regulatorji.
64.	Točivne priprave, zapirala steklenic in pomivalne priprave.
65.	Gradnja ladij in plovstveni obrat.
72.	Strelna orožja, strelila, okopi.
77.	Sport, igre.
82.	Osuševalne priprave.
88. Stroji za veterno in vodno silo.
Zglasitveni oddelek III.
Elektrotehnika, instrumenti in železništvo.
4.	Razsvetljava (razen električne in plinove razsvetljave).
10.	Goriva.
19.	(a) Gradnja železnic (delo vrhu zemlje, ogibališča itd.).
20.	Obrat železnic (tudi za železnice na vrveh, pocestne, poljske, rudarske, vrhotalne in gorske
železnice).
21.	(a) Električni aparati (za slabi tok [telegrafija in telefonija]).
(c)	„	„	(naprave za prevod in razdelbo).
(d)	„	„	(za močni tok [dinamostroji, elektromotorji itd.)
(e)	,	„	(električni merski aparati).
ff)	„	„	(električna razsvetljava).
(g)	„	„	(ne posebej imenovana splošna električna	ravnanja in aparati).
26. Izdelovanje plina in razsvetljava.
30.	(a) Negovanje zdravja (mehanično-fizikalični del).
36. (b) Kurivne naprave (električne).
42. Znanstveni instrumenti.
51. Glasbila.
57. (a) Fotografija (optični in fizikalični del, kamere, objektivi).
74.	Naznanilstvo.	'
83.	Ure.
85. (b) Vodovod (vodomeri).
Zglasitveni oddelek IY.
Stavbna tehnika, prevožnjarstvo in obdelovanje kovin.
7. Izdelovanje pločevin in žic.
19. (b) Gradnja cest in mostov.
34.	Gospodarska orodja.
37.	Vrhotalno stavbarstvo.
49. Obdelovanje kovin, mehanično.
56.	Konjska oprava (oprava za jezdne in vprežne živali).
61.	Rešilstvo.
63. (a) Sedlarstvo, gradnja vozov) (splošni del).
(b)	„	„ (kolesa).
67.	(a) Brušenje in likanje (mehanični del).
68.	Ključarstvo.
69.	Rezala.
81.	Prevožnjarstvo splošne vrste.
84.	Delo na vodi.
85.	(a) Vodovod (mehanični del, napeljave po ceveh, vodni kloseti, kanalizacija, odvod, vodometi
šumniki).
87. Orodja in priprave (ne posebej omenjene).
Zglasitveni oddelek Y.
Kemija in kemiški obrti.
2.	(b) Pekarija (kemični del).
6. Pivo, žganje, vino, kis, drože.
8. (b) Beljenje, barvanje, tiskanje tkanin, apretura (kemični del).
1 2. Kemično postopanje in aparati.
15. (b) Tiskarstvo (kemični del).
1 6. Pripravljanje gnoja.
18. Izdelovanje železa.
21.	(b) Električni aparati (baterije in akumulatorji).
22 Barvila, pökosti, laki, liki, lim.
23. Mastena industrija, sveče, mila, mineralska olja.
28.	(b) Strojarstvo, obdelovanje usnja (kemični del).
29.	(b) Prejne niti (kemični del).
30.	(b) Negovanje zdravja (kemični del).
32. (b) Steklo (kemični del).
38.	(b) Les (kemični del).
39.	(b) Rog, slonova kost, klej, kavčuk, plastične tvarine (kemični del).
40.	Plavžarstvo.
45.	(b) Kmetovalstvo in gozdarstvo, vrtnarija in vinoreja, zootehnika (kemični del).
48.	Obdelovanje kovin, kemično (steklenina, galvanoplastika).
53. Živila (shramba in priprava).
57.	(b) Fotografija (kemični del).
58.	(b) Precejalne stiskalnice.
62.	Solinstvo.
67. (b) Brušenje in likanje (kemični del).
75.	Soda in druga kemična vélika industrija.
76.	(b) Preja (kemični del).
78.	(b) Raznesila (kemični del), užigalno blago, ognjarstvo.
80. (b) Glinasti izdelki i. e. (kemični del).
85. (c) Vodovod (cedilnik in očiščanje vode).
89. Dobivanje cukra in škroba.
15$.
Ukaz ministrstev za trgovino in pravosodje z dne 15. septembra 1898. L,
s katerim se, izvrsujé patentni zakon, izdajejo bližnja določila o uredbi patentne sodnije, o postopanju pred njo in o izvrševanju njenih razso-deb in odredeb.
Na podstavi določil §§. 94 in 124 zakona z dne 11. januvarja 1897.1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) in na podstavi Najvišega sklepa z dne 19. julija 1898. 1. se ukazuje lako-le:
I.	Uredba patentne sodnije.
§• 1.
Za prizivno stopinjo zoper končna odločila ničnostnega oddelka patentnega urada se ustanovi patentna sodnija na Dunaju.
Ta sodnija je sestavljena iz enega predsednika ali enega predsednika senata najviše sodnije in ka-sacijske sodnije kakor predsednika in prvomestnika, iz enega svetnika trgovinskega ministrstva, dveh dvornih svetnikov najviše sodnije in kasacijske sodnije ali njih namestnikov, in pa iz treh strokovnjaških udov kakor svetnikov.
Ude patentne sodnije in njih namestnike ime-nuje po predlogu, ki ga stavi v porazumu z udeleženimi ministrstvi trgovinski minister, cesar na dobo petih let. Smejo se poklicati vnovič. (§. 41 patentnega zakona, odstavek 1, 2, 3).
Namestniki predsednika in drugih pravo-veščih udov patentne sodnije se pokličejo za predsednika iz stana predsednikov ali senatnih predsednikov najviše sodnije in kasacijske sodnije, za dvorne svetnike najviše sodnije in kasacijske sodnije iz stana dvornih svetnikov te sodnije in za svet trgovinskega ministrstva iz konceptnega osebja trgovinskega ministrstva.
Za službo strokovnjaškega uda patentne sodnije je usposobljen vsak neomadeževan tozemec, ki razpolaga z odličnim strokovnjaškim znanjem, je dovršil 30. življensko leto in ni omejen v užitku
svojih državljanskih pravic ali v razpolaganju s svojim premoženjem po zakonu ali po sodniškem od-ločilu. Prevzeti službo strokovnjaškega uda patentne sodnije ni nikdo dolžen.
§.2.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 19. julija 1898. 1. imajo vsi udje patentne sodnije, v opravilni dobi naslov „ud patentne sodnije“, strokovnjaški udje naslov „svetnik patentne sodnije“..
§• 3.
Tiste ude patentne sodnije, ki niso sodniški uradniki, vzame pred nastopom njihove službe, enako sodnikom, predsednik patentne sodnije v prisego. Če se zopet pokličejo, zadostuje opozoritev na že storjeno prisego.
Uradniki, katere določi trgovinski minister za zapisnikarje patentne sodnije, morajo vestno izvrševanje svojih dolžnosti s prisego obljubiti predsedniku patentne sodnije.
§. 4.
Za njih opravilne dobe veljajo o udih patentne sodnije določila člena 6. v državnem osnovnem zakonu o sodniški oblasti in v zakonu, danem v izvršitev k njemu dne 21. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 46.) (§. 41 patentnega zakona, 4. odstavek).
Opravila, odkazana v zakonu z dne 21. maja 1868.1. (drž. zak. št. 46.) disciplinarni sodniji, izvršuje glede udov patentne sodnije, če se gre za njihovo opravilo kot tako, patentna sodnija sama. Generalni prokurator pri najviši sodniji in kasacijski sodniji mora opravila, ki so mu naložena po omenjenem zakonu, opravljati tudi pri patentni sodniji.
Glede strakovnjaških udov patentne sodnije naj stopi na mesto odpusta iz službe odstavek od službe.
Izguba avstrijskega državljanstva ali samosvoj-nosti ima sama od sebe za seboj izgubo službe; ako izstopi kak ud patentne sodnije, ki pristoja najviši sodniji in kasacijski sodniji ali trgovinskemu ministrstvu, iz dejanskega službovanja pri teh oblastvih, mine tudi njegovo opravilo pri patentni sodniji.
§• 5.
Udje patentne sodnije dobivajo opravilne pristojbine. (§. 41 patentnega zakona, 5. odstavek.)
Višino opravilnih pristojbin odmeri za vsakega uda trgovinski minister na koncu koledarskega leta na podstavi dokazov, predloženih po predsedniku patentne sodnije, koliko se je ud privzemal k sejam in k drugemu delovanju patentne sodnije, pri strokovnjaških udih, bivajočih izven Dunaja, zlasti tudi oziraje se na oddaljenost njihovega bivališča od Dunaja.
§• 6.
Patentna sodnija razpravlja in sklepa v senatu šestih svetnikov in enega prvomestnika.
Predseduje predsednik patentne sodnije ali njegov namestnik.
Od šestih svetnikov, ki so se privzeli senatu, morata pripadati dva stanju najviše sodnije in kasa-cijske sodnije, eden stanju trgovinskega ministrstva, trije stanju strokovnjaških udov.
Tri strokovnjaške nde pozove iz zaznamka imenovanih strokovnjaških udov od primera do primera predsednik patentne sodnije. (§. 41 patentnega zakona, 6. odstavek.)
§• 7-
Za uda patentne sodnije imenovani svetnik trgovinskega ministrstva posluje kot stalni poroče-vavec patentne sodnije. Vendar se pridržuje predsedniku patentne sodnije, poleg ali na mesto stalnega poročevavca v posameznem slučaju poveriti poročilo kakemu drugemu udu.
§• 8.
Za patentno sodnijo potrebno pomožno in pisarniško osebje preskrbuje trgovinsko ministrstvo. (§. 41 patentnega zakona, zadnji odstavek.)
Došli opravilni 'kosi, rešitve in registraturski spisi patentne sodnije se vknjižujejo v trgovinskem ministrstvu v posebnih, za patentno sodnijo določenih in za take oznamenjenih knjigah; ravno tako se v trgovinskem ministrstvu izdajajo rešitve in pa shranjujejo spisi patentne sodnije.
II.	Postopanje pred patentno sodnijo.
(K §§. 87 — 93 patentnega zakona.)
§• 9-
Redne seje patentne sodnije so vsake tri mesece, v nujnih slučajih pa lahko predsednik patentne sodnije odredi tudi izvenredno sejo.
Dneve sej določi predsednik patentne sodnije in jih je v patentnem listu pravočasno razglasiti.
Javne razprave patentne sodnije se vršijo v prostorih najviše sodnije in kasacijske sodnije.
§• 10.
Stalni poročevavec patentne sodnije naj odredi vse potrebno za zadostno pripravo razprave. V tistih slučajih, v katerih je poleg njega ali na njega mestu postavljen kak drug ud patentne sodnije za poročevavca, naj stalni poročevavec odreja to v porazumu s tem udom; ako sta različnega mnenja, obrniti se je zarad razsodbe do predsednika.
§• 11.
Razsodbe patentne sodnije je razglasiti in izdati v imenu Njegovega Veličanstva Cesarja, in naj jih podpišeta prvomeslnik in zapisnikar.
Vsi drugi izdatki se izdajejo z oznamenilom „C. kr. patentna sodnija“ s podpisom stalnega poročevavca.
§. 12.
Izdatki patentne sodnije se vročujejo po pošti ali s posredovanjem patentnega urada.
III.	Izvršitev odloceb in odredeb patentne sodnije.
§. 13.
Odločbe patentne sodnije naj, v kolikor se dotikajo pristojnostnega polja patentnega urada in se v patentnem zakonu ne zahteva izrečno prošnja upravičenca, izvršuje uradoma patentni urad.
Radi izvršitve odločeb glede njihove druge vsebine naj se udeleženci obrnejo do sodnije ali do sicer pristojnih oblastev.
§• 14.
Sodnije so dolžne patentni sodniji dajati pravno pomoč.
§• 15.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1. v moč.
Baernreither s. r.	Ruber s. r.
159.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 1.,
s katerim se izdaja opravilni red za c. kr. patentni urad.
Na podstavi §§. 38 in 124 zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iz-najdeb (patentni zakon) se ukazuje tako-le:
Vložno mesto; tukaj se ravna z vlogami.
§• 1.
Vse patentnemu uradu dohajajoče vloge se prevzemajo na vložnem mestu. K vlogam pripadajoče denarne zneske je vplačevati pri blagajnici ; ona izda o vplačilu potrdilo, s katerim je potem izročiti vlogo pri okencu vložnega mesta.
Kdor na vložnem mestu izroči tjakaj spadajočo vlogo, lahko zahteva potrdilo te izročitve s tem, da se na nadpis vloge, katerega naj pripravi izročnik, pritisne pečat datuma.
§■ 2.
Na vložnem mestu se vse, patentnemu uradu dohajajoče vloge, takoj ko dojdejo in po redu prihoda, zaznamujejo z zaznamkom prihoda; on sestoji iz dneva prihoda (datuma), pri zglasitvah tudi iz napovedi ure in minute prihoda in iz tekoče številke. Dan izročbe, pri zglasitvah tudi uro in minuto iz-ročbe je na zahtevo izročnika v njegovi navzočnosti dostaviti vlogi. Vse vloge dobijo, natančno oziraje se na red njihovega prihoda, tekočo številko, ki začne vsako leto z 1, katero je poleg datuma postaviti na vlogo in jo tudi na vsaki prilogi vloge postaviti na videž; pod to številko se potem zapišejo vložni kosi
v knjigo (vložni vpisnik). Predsednik patentnega urada izda potrebna povelja, da se pri vpisu došlih vlog strogo pazi na red prihoda.
Napoved nanašajočih se podatkov v vlogah in pri denarnih pošiljatvah.
§• 3.
V vseh vlogah na patentni urad, nanašajočih se na stvar, ki že teče pri njem, je napovedati znamenje spisa, ako ga je'prosilec zvedel že iz poprejšnjih rešitev, in je navesti številko dotične rešitve, na katero se nanaša nova vloga.
Pri denarnih pošiljatvah in plačilih v gotovini patentnemu uradu je natančno napovedati, vsled česa se opravijo (ali kakor zglasitvena, letna, pritožbena pristojbina itd.), in h kateri stvari pripadajo; zlasti je pri istočasni pošiljatvi več pristojbin po poštni nakaznici ali položnici poštne hranilnice, na njihovem odrezku posamezne pristojbine, iz katerih je sestavljena nakazana vsota, natančno razložiti (na primer: zglasitvena pristojbina za N. N. na vkladne opeke 10 gl., 2. letna pristojbina za patent št. 2345 25 gl., pristojbina za pritožbo N. N. zoper odlok št. .... . 10 gl. itd.).
Pri plačilih v gotovini ali pri plačilih s čeki pri blagajnici patentnega urada, se mora, če obsega vsota več pristojbin, blagajnici izročiti natančno popisan zaznamek o določilu dotičnih vsot.
Poočitba spisov.
§. 4:
V patentnem uradu in njega oddelkih je pisati potrebne vpisnike in zapise, da se lahko vsak spis v vsakem stadiju njegovega obravnanja naglo in gotovo izsledi, in da je razviden pretek obrokov, od katerega je odvisno nadaljno obravnavanje kakega predmeta.
§• 5.
Vse spise, nanašajoče se na kak podeljeni patent, je hraniti združene, spise dodatnih patentov kazaje na spise dotičnega glavnega patenta.
Opravilni cas.
§• 6.	y
Opravilne ure patentnega urada trajajo od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
Občevanje s strankami v oddelkih patentnega urada se pa lahko z odredbo predsednika omeji na kako določeno uro v tem času; dotično odredbo je nabiti ha uhodu uradnega poslopja in jo tako na videž postaviti.
Vložno mesto in blagajniea patentnega urada sta ob delavnikih za občinstvo odprla od 9. do 2. uro.
§. 7-
Ob nedeljah in praznikih (§. 11) počiva služba v patentnem uradu.
Da se prevzemajo vloge, pa je imeti vložno mesto tudi ob teh dneh v času od 9. do 12. ure odprto; v istem času oh teh dneh je tudi izložna dvorana odprta za občinstvo. Blagajniea je ob nedeljah in praznikih zaprta; denarne zneske je ob teh dneh oddati patentnemu uradu po pošli.
Roki.
§. 8.
Z zakonom določeni roki (zakoniti roki) se ne smejo podaljšati, ako zakon ne dovoljuje izrečno njihove podaljšbe.
Od patentnega urada z ozirom na potrebščine in kakovost posameznega slučaja Ustanovljeni roki (uradni roki) se lahko podaljšajo.
§■ 9-
Roki začnč teči s časom zgodbe, določene po patentnem zakonu, po kateri naj se ravna začetek roka, ali s časom, ko se vroči stranki sklep, ki odreja rok, ali ako se ta sklep ne vroči stranki, temveč oznani in vzame v zapisnik, z oznanilom sklepa; vendar se, računaje rok, ki je določen po dnevih, ne vračunja dan, na katerega pada čas zgodbe, vročbe ali oznanila sklepa, po katerem naj se ravna začetek roka. Roki, določeni po tednih, mescih ali lotih, se končajo, ko preteče tisti dan zadnjega tedna, mesca ali leta, ki odgovarja s svojim imenom ali številom dnevu, katerega se je začel rok.
259
Ako tega dneva ni v zadnjem mescu, se končuje rok, ko preteče zadnji dan tega mesca.
§. 10.
Začetek in tek rokov se z nedeljami in prazniki (§. 11) ne ovira.
Ako pride konec kakega roka na nedeljo ali praznik (§. 11), tedaj je smatrati prihodnji delavnik za zadnji dan roka.
§. 11.
Za praznike naj veljajo: Novoletni dan, dan svetih treh kraljev, svečnica, oznanjenje Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni pon-deljek, dan sv. rešnjega telesa (telovo), dan sv. Petra in Pavla, Marijin vnebohod, rojstvo Marije, Vsi svetniki, dan sv. Leopolda, spočetje Marije, božič in dan sv. Štefana po rimsko-katoliškem koledarju.
§, 12-
Ako potekajo zakoniti ali uradni roki, ki gredo več osebam, udeleženim pri isti stvari, da opravijo isto opravilo, ob različnih časih, lahko vse osebe dotično opravilo tako dolgo opravljajo, dokler je še kateri teh oseb rok za to opravilo odprt.
Poslovanje v oddelkih.
§. 13.
Odredbe, ki pripravljajo sklepanje v sejah, ukrepa v vseh oddelkih uvodni preskuševalec ali poročevalec, kateremu je stvar izročena. O morebitni zaslišbi strank, ako se ne gre samo za odpravo zu1 nanjih pogreškov vlog ali za izpravo izročenega popisa, dalje o zaslišbi prič ali izvedencev, naj vedno sestavi zapisnik, ako treba privzemši zapriseženega zapisnikarja.
§- M-
Vse stvari, nanašajoče se na že podeljeni patent, katerih rešitev ni pridržana pritožnemu ali ničnostnemu oddelku, naj reši tisti zglasitveni oddelek, ki se je pečal s podelitvijo patenta. Stvari pravniškega značaja, za katere je predpisan sklep v seji, se rešujejo v seji dotičnega zglasilvenega oddelka, sestav-I ljeni iz pravoveščih udov.
(Slovenlsch.)
70
§• 15-
Ako je kak v §. 42 patentnega zakona imenovani izključilni vzrok, naj ud, katerega zadeva, to takoj naznani predsedniku, ki odredi vse potrebno radi nadomestila izključenega uda; ako so izključilni vzroki opazijo ali doženejo še-le v seji kakega oddelka, razsodi o lem, ako res obstoje, oddelek.
Poslovanje v zglasitvenih oddelkih.
§• 16.
Ako pokaže uvodna preskušnja (§. 55 patentnega zakona), da ima zglasilo pogreške na sebi, ki ne zadevajo patentne sposobnosti iznajdbe, se zgla-silec pozove, naj odpravi te pogreške v določenem roku. Ako pokaže preskušnja, kakor da bi bile zgla-silu na potu okolnosti, ovirajoče patentno sposobnost, obvesti se o tem zglasilec s pozivom, naj v določenem roku odda svoje mnenje ali da svoj popis primerno utesni ali prenaredi.
Ta obvestila se izdajajo na predlog posameznega uvodnega preskuševalelja s podpisom tehniškega predstojnika dotičnega zglasitvenega oddelka; v vseh prašanjih, ki niso samo tehniškega značaja, predloži strokovnjaški predstojnik dotični spis pravo-veščemu predstojniku oddelka, in potem se dotično odredi s podpisom zadnjega.
Zglasilcu, čegar zglasilo se je grajalo, je na voljo dano, priti v roku, mu dodeljenem, da Odpravi pogreške ali da izreče svoje mnenje o ovirah, ki so na polu njegovemu zglasilu, osebno v urad dotičnega uvodnega preskuševalea, da dâ pojasnila, pripravna za odpravo pogreškov in za izpravo njegovega zglasila.
Mnenju dotičnega uvodnega preskuševalea se’ pridržuje, da določi, ali naj se obstoječi pogreški odpravijo z izpravami v izvodih prvotno izročenega popisa ali s predložbo novih popisov.
§• 17.
Zaznamke oglašenih patentov je redno vpo-slati vojnemu ministrstvu in ministrstvoma za finance in notranje stvari; razen tega se objavijo v patentnem listu. Imenovanim ministrstvom je patentni list redno takoj, ko izide, vposlati.
Ako pokaže uvodna preskušnja vzrok mnenja, da spada iznajdba povsem ali deloma v področje
državne samotržne pravice, naj uvodni preskuše-valec vpraša pristojno samotržno oblastvo za mnenje.
Patentni urad se obrne do vojnega ministrstva, da mu imenuje osebe, katere se morejo vprašati za mnenje pri iznajdbah na polju tehnike za orožje in raznesila, in ki se smejo v zmislu §. 37, tretjega odstavka patentnega zakona privzeti k posvetovanjem zglasitvenih oddelkov.
§• 18.
Sklepanje v seji zglasitvenega oddelka je potrebno za sklep, da se vrne zglasilo (§. 56, prvi odstavek patentnega zakona), da se odredi oklic (§. 57, prvi odstavek patentnega zakona), da se razsodi o podelitvi patenta v postopanju o ugovoru (§. 60 patentnega urada), končno da se odloči o preložitvi prednosti vsled bistvenih prenaredeb prvotnega popisa (§. 52, zadnji odstavek in §. 54 zadnji odstavek, patentnega zakona), če se pa v izložnem roku ni vložil ugovor, in če uvodni preskuševalec predlaga podelitev patenta, tedaj se lahko išče sklep o podelitvi patenta po okrdžnici.
§■ 19.
Opravilne spise, katere so posamezni uvodni preskuševalci pripravili za sklepanje v zglasitvenem oddelku, je oddati tehniškemu predstojniku oddelka vsaj tri dni pred sejo ; on določi drugega tehniškega uda za sklepanje in vpiše spise v dnevni red za sejo. Najzadnje eden dan pred sejo izroči spise z dnevnim redom prvomestniku oddelka.
Tiste stvari, o katerih je sklepali v zmislu §. 40 patentnega zakona v seji oddelka, sestavljeni samo iz pravoveščih udov, je odkazati pravovešcemu predstojniku tistega oddelka, ki se je bavil ali se še bavi s podelitvijo patenta, in on jih odkaže pravo-veščemu uradniku svojega oddelka v obdelovanje in jih vpiše, ko je pripravil načrt za sklep, v dnevni red za sejo, katero je imeti po §. 40 patentnega zakona.
O vpisih v register patentnih zastopnikov v zmislu §. 43 patentnega zakona sklepa oddelek, ki se sestavi pod predsedstvom predsednika ali njegovega namestnika, privzemši dva pravovešča uda (§. 11 min. uk. z dne 15. sept. 1898. 1., drž. zak. št. 157).
S. 20.
V seji se postavijo zanjo pripravljeni spisi po dnevnem redu na posvetovanje. V sejah zglasitvenih oddelkov se zapisnik ne piše, vendar je na vsakem posameznem spisu, o katerem se je v oddelku sklepalo, na videž postaviti imena tistih oseb, ki so sodelovale pri sklepu.
Sklepa se na podstavi predloga, katerega je pripravil uvodni preskušovalec; v seji sklenjene pre-naredbe je izvršiti v osnutku predloga, in ako se sklep bistveno razlikuje od predloga, tedaj je načrt rešitve spisati na novo v porazumu z udom, čegar predlog se je potrdil.
§. 21.
Pri uvodni preskušnji je delati na to, da se bistveni predmet iznajdbe v popisu kolikor moči jasno in natančno izrazi v obliki, pripravni za natisek, in da se pravice do patenta- in naslov patenta, ki ga je podeliti, povsem strinjajo z vsebino popisa.
•Ako se gre za ravnanje za narejo nove tvarine (§. 110 patentnega zakona), se mora novost tvarine v naslovu in v pravicah do patenta izraziti s polno natančnostjo.
Pri oznani zglasila (S- 57 patentnega zakona) je bistveni predmet iznajdbe, kolikor moči kratko, z iskalnicami tako načrtati, da izvedeni udeleženci lahko iz tega spoznajo, na kaj se nanaša zglasilo; besedilo, katero je potem objavili, naj dotični uvodni preskuševalec pripravi za sejo ob enem s predlogom za oznano.
§. 22.
V izložni dvorani je imeti izložena zglasila z njihovimi prilogami vred in pa tudi patentne spise dodeljenih patentov pripravljene, da jih lahko vsakdo pregleda. Tiskani izvod obrisa se ne izloži.
O izloženih zglasilih je pisati pripravne zaznamke, da se vsako izloženo zglasilo, ako se pove ime zglasilca, in ravno tako zglasila, spadajoča v določeni razred, lahko in naglo ovedejo, če se imenuje ta razred.
Izložna dvorana je za promet občinstva odprta ob delavnikih od 9. do 3. ure, ob nedeljah in praznikih (§. 11) od 9. do 12. ure; pol ure pred koncem tega časa pa se ne izročajo več nikaka zglasila
in patentni spisi. Zglasila in patentne spise, ki so v rokah strank, je na koncu uradnega časa terjati in jih zopet vzeti v uradno hrambo.
Kdor si v izložni dvorani izposodi kako zglasilo ali patentni spis v pregled, naj o tem napiše potrdilo, na katerem je zaznamovati število izposojenih kosov. Izposojevalci naj rabijo izposojena zglasila in patentne spise na mestih, njim odkazanih.
Dovoljeno je, delati iz zglasil beležke in črteže obrisov; popolne kopije popisov in zlasti obrisov pa se smejo napravljati samo s posebnim dovolilom predstojnika dotičnega zglasitvenega oddelka; to se le dovoli, če stranka verojelno dokaže, da potrebuje popolno kopijo za vtemeljevanje ugovora. Pri tem pa se izrečno opozarja na obrambo tvoriteljske pravice, ki pristoja izločenemu patentnemu popisu po §. 57, 4. odstavek patentnega zakona.
Stranke smejo rabiti črnilo in peresa v izložni dvorani le s posebnim dovolilom. V napravo beležk, črtežev in kopij v dvorani smejo stranke rabiti le svinčnike ali tintne črtnike.
Prevzemaje nazaj izposojene kose naj se uradnik, ki ima službo, prepriča o njih popolnosti in naj napisano potrdilnico vrne ali uniči.
Več zglasil in patentnih spisov se sme kaki stranki le tedaj hkratu izročiti, če jih potrebuje za primerjanje med seboj.
Stranke morajo narejene beležke, črteže ali kopije na zahtevo pokazati predstojniku izložne dvorane.
Ako zapiski, ki so jih naredile slranke, presegajo pripustno mero beležek ali črtežev, ima predstojnik izložne dvorane pravico, te zapiske pridržati.
Poskrbeti je zato, da se ozira na stranke, po vrsti njihovega prihoda.
V izložni dvorani je prepovedano glasno govorjenje, druge navzočnike moteče obnašanje in pa kajenje. Predstojnik izložne dvorane naj pazi na to, da se vzdržuje mir in red v njej.
Osebam, ki ravnajo opetovano zoper predsto-ječa določila, lahko predsednik patentnega urada na predlog predstojnika izložne dvorane pri pove trajno ali začasno obisk izložnč dvorane.
262
§. 23.
Izvršeno oznano je v spisu dotičnega zglasila na videz postavili.
Da se je zglasilo umaknilo ali da se je patent odrekel (§. G6 patentnega zakona), se oznani oziraje se na svoječasno oznano zglasila in nazna-nivši ime zglasila in naslov iznajdbe.
§. 24.
Da se je zglasilo oznanilo (oklic, §. 57 patentnega zakona), o tem je zglasilca obvestiti s priporočenim pismom ali proti vsprejenmi potrdilnici s pristavkom, da je v treh mescih po dnevu oznane vplačati prvo letno pristojbino (20 gl ), sicer bi se smatralo zglasilo za umakneno.
Okolnost, da zglasilec ni dobil tega obvestila, ne ovira nastopa pravnih posledic, zvezanih z opuščenim vplačilom,'in ne utemeljuje nikake odgovornosti za patentni urad.
§• 25
Nadaljne letne pristojbino dotekajo v vsakem letu v izplačilo na dotični koledarski dan, katerega se je zglasilo v patentnem listu (§. 57 patentnega zakona) oznanilo. Po tem dnevu se lahko še veljavno vplača le proti plačilu dokladne pristojbine 5 gl. v treh mescih.
Ako se en mesec po plačilnem dnevu letna pristojbina danega slučaja dodavši dokladno pristojbino ni plačala, pošlje patentni urad imetniku patenta, oziroma njega pooblaščencu z naslovom, vpisanem v registru, obvestilo, da se plačilo ni opravilo in da se lahko še donese, plačavši dokladne pristojbine, do preteka treh mesecev od plačilnega dne, ki ga je povedati v obvestilu.
Ako se vplača letna pristojbina po plačilnem dnevu brez dokladne pristojbine, pozove patentni urad vplačalca,, da doplača dokladno pristojbino tekom ostanka trimesečnega roka; ako se v tem roku ne doplača dokladna pristojbina, se vrne vplačana letna pristojbina in se ravna, kakor da je patent prestal.
Okolnost, da imetnik patenta ni dobil takega obvestila ali poziva, ne ovira nastopa pravnih posledic, združenih z opuščenim plačilom, in ne utemeljuje nikake odgovornosti za patentni urad.
Poslovanje v pritožnih oddelkih.
§. 26.
V	pritožnih oddelkih veljalo zmislu primerno za pripravo sklepov predpisi, dani za zglasitvene oddelke, kolikor patentni zakon ne odreja nič posebnega, z nastopnimi izpremembami.
Za vsako pritožbo in za vsak predlog, pridržan razsodbi v zglasitvenem oddelku, naj predsednik patentnega urada ali njegov zastopnik, ki je poklican za predsedstvo v pritožnem oddelku, postavi' pravo-veščega ali strokovnjaškega uda pritožnega oddelka za poročevalca po tem, ali se gre bolj za pravniška ali za tehniška vprašanja. Ako je treba, se lahko postavita tudi dva poročevalca, en pravovešči in en strokovnjaški.
Ako pripada strokovnjaški poročevalec nestalnim udom patentnega urada, tedaj je izvršitev pripravljalnega postopanja na podstavi njegovih predlogov odkazali uradniku patentnega urada.
Ako se pokaže, da je stvar za sklepanje v seji zadostno pripravljena, predloži poročevalec spis predsedniku, ki določi dan seje in vkrene povabilo strokovnjaških udov, katere je izvoliti po stroki iznajdbe.
Ce je treba, se lahko pred zbranim pritožnim oddelkom izprašajo stranke, zaslišajo priče in izvedenci ter zapišejo drugačni dokazi.
O sprejemu dokazov in odredbah v pripravljalnem postopanju in pa o pritožni razpravi je pisati po zapriseženem zapisnikarju, ako treba pri-vzemši tehnika, zapisnike, ki naj obsegajo bistvene izide uvodnega postopanja in pa razprave.
Poslovanje v ničnostnem oddelku.
§. 27.
Za vsak predlog, pridržan razsodbi v ničnostnem oddelku, določi predsednik ali njega namestnik pravoveščega uda ničnostnega oddelka za poročevalca, ki je dolžen opraviti pripravljalno postopanje za ustno razpravo (§. 71 patentnega zakona).
V	vseh slučajih, ki niso čisto pravniškega značaja, je razen tega po stroki dotične iznajdbe postavili strokovnjaškega uda za poročevalca, in pravovešči poročevalec naj se ž njim dogovarja. Skupno
o izidih pripravljalnega postopanja poroča v ustni razpravi pravovešči ali strokovnjaški poročevalec, potem ali je stvar bolj pravniškega ali tehniškega značaja, ako je treba, pa oba. Ako se pokaže različno mnenje o poročilu, razsodi prvomestnik.
§. 28.
V pripravljalnem postopanju naj poročevalec vso pravdno tvarino za ustno razpravo v toliko pripravi in uredi, da sc lahko ta razprava, ako moči, izvede v enem teku in brez prcnehljaja.
Poročevalec naj torej, zlasti s tem, da zasliši stranke ali izve njihovo mnenje, določi, katere z njihove strani dokazovanih pravic se priznavajo, katere dejanske trditve se dopuščajo in katere teh pravic in trditev se oporekajo ; ako nasprotnik prizna kako pravico, katero je stranka dokazovala, ali dopušča kako dokazovano dejansko stvar, naj to v zapisniku ugotovi.
Glede dejanskih stvari, ki so ostale sporne, naj poročevalec potrebno ukrene, da se pripravijo dokazila, da se sprejmejo tisti dokazi, ki se v ustni razpravi ne dajo izvršiti ali katere je treba takoj zapisali v namen vgolovitve dokaza.
Kakor dokazi, ki se ne dajo izvesti v ustni razpravi, pridejo zlasti v poštev: ogledi, zaslišba zunanjih prič po zaprošnji, zamudne preiskave po izvedencih, in pa sploh vsitisti dokazi, katerih sprejem v ustni razpravi bi jo, kakor je pričakovati znatno otežil ali razmeroma zadržal.
Vsem takim sprejemom dokazov je privzeti obe stranki ali njih zastopnike. Izvršujč sprejem dokazov naj zmislu primerno veljajo predpisi §§. 266 do 370 civilnega pravdnega reda z dne 1. avgusta 1805. 1. (drž. zak. št. 113). Ako stranke izostanejo, to ne nasprotuje sprejemu dokazov.
Pri tem pa se je vedno ozirati na to, da ima uvodno postopanje namen, le pripravljati ustno razprave, da naj torej za to razpravo pridržani sprejem dokazov, dopolnjen z izidi uvodnega postopanja, podaje zbranemu oddelku javno in popolno sliko celega spornega slučaja.
Ako je za isto dejanjsko stvar navedenih več prič, naj poročevalec najprej, zaslišavši stranke, ali drugače na pripravni način določi, katere teh prič
morejo najbolje potrditi dejanjsko stvar, za katero se gre, in naj potem stavi svoje predloge radi povabila prič za ustno razpravo.
Poročevalec naj v uvodnem postopanju dela vedno na to, pa navedejo stranke dejanjske stvari in dokazila, ki služijo v vtemeljevanje njihovih pravic, popolnoma in na drobno, in naj opozori stranke na izključbo prepozno navedenih dejanjskih stvari in dokazov, pripustim po §§. 74 in 75 patentnega zakona, oziroma §§. 179, 181, 275 in 278 civilnega pravdnega reda.
O sprejemu dokazov in o odredbah v uvodnem postopanju je po zapriseženem zapisnikarju, ako treba, privzemši tehnika, sestaviti zapisnik.
§. 29.
Naroke v uvodnem postopanju odreja poročevalec in jih naznani strankam ali njih zastopnikom; poročevalec ima v uvodnem postopanju v §§. 180 do 185 civilnega pravdnega reda navedene pravice in dolžnosti prvomestnika v sodnem postopanju.
On lahko odreja v uvodnem postopanju vršeče se sprejeme dokazov in jih lahko izvršuje sam ali pa se obrne glede tega po zaprošnji do sodnij (§. 83 patentnega zakona). Pri sprejemu dokaza mu pri-slojajo pravice, katere vrši v postopanju pred sodnijami pri sprejemu dokaza, ki se godi pred razsodno sodnijo, prvomestnik.
V uvodnem postopanju se stranke ne morejo zaslišati s prisego.
§. 30.
Ko je uvodno postopanje izvršeno, predloži poročevalec vse spise s svojimi predlogi predsedniku ali od njega določenemu prvomestniku ničnostnega oddelka. Ako najde poročevalec ali prvomestnik, da je uvodnemu postopanju podvrženi predlog zaradi nepristojnosti patentnega urada ali zaradi že odločene stvari zavrnili kakor nesposoben za razpravo (§. 72, 2. odstavek, patentnega zakona), tedaj se obrne do ničnostnega oddelka, da ukrene v nejavni seji. Drugače odredi predsednik ali drugačni prvomestnik ničnostnega oddelka, ako ne smatra, da je odrediti še kako dopolnilo pripravljalnega postopanja, razpis ustne razprave; zato potrebne odredbe načrta poročevalec in jih predloži prvomestniku v odobrilo.
§■ 31.
Preß ustno razpravo naj se pravovešči udje ničnostnega oddelka seznanijo s tehnično, strokovnjaški udje s pravniško stranjo slučaja, ki pride v razpravo. Prvomestniku se pridržuje, da dâ v ta namen spis v obhod ali da uvede ustno podučilo po poročevalcu.
§• 32.
Izide pripravljalnega postopanja naj, kolikor se zbranemu ničnostnemu oddelku ne naznanijo neposredno s sprejemom dokazov, ki ga je opraviti v ustni razpravi, v ustni razpravi razloži poročevalec (§. 27) na podstavi zapisnikov, ki so se sestavili v uvodnem postopanju.
Vmesna odločila v pritožnih oddelkih in v ničnostnem oddelku.
§• 33.
Predloge za vmesna odločila, za katera zadostuje po §. 37, 2. odstavku patentnega zakona navzočnost samo treh udov v pritožnih oddelkih in v ničnostnem oddelku, je izročiti prvomestniku posebej, jih vpisati v posebni dnevni red in jih, ka-kor ukaže prvomestnik, vzeti v razpravo pred predmeti ali po predmetih, ki so pridržani polni seji oddelka.
Odpravki.
§. 34. .
V patentnem uradu se odpravlja z oznameni-lom „c. kr. patentni urad“ z dostavkom oddelka (zglasitveni oddelek I, II, III, IV ali V; pritožni oddelek A ali B-, ničnostni oddelek“) in odpravke mora podpisovati predsednik ali kak predstojnik dotičnega oddelka.
Predsedniške stvari se odpravljajo z ozname-nilom „Predsednik c. kr. patentnega urada“ in podpiše jih predsednik patentnega urada ali njega namestnik.
Pristojbine prič in izvedencev.
§• 35.
Pri presoji pravice prič in izvedencev, ki jih je zaslišal patentni urad, do pristojbin prič in izvedencev in pri odmeri teh pristojbin naj zmislu pri-
merno veljajo določila ukaza pravosodnega ministrstva z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221).
Pristojbinsko tarifo postavi in izda patentni urad z odobrilom trgovinskega ministra.
Službeni jezik.
§. 36.
Službeni, opravilni in razpravni jezik patentnega urada je nemški.
Vloge in njihove priloge v patentnih stvareh za osebe, ki bivajo v tozemstvu, se lahko pri patentnem uradu izročajo v vsakem na njihovem bivališču v deželi navadnih jezikov.
Take vloge se rešujejo strankam v teh slučajih v nemškem jeziku z dodatkom prevoda, ki odgovarja jeziku vloge.
Vloge in njihove priloge v patentnih stvareh za osebe, ki bivajo v inozemstvu, je pri patentnem uradu vlagati v nemškem jeziku.
Vloge strank, ki ne odgovarjajo poprej omenjenim zahtevam, naj se vrnejo prosilcem ali njih zastopnikom, podelivši jim rok. da predložijo pravo-redno vlogo.
§• 37.
Ta ukaz stopi s 1. januvarjem 1899. 1. v moč.
Biiernreither s. r.
100.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.1.
o potrebnostih zglasil patenta in pa pooblastil za zastopanje v patentnih stvareh.
Na podstavi določil §§. 53, 7 in 124 zakona z dne 11. jnnuvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako:
§• 1.
V dosego patenta je iznajdbo zglasiti pri patentnem uradu s pismeno vlogo (priloga I).
§. 2.
Zglasilo mora obsegati:
1.	Ime in priimek, posel in stanovališče prosilca patenta, če se zglasilo izroči po zastopniku, razen tega iste povedbe gledé tega zastopnika; prosilci patenta, ki ne bivajo v tozemstvu, morajo svoja zglasila in vse nanje in pa na podeljene patente nanašajoče se vloge vložiti po posredovanju v tozemstvu stanujočega zastopnika (§. 7 patentnega zakona), dodavši gornje povedbe glede stalnega tega tozemskega zastopnika;
2.	zaprosilo za dodelitev patenta;
3.	kratko, stvarno oznamenilo iznajdbe, ki jo je patentovati (naslov) ; razen tega naslova je podati pojasnila predmeta iznajdbe ne v zglasilu samem, temveč v popisu, ki gaje priložiti zglasilu;
4.	število let, za katera hoče zglasitelj plačati letno pristojbino pred dodelitvijo patenta.
8- 3.
Pri zglasilu dodatnega patenta (§. 4, odstavek 2 patentnega zakona), je osnovni patent, na katerega se nanaša dodatno zglasilo, oznameniti s po-vedbo številke in naslova njegove podelitve ali, ako se patent še ni podelil, s povedbo podatkov njegovega zglasila.
§- 4.
Zglasilu se mora priložiti :
1.	Zglasitvena pristojbina 10 gl. (§. 114 patentnega zakona) ali potrdilo, da se je ta pristojbina že plačala pri kakem poštnem uradu, da jo odkaže blagajnici patentnega urada; ako se opravi zglasilo z neposredno izročbo pri patentnem uradu, naj vplača izročilec zglasitveno pristojbino pri blagajnici patentnega urada in naj izroči zglasilo s potrdilom vred, katero jc dobil od blagajnice, v vložnem mestu ;
2.	ako izroči prosilec patenta svoje zglasjlo po zastopniku, pooblastilo, izdano zastopniku;
3.	po predpisih §. 52 patentnega zakona sestavljeni popis zglašene iznajdbe v dveh izvodih (podpisanih po prosilcu patenta ali, če je tako, po njegovem zastopniku).
§- 5.
Zglasila patenta, za katera se skuša doseči odlog zglasitvene pristojbine ali prve letne pristojbine, in pa vloge, za katere se skuša doseči odpustek kake v §§. 115 in 116, št. 1, 2 in 3 patentnega zakona predpisanih pristojbin, naj stranka na prvi poli pod kolkom preskrbi s primernim zaznamkom.
§- 6.
Pooblastila, ki jih je po §. 7 patentnega zakona položiti pri patentnem uradu, za zastopanje v patentnih stvareh, morajo obsegati v začetku ime in priimek pooblastitelja ali, če je tako, njegove firme, njegovo bivališče in naslov (cesto in hišno številko), oziroma sedež firme, s povedbo države, pri manjših krajih tudi pokrajine ali drugačnega upravnega okraja, dalje naslov iznajdbe, ki jo je zglasiti, in pooblastilo, zglasiti za njo patent in pa morebitne dodatne patente; pri pooblaščenju za zastopanje že podeljenih patentov je v pooblastilu z natančno pisavo navesti naslov patenta in njegovo številko. Pooblastila morajo biti datovana in se morajo glasiti na osebe, ki so oznamenjene s svojim državljmskim imenom. Ako je pooblaščenih več oseb, mora pooblastilo obsegati dostavek, da so vse skupaj kakor tudi vsaka posebej sama vpravičene v zastopanje; kakega drugačnega določila pooblastila ne smejo imeti.
Pooblastila morajo dalje zastopnika pooblaščati za zastopanje glede vseh, na patent in njegove morebitne dodatne patente se nanašajočih stvarij in pooblaščali ga morajo zlasti, da zastopa pooblasti-tclja v teh stvareh pred patentnimi, sodnimi in upravnimi oblastvi in pa tudi izven oblastveno, da začne patentne spore in stavi kazenske predloge, da sprejema vročbe vsake vrste, zlasti tudi tožbe, ugovore in prve pravdne spise in pa zaprosila, da zahteva in opravlja zastope, se poprijema pravnih sredstev vsake vrste in jih umika, da izprosi izvršila, naredbe v varnost in začasne odredbe in odstopa od njih, da sklepa poravnave vsake vrste, vzdiga denar in denarne vrednosti.
Pooblastilo mora imeti dalje dostavek, da je zastopnik pooblaščen, za ves obseg svojega pooblastila ali eden del imenovati namestnika. (Priloga II.)
Ako naj bode zastopnik tudi pooblaščen, zglasilo povsem umakniti, tedaj mora biti za to izrečno pooblaščen.
Pooblastila, v katerih se zastopnik pooblašča, odpovedati se že dodeljenemu patentu povsem ali deloma, ali izdati prenosno listino glede patenta v imenu imetnika patenta, morajo biti poverjena, kakor je predpisano.
Priloga II.
§• 7.
Zglasila in njihovo priloge za osebe, ki bivajo v tozemstvu, morajo biti spisana v nemškem jeziku ali v kakem v bivališču teh oseb v deželi navadnih jezikov. Tozcmskim zglasilcem, ki izročijo svoje zglasilo v kakem drugem nego v nemškem jeziku, se ne brani, da spišejo eden izvod obeh popisov, katere je priložiti zglasilu, v nemškem jeziku.
Za prosilce patenta, bivajoče v inozemstvu, je spisovati zglasila in pa njihove ppiloge v nemškem jeziku; glede pooblastil, katera spišejo taki prosilci patenta v inozemskih jezikih, se prepušča patentnemu uradu zahtevati, da predložijo poverjene nemške prevode.
§• 8.
Priloge zglasila je oskrbeti s tekočimi številkami ali črkami in jih pod njimi navesti v zglasilu.
Zglasilo in pa popise in obrise naj prosilec patenta ali, ako izroči zglasilo kak zastopnik, ta podpiše.
Naslov naj bo v kratkem in stvarnem zaznamc-nilu bistva iznajdbe; reklamska in umišljena ozna-menila so izključena.
§• 10.
Za natis popisov in fotografično obnovo narisov je gledati najnatančneje na nastopna določila:
Za vse spise zglasila je porabljali papir v obliki 33 ali 34 centimetrov višino na 21 centimetrov "širine.
Za pisanje je porabljati temno črno ne lepljivo tinto.
Spise, ki so narejeni s pisalnim strojem, je predložiti v natančno čitljivih odtisih, in smejo biti natisnjeni le na eni strani.
Pri vseh spisih je puščali na levi strani 3 do 4 centimetre širok prostor prazen.
Narise je izročati v enem glavnem in enem postranskem izvodu; za glavni izvod je porabljati bol, močen in gladek risalni papir (takozvani Bristol- ali Karton-papir).
Ime in priimek, posel, stanovališče in naslov prosilca patenta, in pa iste napovedi glede njegovega morebitnega zastopnika je v napisu zglasila navesti z natančno čitljivo pisavo; pri krajih manjšega pomena, zlasti pri takih, ki ležč v inozemstvu ali imajo večkrat se nahajajoče ime, je povedati državo, pokrajino ali upravni okraj, kjer leži dotični kraj.
Ako terja zglasilec prednost, segajočo nazaj pred dan zglasila, na podstavi državnih pogodeb, je v zglasilu navesti podatke, potrebne za dokazovanje teli prednostnih pravic, in je v dotični inozemski državi opravljeno zglasilo spričati. Ako dotična dokazila zglasilcu še niso na razpolago, se lahko pozneje predložijo.
§• 9-
Popis mora odgovarjati zahtevam §. 52 patentnega zakona in biti tako sestavljen, da je pripraven za natis; nepotrebne iti bistva iznajdbe ne označujoče obširnosti je torej opustiti.
V začetku popisa je navesti ime in priimek zglasilca in naslov iznajdbe soglasno z dotičnimi napovedmi v zglasitveni vlogi.
Narise je izdelati na listih v obliki 33 ali 34 centimetrov višine na 21 centimetrov širin«' (oblika 1) ali 33 ali 34 centimetrov višine na 42 centimetrov širine (oblika II), ali 33 ali 34 centimetrov višino na 63 centimetrov širine (oblika III).
Večje oblike naj se le porabljajo, če izključuje natančnost, potrebna za razumevanje narisov, njihovo ponovo na najmanjšo obliko, ali če bi porab-ljaje zadnjo moralo postati število listov preveliko; vendar se je oblike III s 63 cm širine kolikor moči ogibati.
§• H.
Narise je obrobiti z navadno črno črto, oddaljeno 2 cm od roba lista; v prostoru, omejenem s to krajno črto, je v gornjim delu lista določen prostor najmanj 3 cm širine za nastopne napovedi : v oglu na levi strani zgoraj za ime prosilca patenta in za datum izročitve, v oglu na desni zgoraj za številko narisnega lista (list I, II, 111 itd.), v sredi zgoraj za naslov; kolek je dostaviti v desnem gornjem oglu, podpis prosilca patenta, oziroma njegovega pooblaščenca, v spodnjem desnem oglu.
Posamezne slik«' narisov je oznamenili s sl. 1, 2, 3 itd. ; v oznanumilo posameznih sestavin v teli
slikah orisanih predmetov, je porabljati črke latinske abecede ali številke; enake sestavine je v vseli slikah oskrbeti z enakimi znamenji.
V popisu so je ozirati na narise s tem, da se pove številka slike in dotične črke ali številke.
§. 12.
Naris in pa vso pisavo na glavnem izvodu narisov je izvesti s kitajskim tušem v temnočrnih črtah, ne barvali ali tuširati. Črte enake veljave je izvesti enako debelo; črtke v oznamenilo prerezov in po-vdarek okroženih oblik ne smejo prehajati druge v druge. Sencç s črtkami je omejiti na najpotrebnejšo ; polne sence naj se ne delajo.
Kakor postranski izvod narisa naj se vloži preris (pavza) glavnega izvoda na risalnem platnu; izdelan sme biti v barvah, da se označi tvarina, ki se porabi.
Narisi se ne smejo zložiti ali zaviti, temveč jih je tako zamotali, da pridejo v gladkem stanju do patentnega urada.
§. 13.
Vse mere in teže naj se napovedö po metričnem sistemu; napoved določenega merila ali določenih premer se ne zahteva. Temperaturne napovedi je navesti po Celziju, napovedi gostosti kakor specifične teže. Pri kemiških oznamenilih je porabljati občno priznane simbole atomskih tež in molekularne formule.
§. 14,
Q decimeter	. . . . dm2
1 1 centimeter .	.	.	.	. cm2
n milimeter	.	.	. mm2
hektar ....	
ar		
3. za prostorne mere	
kubičenkilometer	. . . . km2
kubičenmeter .	.... m3 '
kubičendecimeter	.... dm3
kubičencentimer	. . . . cm3
kubičenmilimeter	.	.	.	. mm3
4. za posodne mere	
hektoliter . . .	. ... td
liter ...	. ... 1
deciliter . .	.	. ... dl
centiliter .	,	.	. ... cl
5. za uteži	
bečva . .	. ... t
metrični stot	■ • • • 2
kilogram .	.	.	
dekagram . .	.... dk
gram ....	. ... y
decigram . . .	■	. dg
centigram . .	. ... cy
miligram . . .	.... my
Za okrajšalna znamenja je rabiti latinsko kur-	
zivno pisavo; znamenjem s	3 na desni strani ne pri-
stavlja pika; znamenja je	pristavljati številkam na
desno stran v enaki vrsti,	pri številkah z desetin-
skimi mesti za zadnjim desetinskim mestom.
§• 15.
Modele in vzorce je zglasilu v obče le tedaj priložiti, če je to za razumevanje popisa namenu primerno; predložiti jih je navadno le v enem izvodu.
Za okrajšila napovedi mer in tež je porabljali naslednja znamenja:
1.	za dolgostne mere
miriameter................/Jtm
kilometer.................km
meter.....................m
decimeter ................dm
centimeter ...	.	. cm
milimeter.............. mm
2.	za površinske mere
Q] miriameter............./im2
I I kilometer .... km* Q meter..........m2
Pri postopanju za napravo barvil iz kôtrana je v vseh slučajih zglasilu priložiti dobra barvanja na volno, svilo ali bombaž; pritrjena morajo biti na primeren način na karton-papir v obliki, predpisani za zglasilo samo (oblika I, §. 10); od vsakega barvila iz kôtrana je prirediti barvanja v treh različnih stopnjah.
Njim je priložiti popis rabljenega barvalnega postopanja z natančnimi povedbami o koncentraciji smetane, o morda rabljenih strojih, temperaturi itd. in pa tudi o tem, ali je bila rabljena smetana po-bledela ali je pridržala še več ali manj barvila. Ako se naj patentna obramba razteza na vrsto barvil iz kôtrana, ki se dado združiti v eno skupno vsled ; njihove kemične vkupnosti, tedaj je gornja barvanja
(Ölovenisch.)
71
prinesti le od nekaterih značilnih zastopnikov te vrste. Barvalni predpisi se v patentnem spisu objavijo le na izrečno prošnjo zglasilca.
Patentni urad ima razen tega pravico tudi pri vseh drugih iznajdbah, če se smatra to za potrebno v pojasnilo, zahtevati, da se predložijo modeli, vzorci ali obrazci. Ako se pokaže pri postopanju za izdelovanje kemičnih snovi potrebno, da se doprinesejo vzorci končnega izdelka ali doslej neznanih vmesnih izdelkov, vložiti je te vzorce v steklenicah okoli 30 mm zunanjega premera in 80 mm skupne
višine, zamašene s steklenimi zamaški in s pečatom zglasilca ali njega zastopnika in opremljene z natančnim oznamenilom vsebine.
Pri raznesilriih snoveh, zlasti snoveh pripadajočih razredu 78, ni treba predložiti obrazcev.
§• 16.
Ta ukaz slopi s 1. dnein januvarja 1899. 1. v moč.
Haernreitlier s. r.
Priloga I
(k §• 1.)
C. kr. patentnemu uradu
na Dunaju.
Podpisan . ime in priimek, posel (firma)..............................................................
...........................................stanovališče z naslovom vred (cesta, hišna številka) ......
.....................................mesto, pokrajina........................................................
zastopan po.................ime in priimek, posel, stanovališče in naslov zastopnika..................zglaša
.... kratek stvaren naslov iznajdbe................................................................
v patentovanje in prosi, da se —77— na to iznajdbo podeli patent.*)
Podpisan . . namerja, plačati letno pristojbino najprej za ... let . .
Temu zglasilu je predloženo:
A 2 popisa,
B glavna narisa,
G postranska narisa,
D 1 pooblastilo.
Zglasitvena pristojbina v znesku 10 gl..................
—	je priložena.
—	se je vplačala pri blagajnici patentnega urada in je zadevno potrdilo tukaj priloženo.
—	se je po poštnem oddajnem listu (po prejemnici poštno hranilnice) vposlala s poštno nakaznico (nakaznico poštne hranilnice) blagajnici patentnega urada.
.................dne...........................18 . .
N. N.
zastopan po
(podpis zastopnika.)
*) V slučaju zglasila dodatnega patenta: kakor dodatni patent k patentu št.....na
(ali: k patentu na..................zglašenemu dne............... ....	)
Priloga II
(k §. 6.)
Pooblastilo.
Podpisan ... (N. N. ime in priimek [firma], stanovališče [sedež firme], naslov [cesta in hišna številka] mesto, pokrajina) ....	..................................................................
pooblašča gospoda
.................................N. N. (stanovališče, naslov)................................
n je »a
zglasiti za —A- patent v Avstriji na.............................................. ....
njo
in pa morebitne dodatne patente*).
je
On (pri več pooblaščencih: „Oni1, in sicer skupno kakor tudi vsak posamezni za-se“) — torej pooblaščen . v zastopanje podpisan . . . glede vseh na patent, ki ga je zglasiti, in njega morebitne dodatne
y.	]G
patente nanašajočih se stvari; zlasti -— pooblaščen . . , zastopati podpisan ... v teh stvareh pred
so
patentnimi, sodnimi in upravnimi oblastvi in pa tudi izven oblastveno, začeti patentne spore in stavljati kazenske predloge, sprejemati vročbe vsake vrste, zlasti tudi tožbe, ugovore in prve pravdne spise in pa razsodila, zahtevati in opravljati zastope, se poprijemati pravnih sredstev vsake vrste in jih umikati, izprositi izvršila, naredbe v varnost in začasne odredbe in od njih odstopati, sklepati poravnave vsake vrste, vzdigati denar ali denarne vrednosti in za ves obseg tega, pooblastila ali za eden njega del imenovati namestnika.
(Ako treba: Imenovani zastopnik naj bo tudi pooblaščen, opravljeno zglasilo patenta umakniti). .............................. dne ....	18..
Podpsi (ime in priimek ali besedilo firme).
Sprejemam to pooblastilo.
..............................dne .	............18 . .
Podpis pooblaščenca.
*) Pri pooblastilu v zastop glede že dodeljenega patenta.
ga	njegovega
Podpisan . pooblašča gospoda................................da j— zastopa glede njeru!ga avstrijskega
patentait.........na................................(naslov patenta) . ................................On je
torej...................itd. kakor zgoraj ................v zastop podpisan . . . glede vseh na ta patent ali
na njega morebitne dodatne patente............. itd. kakor zg raj.
161.
Ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari z dne 15. septembra 1898. L
o poklicnem zastopu strank v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih zasebnih tehnikih.
Na podstavi §§. 43, 122 in 124 zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) in dopolnjujé ministrska ukaza z dne 11. decembra 1800. L, št. 36413*), in z dne 8. novembra 1886. L, št. 8152**) o po oblastvu potrjenih zasebnih tehnikih,se ukazuje tako:
I. oddelek.
Pogoji vpisa v register patentnih zastopnikov in v register zasebnih tehnikov.
§. 1.
Kdor dela na to, da se postavi za patentnega zastopnika v kakem določenem kraju v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, naj v prošnji, katero je poslati predsedništvu patentnega urada, dokaže izpolnitev pogojev, obseženih v §. 43, odstavku 6, točkah 1 do 6.
§■ 2.
Da se pripusti k preskušnji iz patentnega prava, omenjeni v §. 43, odstavku 6, točki 6 patentnega zakona, mora prosilec dokazati izpolnitev
*) Dež. zak. za Nižjeavstrijsko št. 8 iz leta 1863] dodatek str. 24; dež. zak. za Češko, št. I, iz leta 1861’ dež. zak. za Moravsko-Šleško, št. 12, iz leta 1861 ; dež' zak. za Tirolsko, št. 93, iz leta I860; dež. zak. za Primorsko, št. 13, iz leta 1861; dež. zak. za Kranjsko, št. 18, iz leta 1863; dež. zak. za Dalmacijo, št. 4, iz leta 1864;
**) Dež. zak. za Nižjeavstrijsko, št. 54, iz lela 1886! dež. zak. za Gorenjeavstrijsko, št. 24, iz leta 1886; dež-zak. za češko, št. 8, iz leta 1887 ; dež. zak. za Moravsko, št. 82, iz leta l886; dež. zak.za Šlcško, št. 47, iz leta 1886 ; dež. zak. za Štajersko, št.39, izleta 1886 ; dež. zak. za Tirolsko in Predarelsko, št. 47, iz leta 1886; dež. zak. za Solnograško. št. 39, iz leta 1886; dež. zak. za Koroško, št. 3, iz leta 1887; dež. zak. za Kranjsko, št. 9, izleta 1887; dež. zak. za Primorsko, št. 2, izleta 1887; dež. zak. za Dalmacijo, št. 13. iz leta 1887 ; dež. zak. za Ga-liško, št. 14, iz leta 1887; dež. zak. za Bukovino, št. 36, iz leta 1886.
v točkah 1 do 5 imenovanega zakonskega mesta obseženih pogojev in izkazati, da je pri patentni blagajnici položil z zakonom predpisano takso za preskušnjo 20 gl.
§. 3.
Ude preskuševalne komisije postavi za dobo enega leta predsednik patentnega urada iz njegovih udov. Vendar se lahko pokličejo tudi odvetniki in patentni zastopniki za izredne ude v preskuševalno komisijo.
Posamezne preskušnje je opraviti pred tremi udi preskuševalne komisije, med katerimi mora biti vsaj eden pravovešči in eden strokovnjaški ud patentnega urada. Predseduje pravovešči ud patentnega urada, in ako se vrši preskušnja pred dvema pravoveščima udoma, po činu starejši od obeh.
§. 4.
Pred ustno preskušnjo je lahko po mnenju predsednika patentnega urada pismena preskušnja. Njo je opraviti v uradnem prostoru patentnega urada pod uradnim nadzorstvom.
Delo preskušnje je izročiti v pregled vsako-časnemu prvomestniku preskuševalne komisije in po tem še pred ustno preskušnjo drugim preskuše-valnim komisarjem.
§■ 5.
Ustna preskušnja ni javna. Udje patentnega urada ji smejo prisostvovati. Preskuševancem lahko dovoli pristop predsednik patentnega urada. K enemu preskuševalnemu roku se lahko pripusti več kandidatov, vendar ne več nego štirje.
§■ 6.
Ustna preskušnja naj v družbi s pismeno preskušnjo, ki se je morda poprej opravila, pokaže korenito znanje avstrijskega patentnega prava, vštevši tja spadajoča določila mednarodnih pogodeb, in izvedenost vsaj v najvažnejših pravilih inozemskih zakonarstev o patentstvu.
Zlasti kar se tiče tuzemskega prava, naj se preskušnja razteza tudi na sorodna polja obrtne tvoriteljske pravice (obrano znamek in vzorcev, pri-vilegijske predpise).
Preskuševalni komisiji se bode pred vsem tudi o tem prepričati, ali kandidat ne pozna samo za-
devne predpise in jih more z lahkoto razumeti, temveč ali ima tudi za njih pravilno uporabo potrebno razumevanje, razsodnost, bistroumnost in opravilno gibčnost in pa urejen govor.
§• 7.
Vsak preskuševalni komisar razen prvomestnika naj stavi kandidatu prašanja, ki služijo v prejšnjem paragrafu navedenemu preskuševalnemu namenu. Mnenju prvomestnika je prepuščeno, ali se hoče udeleževati stavljanja prašanj.
Tek preskušnje v obče je zaznamovati v zapisniku, ki ga naj piše preskuševalni komisar ali zapisnikar, katerega je nalašč privzeti.
O izidu preskušnje odloči večina glasov komisijskih udov-
Prvomestnik odda svoj glas zadnji in odloči s svojim glasom, ako je enoliko glasov.
Kdor je preskušnjo napravil, dobi o lem spričevalo, ki ga izda patentni urad.
Kdor preskušnje ni napravil, se lahko pripusti po preteku roka, ki ga določi preskuševalna komisija na 3 do 12 mescev, k drugi in zadnji pre-skušnji.
§• 8-
Ko ga je patentni urad postavil in predno se vpiše v register patentnih zastopnikov, naj patentni zastopnik stori nastopno prisego v roke predsednika patentnega urada:
„Prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevednem, da bodem dolžnosti patentnega zastopnika vestno izpolnjeval, rncni izročene koristi marljivo in pošteno branil, zlasti zapovedano molčečnost zanesljivo izpolnjeval in vsem predpisom, ki so se izdali in ki se še izdado in ki se nanašajo na te moje dolžnosti, najzvesteje se pokoril, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj ! *
Storjena prisega naj se vpiše v prisežno knjigo in tam jo naj zapriseženec podpiše.
§- 9.
Z vpisom v javni register patentnih zastopnikov, ki se piše v patentnem uradu, se dobi pravica v izvrševanje patentnega zastopništva.
katerega so bili postavljeni, njihovega mesta in sta-novališča.
Pristojbino za vpis v zakoniti višini 100 gl. e vplačati pri blagajnici patentnega urada.
§- 10.
Vsak po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, ki se namerava baviti s poklicnim zastopstvom strank v patentnih stvareh, naj to v namen vpisa v register zasebnih tehnikov zaznani patentnemu uradu po svojem pristojnem političnem oblastvu in naj v roke predsednika patentnega urada stori nastopno prisego:
„Prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevednem, da bodem pri poklicnem zastopanju strank v patentnih stvareh meni naložene dolžnosti vestno izpolnjeval, meni izročene koristi marljivo in pošteno branil, zlasti zapovedano molčečnost zanesljivo izpolnjeval in se vsem predpisom, ki so se izdali in se še izdadö, in ki se nanašajo na to mojo dolžnost, najzvesteje pokoril, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj !“
Storjena prisega naj se vpiše v prisežno knjigo in tam jo naj zapriseženec podpiše.
§- H-
Vpise v register patentnih zastopnikov in v register zasebnih tehnikov, in pa izbrise iz teh registrov je razglasiti v patentnem listu in na stroške vpisanih, oziroma izbrisanih oseb ali njihovih pravnih naslednikov v „Wiener Zeitung“, in pa v uradnem listu tistega upravnega okoliša, v katerem leži mesto vpisanih ali izbrisanih oseb.
§- 12.
Kdor se, ne da bi bil tuzemski odvetnik ali da bi pripadal patentnim zastopnikom, vpisanim v registru patentnih zastopnikov, ali kakor po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, predno je podal naznanilo, predpisano v §. 10 tega ukaza, in predno je prisegel, bavi s poklicnim zastopanjem strank v patentnih stvareh ali se k takemu zastopanju strank ponuja v pismenih ali ustnih naznanilih,
nadalje kdor se, ne da bi bil vpisan v register patentnih zastopnikov, poslužuje naslova „patentni zastopnik“,
V ta register patentnih zastopnikov se vpisu-
se kaznuje po določilih ministrskega ukaza z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198), jejo zastopniki po abecedni vrsti z napovedjo dneva, j ako ni učina kazenskopravno prepovedanega dejanja.
II. oddelek.
Pravice in dolžnosti.
§• 13.
Patentno zastopništvo obsega pravico do poklicnega zastopanja strank v stvareh obrane iznaj-deb, izvzemši spore o odvzetbi, izreku ničnosti ali odsodbi kakega patenta ali privilegija, in pa izvzemši vse netehnične strari.
Predsednik patentnega urada lahko povablja patentne zastopnike, da izrekö svoje mnenje o stvareh, ki se nanašajo na patentstvo ali na kako drugo polje obrtnega pravnega varstva.
§■ H.
Patentni urad lahko gledé takih opravkov patentnih zastopnikov in njihovih nameščencev, ki dopuščajo radi njihove priprostosti in ponove poprečno cenitev, ustanovi mero nagrade, ki gre za to, s tarifo.
Določila te tarife veljajo tudi za tiste po oblastvu potrjene zasebne tehnike, ki se poklicema bavijo z zastopanjem strank v patentnih stvareh in so zato dosegli vpis v register zasebnih tehnikov.
§• 15.
Dokler se v prejšnjem paragrafu omenjena tarifa ni ustanovila in razglasila, in ako se je razglasila glede tistih opravkov, ki v zadnjem niso navedeni, ostane pravica svobodnega dogovora nedotaknjena.
Vendar je v slučaju različnih mnenj na voljo dano zastopnikom strank (patentnim zastopnikom in po oblastvu potrjenim zasebnim tehnikom) in pa tudi zastopanim strankam, ako se je dotični opravek stranke vršil pred patentnim uradom, zaprositi pri patentnem uradu določilo primernih stroškov.
§• 16.
Izjemoma lahko patentni urad na prošnjo kake stranke, ki dokaže svojo siromašnost, in pa kakega delavca, ki je, kakor se dd dokazati, omejen na svojo mezdo, ako se zahteva prošnje ne zdi nagajiva, in ako jasno ne nasprotuje zadevnim zakonitim določilom, odredi tej stranki za začasno brezplačno pogajanje njenih pravic pred patentnim uradom
patentnega zastopnika ali v registru zasebnih tehnikov vpisanega, po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika.
V tem slučaju naj ta zastopnik korist svoje stranke brani z isto marljivostjo, kakor bi ga bila ona sama postavila.
Nagrada za zastopanje tiste stranke velja za odloženo.
Zastopnika ki se odredi, izvoli na predlog predstojnika pristojnega oddelka patentnega urada predsednik, ne da bi se dovolila pritožba.
§. 17.
Patentni zastopnik je dolžen, opravke svojega poklica vestno opravljati, njemu izročene koristi marljivo in pošteno braniti, zlasti zapovedano molčečnost zanesljivo izpolnjevati, in pa svojim vedenjem, izvrševaje svoj poklic in izven njega, se kazati vrednega opoštovanja, katero zahteva njegov poklic.
Ako kak patentni zastopnik zapazi, da bi pre-vzetba ali izvedba kakega naročila, vsled tega ker je že prevzel zastopstvo koristij kake druge stranke, pro-vzročila kako navskrižje njegovih dolžnosti, ima dolžnost, takoj odkloniti opravke svojega poklica in o tej odklonitvi obvestiti svojega ali svoje naro-čevalce.
§• 18.
Sestavljaje vloge na patentni urad in na druga oblastva, zlasti tudi patentne popise je uporabljati potrebno pozornost in izvedenost.
Najstrožje in najskrbneje naj se vsak patentni zastopnik ogiblje vseh dejanj in zanemarjanj, ki bi lahko provzročila nepotrebno zadržavanje končno-veljavne rešitve njemu izročenih stvorij ali bi celo delala na njih zavlačevanje, ali pa bi mogla brez prisilnega vzroka pomnožiti strankam nastale stroške.
§• 19.
Vsak patentni zastopnik je dolžen, o njemu dohajajočih naročilih in njih izpolnitvi pisati knjige v urejeni vrsti in sploh njemu izročena opravila tako upravljati, da jih more, ako treba, kak namestnik ali naslednik vsaki čas brez tožbe nadaljevati ali izvršili.
Patentni urad se lahko, ako treba, prepriča s lem, da pošlje kakega uda, o temu predpisu primernem poslovanju vsakega patentnega zastopnika.
8. 20.
V treh prejšnjih paragrafih obseženi predpisi veljajo tudi za po oblastvu potrjene zasebne tehnike, vpisane v registru zasebnih tehnikov, glede po njih prevzetih zastopov v patentnih stvareh.
§• 21.
Vsaka preložitev mesta kakega patentnega zastopnika v kako drugo občino potrebuje dovolila patentnega urada, ki se domeni z udeleženimi obrtnimi oblastvi.
Zoper odrek tega dovolila je zadetemu v 30 dneh, ko se mu je vročila odločba, odprta pritožba na trgovinsko ministrstvo.
III.	oddelek.
Nameščenci, kandidati.
§. 22.
Vsaki patentni zastopnik ima pravico se posluževati potrebnega števila pomočnikov in se dati po njih zastopati pred oblastvi. Vendar je za dejanja svojih nameščencev, opravljena v njegovem imenu, odgovoren napram patentnemu uradu.
Predstojcče določilo velja tudi za po oblastvu potrjene zasebne tehnike, vpisane v registru zasebnih tehnikov, glede od njih prevzetih zastopov v patentnih stvareh.
Nameščenca patentnega zastopnika ali po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika, ki se poklicema bavi z zastopanjem strank v patentnih stvareh, naj, ako naj ima stalno pravico za zastopanje po-oblastilca v patentnem uradu, preskrbi patentni zastopnik ali zasebni tehnik s poverilnico, ki jo je izdati po predpisu predsednika patentnega urada, ki naj se glasi na ime in katero naj ta urad potrdi.
§. 23.
Ako daje kak določen pooblaščenec patentnega zastopnika ali po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika, ki se poklicema bavi z zastopanjem strank v patentnih stvareh, večkrat povod za grajanja, zlasti s tem, da mu nedostaje potrebne splošne ali tehnične izobrazbe ali se pokaže, da o predmetih svojega zastopa ni zadostno poučen, tedaj se lahko, ko se je opetovano brezvspešno opominjal, z odredbo
predsednika, ki se da v patentnem uradu v obhod, izključi za določen čas ali za vedno od občevanja v patentnem uradu.
§. 24.
Od nameščencev kakega patentnega zastopnika, ki ima svoje mesto na Dunaju, mora, če ne posluje on izključno osebno pred patentnim ura dom, vsaj eden ustrezati vsem pogojem §. 43, odstavka 6, točke 2 do 4 patentnega zakona.
Mnenju predsednika patentnega urada je prepuščeno zahtevati tudi od patentnih zastopnikov, ki imajo svoje mesto izven Dunaja, ako se odlikujejo z razmeroma precejšnjim opravilnim obratom, nadalje od po oblastvu potrjenih zasebnih tehnikov, ki se poklicema bavijo z zastopanjem strank v patentnih stvareh, da ima vsaj eden njihovih nameščencev v odstavku 1 oznamenjeno sposobnost.
§. 25.
Nastop službe vsake v zmislu §. 24, odstavka 1, usposobljene osebe pri kakem patentnem zastopniku ali pri po oblastvu potrjenem zasebnem tehniku, ki se bavi s poklicnim zastopanjem strank v patentnih stvareh, in pa izstop iz službe naj patentni zastopnik ali zasebni tehnik naznani patentnemu uradu v treh dneh. Patentni urad naj napravi in piše o teh osebah (kandidatih patentnega zastopništva) zaznamek.
§. 26.
Patentnemu zastopniku ali po oblastvu potrjenemu zasebnemu tehniku ni dovoljend, si dati od kakega nameščenca obljubiti, da bode prošnjo za mesto patentnega zastopnika ali po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika opustil vedno ali do kakega določenega časa ali dajo hoče navezati na izpolnitev ali neizpolnitev kakih pogojev.
IV.	oddelek.
Disciplinarna določila.
§. 27.
Disciplinarno oblast čez patentne zastopnike, ki gre patentnemu uradu po zakonu, izvršuje njegova disciplinarna komisija.
Disciplinarna komisija patentnega urada sestoji iz predsednika in njegovega namestnika, nadalje iz osem od trgovinskega ministra imenovanih udov, od katerih je vzeti šest iz stalnih in nestalnih udov patentnega urada in dva iz kroga patentnih zastopnikov.
Ude disciplinarne komisije pokliče k posameznim senatom predsednik patentnega urada (§. 32).
Posamezni disciplinarni senat sestoji iz predsednika patentnega urada ali njega namestnika kakor prvomestnika in iz štirih udov disciplinarne komisije, izmed katerih mora eden pripadati stanu patentnih zastopnikov.
§. 28.
Radi prekrškov dolžnosti, ki se pokažejo za zgolj nerednost, lahko predsednik patentnega urada opominja ali pokara patentnega zastopnika.
Prekrški dolžnosti, kateri se z ozirom na njih način in stopinjo, na morebitno ponavljanje in obte-žilne okolnosti pokažejo za disciplinarni pregrešek, so podvrženi kazni po disciplinarnem senatu (§. 27).
§. 29.
Vsako naznanilo zoper kakega patentnega zastopnika, ki se vloži pri patentnem uradu, bodisi da pride od kakega zasebnika ali od kakega oblastva, in bodisi zlasti, da se je dotični zadržek pokazal pri poslovanju pred patentnim uradom, patentno sodnijo ali trgovinskim ministrstvom, je predložiti neposredno predsedniku patentnega urada.
Če ta predmeta naznanila ne smatra naprej za nepripravnega kot povod disciplinarne preiskave ali da ni samo opomniti ali posvariti, postavi uda disciplinarne komisije, ki ne pripada senatu, katerega je sklicati, za preiskovalnega komisarja za dotični slučaj.
Pri utemeljenem sumu po občnih kazenskih zakonih kaznjivega dejanja, katero je uradoma zasledovati, naj predsednik naznani kazenski sodniji, če je tako, ob enem začasno odpustivši iz službe patentnega zastopnika.
Začasno odpustitev je v registru patentnih zastopnikov na videž postaviti.
#
§• 30.
Ako hoče preiskovalni komisar (§. 29) ali disciplinarni senat (§. 27) sam odrediti zaslišbe ali
druge pozvedbe po sodnijah ali drugih oblastvih, tedaj je dotične predloge staviti predsedniku patentnega urada.
§• 31.
Preiskovalni komisar naj po morebitnih po-zvedbah, v kojih teku more opravljali oglede, izpraševati priče in izvedence, pismeno in ustno zasliševati obdolženca, o njemu odkazanem slučaju poda kratko pismeno poročilo predsedniku patentnega urada.
Ako se v poročilu obseženi predlog ne glasi, da se naj postopanje ustavi, se je morala, predno se je oddalo poročilo predsedniku, dati obdolžencu prilika, da se izreče o naznanilih in sumljajih, ki so zoper njega.
§. 32.
Ako smatra predsednik na podstavi končnih predlogov, obseženih v poročilu preiskovalnega komisarja, da je dan povod za disciplinarno ravnanje, skliče iz udov disciplinarne komisije disciplinarni senat (§. 27) in odredi njega sejo.
Udi disciplinarne komisije, ki so
a)	po disciplinarnem pregrešku sami oškodovani,
b)	z oškodovancem ali obdolžencem v premi vrsti v sorodu, v svaštvu, zakonski ali s posi-novitvijo zvezani ali v postranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu, ne smejo biti udeležniki disciplinarnega postopanja.
§• 33.
O sklepu, da obstoja vzrok za disciplinarno ravnanje, je obdolženca obvestiti. Zoper ta sklep ni nikakega pravnega leka.
Ustna razprava, katere dan in uro določi predsednik patentnega urada, se vrši v nejavni seji. Dvema zaupnikoma obdolženca in udom patentnega urada lahko predsednik dovoli pristop. K tej razpravi je pozvati obdolženca, naznanivši mu točke, katerih je obdolžen.
Obdolženec ima pravico, se pri razpravi, bodisi da pride sam ali ne, posluževati zagovornika.
§. 34.
Razprava se začne s tem, da preiskovalni komisar v zvezi razloži, kako stvar stoji, navedši ali predloživši dokazila.
(Sloveniš ch.)
72
V razpravi se lahko zaslišijo priče in izvedenci.
O potrebi, razpravo pretrgati ali preložiti, da se stvar dopolni ali da se pozovejo priče in izvedenci, odloča disciplinarni senat.
Končna beseda gre obdolžencu in njega zagovorniku v med njima dogovorjeni vrsti.
Razsodilo se lahko stori tudi v nenavzočnosti obdolženca, če je njega poziv k razpravi izkazan z njegovim svojeročnim podpisom.
§. 35.
Z razsodilom se mora obdolženec oprostiti disciplinarnega pregreška, katerega je bil obdolžen ali pa se mora izreči, da je kriv. Če je več točk, katerih je obdolžen, sklepati je o vsaki od njih posebej.
Razsodilo, ki spozna obdolženca za krivega, naj obsega izrek o disciplinarni kazni in o povračilu stroškov disciplinarnega postopanja.
§■ 36.
Razsodilo se izreka z večino glasov. Kedar je enoliko glasov, odloča prvomestnik.
Razsodilo je navadno, če je bil obdolženec, njega zagovornik ali zaupnik navzoč pri razpravi, pridruživši ga dokončani razpravi, ustno razglasiti.
Pismeni, po predsedniku patentnega urada podpisani izdatek razsodila je izročiti obdolženemu patentnemu zastopniku.
On ima sicer tudi tedaj, če zoper njega podano naznanilo ni provzročilo disciplinarnega ravnanja, pravico zahtevati o tem uradni izdatek.
§• 37.
O bistvenih postopkih ustne razprave je sestaviti zapisnik, ki naj obsega imena vseh udov disciplinarnega senata, obdolženca in njegovega zagovornika.
§. 38.
Disciplinarne kazni so: a) Ustni ali pismeni ukor;
h) globe do 1000 gl., ki tečejo v državni zaklad;
c)	ustavitev izvrševanja patentnega zastopništva
do dobe enega leta;
d)	izbris iz registra patentnih zastopnikov.
Katero teh kazni je izvoliti, in pa nje izmero je presoditi po velikosti krivde in iz nje nastalih škod.
Pod a), b) in c) navedene kazni se lahko tudi združene prisodijo.
Prisojene disciplinarne kazni c) in d) se morajo vpisati v register patentnih zastopnikov in razglasiti na način, naveden v §. 11.
§• 39.
Patentni zastopnik ima pravico, zoper disciplinarno razsodilo, s katerim je bil spoznan za krivega, v štirinajstih dneh po njega vročbi, podati vzklic na trgovinsko ministrstvo, ki razsodi o njem končno veljavno.
Pravočasno vloženi vzklic ima odloživo moč.
§. 40.
Če se v teku disciplinarnega postopanja pokaže utemeljen sum po občnih kazenskih zakonih kaz-njivega dejanja ali zanemarjanja patentnega zastopnika, katero je uradoma zasledovati, naznaniti je to pristojni kazenski sodniji, in disciplinarni senat lahko disciplinarno postopanje odloži do pravnomočne sodne razsodbe. Pa tudi, ako kazenski sodnik obdolženca pravnomočno oprosti, se lahko disciplinarno postopanje zoper njega nadaljuje in izreče disciplinarno razsodilo.
§. 41.
Če se zoper patentnega zastopnika začne ka-zenskosodna preiskava ali se ukrene preiskovalni zapor, ima predsednik patentnega urada med preiskavo pravico, odrediti vsaki čas naredbe previdnosti, ki se nanašajo na izvrševanje patentnega zastopništva, in če treba tudi začasni odpust patentnega zastopnika.
Začasen odpust je v registru patentnih zastopnikov na videž postaviti.
Če je kazenska sodnija obsodila patentnega zastopnika radi kakega drugega kaznivega dejanja nego radi iz dobičkarije storjenega hudodelstva, pregreška ali takega prestopka, naj vsakikrat o tem spozna predsednik patentnega urada, če je dan povod za disciplinarno preiskavo.
§• 42.
Zahtevki odškodbe, katere izvaja kdo iz dokazovanega prekrška dolžnosti kakega patentnega zastopnika, se ne morejo utrditi v disciplinarnem postopanju.
§• 43.
Po oblastvu potrjeni zasebni tehniki so glede njihovega poklicnega zastopanja strank v patentnih stvareh podvrženi disciplinarni oblasti njihovega pristojnega političnega oblastva, pri čemer naj zmislu primerno veljajo za to poslovanje določila ministrskega ukaza z dne 11. decembra 1860. L, št. 36413 in z dne 8. novembra 1886. 1., št. 8152.
Naznanilo zoper kakega po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika, ki se vloži pri patentnem uradu, bodisi da pride od kakega zasebnika ali od kakega oblastva, in bodisi da je naperjeno zoper zadržek v njega poslovanju v patentnih stvareh pred patentnim uradom, patentno sodnijo ali trgovinskim ministrstvom, naj patentni urad odstopi pristojnemu političnemu oblastvu. To bode njemu o tem pristo-ječo odločbo izdalo še le, ko se je dogovorilo s patentnim uradom. Istotako se bode ministrstvo za notranje stvari, kakor v slučaju rekurza za po oblastvu potrjene zasebne tehnike pristojna disciplinarna stopinja, predno reši tako rekurz v patentnih stvareh, dogovarjalo s trgovinskim ministrstvom.
§. 44.
Če se zoper po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika začne kazenskopravna preiskava ali se ukrene preiskovalni zapor, ima predsednik patentnega urada v porazumu s političnim oblastvom k disciplinarnemu ravnanju poklicanim, pravico med preiskavo vsaki čas izdati naredbe previdnosti, ki se nanašajo na zastopanje strank v patentnih stvareh, in če treba, tudi odrediti začasni odpust zasebnega tehnika od tega zastopanja strank.
Začasni odpust je v registru zasebnih tehnikov na videž postaviti.
V.	oddelek.
Prestanek pravice. Namestovanje.
§. 45.
Patentni zastopnik se izbriše iz registra patentnih zastopnikov:
1.	v slučaju smrti patentnega zastopnika;
2.	v slučaju patentnemu uradu na znanje dane in od tega sprejete odpovedi izvrševanja patentnega
zastopništva, pri čemer pase more, ako je zoper od-povedalca v teku disciplinarna preiskava ali disciplinarna razprava, odpoved sprejeti še-le, ko se je postopanje izvršilo;
3.	če se pokaže, da je pri njegovi napae-stitvi nedostajalo kakega zakonitih uvetov za namestitev kakor patentni zastopnik;
4.	ako izgubi patentni zastopnik avtsrijsko državljanstvo ali opusti stanovališče v Avstriji;
5.	ako izgubi patentni zastopnik samosvojnost, tako dolgo, dokler traja ta izguba;
6.	če se patentni zastopnik obsodi radi kakega iz dobičkarije storjenega hudodelstva, pregreška ali radi takega prestopka;
7.	radi pravnomočnega disciplinarnega razsodila patentnega urada (§. 38 d);
§• 46.
Pravica po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika v poklicno zastopanje strank v patentnih stvareh mine :
1.	ko je izgubil pravico kakor po oblastvu potrjeni zasebni tehnik;
2.	če se pokaže v njegovem poslovanju kakor poklicni zastopnik strank v patentnih stvareh eden vzrokov, iz katerih bi moglo politično oblastvo v zmislu določil §.19 ministrskega ukaza z dne 11. decembra 1860. I., št. 36413, izreči, da je izgubil pravico po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika, ali iz katerih mine ta pravica v zmislu §. 20 imenovanega ministrskega ukaza;
3.	če je eden vzrokov §. 45, št. 4, 5 ali 6 tega ukaza, vsled katerega se izbrisujejo patentni zastopniki iz registra patentnih zastopnikov.
O nastopu prestanka pravice razsodi za zasebne tehnike pristojno politično oblastvo v porazumu s patentnim uradom.
Prestanek pravice naj patentni urad na videž postavi v registru zasebnih tehnikov.
§. 47.
V slučaju več nego šesttedenske nepretrgane odsotnosti ali težke obolelosti naj patentni zastopnik ali po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, ki se poklicema bavi z zastopanjem strank v patentnih stvareh, za čas svoje odsotnosti ali zadržka postavi v zmislu §. 43, odstavka 6, točk 2 — 4 patentnega
72*
zakona (primerjaj §. 24, odstavek 1 tega ukaza) usposobljenega namestnika in naj to nemudoma naznani patentnemu uradu.
Ako bi patentni zastopnik ali zasebni tehnik to opustil, je dano patentnemu uradu na voljo, da postavi takega namestnika na stroške zastopnika strank.
Ako se izvrševanje patentnega zastopstva ustavi kakemu patentnemu zastopniku (§. 38, c) ali ako se patentni zastopnik izbriše (§. 45) iz registra patentnih zastopnikov, in pa ako mine pravica po oblaslvu potrjenega zasebnega tehnika v poklicno zastopanje strank v patentnih stvareh (§. 46), naj vsakikrat patentni urad poskrbi, da posle nadaljuje ali pa opravi oseba, sposobna za zastopanje strank v patentnih stvareh.
Enako naj poskrbi, ako predsednik patentnega urada kakega patentnega zastopnika ali po oblastvu potrjenega zasebnega tehnika začasno odpusti od njegovega zastopa v patentnih stvareh (§§. 29, 41 in 44).
VI.	oddelek.
Prehodna določila.
§. 48.
Tisti p otrjeni imetniki zasebnih agencij za posredovanje pri izprosilu, podaljšbi in izkoriščanju privilegijev (agenti za privilegije), ki se potegujejo za vpis v register patentnih zastopnikov po §. 122 patentnega zakona že s časom veljave patentnega zakona, naj prosijo za ta vpis v enem mescu po razglasu tega ukaza po političnem deželnem oblastvu, v čegar ozemlju imajo svoj sedež, začasno pri trgovinskem ministrstvu.
i
V tej prošnji je dokazati izpolnitev v §. 43 odstavku 6, točkah 1 do 4 patentnega zakona obse Ženih pogojev. Ako bi se hotel terjati spregled do' nosa dokaza o primerni tehniški sposobnosti s spri' čevali o preskušnjah po §- 43, odstavku G, točki 4 patentnega zakona, tedaj je prošnji priložiti spričevala in polrdila o dovršenih naukih in o opravljeni tehniški porabi prosilca.
§. 49.
Tistim od teh prosilcev, od katerih bi trgovinsko ministrstvo zahtevalo preskušajo iz patentnega
prava, se bode to naznanilo z naznanilom roka, do katerega naj prosijo, da se pripusté k tej preskušnji.
Ako bi se ta preskušnja odredila na čas, v katerem še ni postavljena preskuševalna komisija patentnega urada, naj opravi to preskušnjo komisija, katero skliče trgovinski minister, zmislu primerno uporabljaje določila §§. 3 do 8 tega ukaza.
§. 50.
Ta ukaz stopi, izvzemši §§. 48 in 49, s 1. dnem januvarja 1899. 1. v moč.
§§. 48 in 49 stopita z dnem razglasitve lega ukaza v moč.
Thun s. r.	Baernreither s. r.
102.
Ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari z dne 15. septembra 1898. 1.
o obrtniškem izvrševanju iznajdeb.
Na podstavi §§. 17 in 124 zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako:
§• I-
Stvoritelj k patentovanju zglašene iznajdbe ali njegov pravni naslednik lahko, oziraje se na določila §. 16 patentnega zakona, ne da bi bil vezan na predpise, veljajoče o nastopu obrtov, to iznajdbo obrtoma izvršuje že počenši z dnem, katerega se je iznajdba v patentnem listu javno naznanila (§. 57 patentnega zakona) in v obsegu, ki se pokaže iz tega oklica.
Ako se zglasilo umakne ali ako se patent odreče, je od tega časa naprej to izvrševanje le tedaj pripustno, če so za dotično obrtovanje pri rokah pogoji, ki so postavljeni s splošnimi predpisi.
Ako se dodeli patent v obsegu, izpremenje-nem napram okolicu, tedaj je od tega časa počenši vsako čez izpremenjeni obseg segajoče izvrševanje le tedaj dopustno, če so za dotično obrtovanje pri rokah pogoji, ki so postavljeni s splošnimi predpisi.
§. 2.
Kdor se hoče posluževati pravice §. 1, odst. 1, naj najpozneje istočasno z začetkom izvrševanja zglašene in oklicane iznajdbe to naznani obrtnemu oblastvu ali obrtnim oblastvom, v kojih okraju ali okrajih se izvršujejo ali se bodo izvrševale.
V	tem naznanilu je povedati ime, starost, sta-novališče in državljanstvo tistega, ki izvršuje ali hoče izvrševati iznajdbo, in pa mesta tega izvrševanja, in temu naznanilu morata biti priložena dva izvoda številke patentnega lista, v katerem je bilo obseženo oznanilo zglasila iznajdbe, ki se izvršuje ali se hoče izvrševati.
Ako izvršuje k patentu zglašeno iznajdbo pravni naslednik zglasilca iznajdbe, se mora s tem naznanilom izkazati tudi istočasno dokaz pravnega nasledstva.
§• 3.
Ako «se potem, ko se je po §. 2 oznanil začetek izvrševanja, umakne zglasilo patenta ali se patent odreče ali se podelitev končnoveljavno sklene, naj se to v osmih dneh po oznanilu v patentnem listu, priloživši dva izvoda dotične številke patentnega lista, naznani pristojnim obrtnim oblastvom prve stopinje.
Naznaniti to, je vsaki dolžen, ki v času v odstavku 1 imenovanega dogodka izvršuje k patentu zglašeno iznajdbo.
V	slučaju končnoveljavne podelitve patenta je tudi dva izvoda popisa patenta predložiti pristojnim obrtnim oblastvom.
§. 4.
Ako se hoče stvoritelj iznajdbe ali njegov pravni naslednik še-le po končnoveljavnem sklepu o podelitvi patenta posluževati pravice §.17 patentnega zakona, naj to najpozneje istočasno z začetkom izvrševanja patentovane iznajdbe naznani obrtnemu oblastvu ali obrtnim oblastvom, v kojih ' okraju se iznajdba izvršuje ali se bode izvrševala.
V	tem naznanilu je povedati ime, starost, sta-novališče in državljanstvo tistega, ki izvršuje ali hoče izvrševati iznajdbo, in pa mesta tega izvrševanja, in temu naznanilu mora biti priložen dokaz o podelitvi patenta in dva izvoda popisa patenta.
Ako izvršuje patentovano iznajdbo pravni naslednik posestnika patenta, se mora z naznanilom istočasno izkazati dokaz pravnega nasledstva.
§• 5.
Ako hoče stvoritelj iznajdbe ali njegov pravni naslednik začeti ali obnoviti obrtniško izvrševanje iznajdbe v času, ko je na to iznajdbo dodeljeni patent že prestal ali se nazaj vzel, je navezan na občne predpise, veljajoče glede nastopa obrtov.
§. 6.
Ako se patent, ki se obrtoma izvršuje po §. 17 patentnega zakona, izreče za ničnega ali se odsodi, tedaj je od tega časa počenši to izvrševanje le tedaj pripustno, če so za^dotično obrto-vanje pri rokah pogoji, ki so postavljeni s splošnimi predpisi.
§• 7.
Izvrševanje k patentu zglašene ali patentovane iznajdbe po §. 17 patentnega zakona je vsekako najstrožje omejiti na obseg iznajdbe, ki se pokaže iz oznanila zglasila ali iz popisa patenta.
Dolžnost je pristojnih obrtnih oblastev paziti na to, da se določila §.17 patentnega zakona ne zlorabljajo, puščaje v nernar predpise obrtnega reda o nastopu obrlov.
§. 8.
Prestopke tega ukaza je, ako ne veljajo določila obrtnega reda o kazni neupravičenega obrto-vanja, kaznovati po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198).
§• 9.
Ne glede na določila glede nastopa obrtov je obrtniško izvrševanje k patentu zglašene ali patentovane iznajdbe podvrženo občnim obrtnim predpisom.
§• 10.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1. v moč.
Thun s. r.	lîaernreitber s. r.
ia.
Ukaz ministerstev za trgovino in notranje stvari v porazumu z ini-nisterstvoma za finance in pravosodje z dne 15. septembra 1898.1.
o ugodnosti siromašnih oseb in delavcev, omejenih na svojo mezdo, v patentnih stvareh.
Na podstavi §. 124 zakona z dne ll.janu-varja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako:
I.	Obseg in prisodba ugodnosti.
§• 1.
Siromašnim osebam ln delavcem, ki so omejeni na svojo mezdo, se razen v patentnem zakonu omenjenega odloga in morebitnega odpusta zglasit-vene in prve letne pristojbine (§. 114 patentnega zakona) in odpusta nekaterih pristojbin za postopanje (§§. 115, 116, št. 1, 2, 3, in 118 patentnega zakona) lahko izjemoma dovoli, da se jim doda patentni zastopnik ali kak po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, vpisan v register zasebnih tehnikov, za njihovo začasno brezplačno zastopanje v postopanju podelitve patenta.
Izjemoma se lahko tem osebam dovoli tudi začasno brezplačno zastopanje po kakem odvetniku, ki se prostovoljno oglasi, v ustnih razpravah, ki se vršč pred patentnim uradom ali patentno sodnijo.
Pristojbine odvetnikov, patentnih zastopnikov in po oblastvu potrjenih zasebnih tehnikov za to zastopanje veljajo za odložene.
§. 2.
Te ugodnosti gredö le tisti osebi, kateri so se izrečno dovolile, in zlasti ne prehajajo na pravne naslednike dotične osebe.
Ako se udeleži več oseb zaprosila patenta ali kakor sopravdniki izpodbojnega spora patenta, se morejo omenjene ugodnosti le dovoliti, ako se izpolnijo njih uveti glede vseh udeleženih oseb.
§- 3.
O prisodbi zaprošenih ugodnosti razsoja končnoveljavno predsednik patentnega urada.
Začasno brezplačno zastopanje kake stranke po kakem odvetniku se more dovoliti le po razmerju števila udov različnih odvetniških zbornic, ki se oglasi prostovoljno k temu zastopanju.
Patentni zastopnik, oziroma po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, ki ima dolžnost, začasno brezplačno zastopati (§. 16 ukaza ministrstev na trgovino in notranje stvari z dne 15. septembra 1898. 1. [drž. zak. št, 161] o poklicnem zastopanju strank v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih zasebnih tehnikih) se pokliče s končnoveljavno odredbo predsednika patentnega urada.
O načinih poklica odvetnikov k začasno brezplačnemu zastopanju se bode trgovinsko ministrstvo dogovorilo z omenjenimi odvetniškimi zbornicami.
II.	Zaprosilo za ugodnosti.
§. 4.
Patenta zglasila, za katera se želi odlog zgla-sitvene ali prve letne pristojbine, in pa vloge, za katere se želi odpust ene v §§. 115 in 116, št. 1, 2, 3 patentnega zakona predpisanih pristojbin, naj stranka na prvi poli pod kolkom opremi s primernim zaznamkom.
§. 5.
Vsaki vlogi, v kateri se želi prisodba kake v §. tega ukaza oznamenjenih ugodnosti, naj stranka priloži spričevalo o svojih imovinskih razmerah.
III.	Izdatek in potrdilo spričeval.
§. 6.
Ako prosi stranka za ugodnost v svoji lastnosti kakor delavec, mora biti v spričevalu potrjeno, da stranka razen mezde iz delovnega razmerja, katero je povedati, ne dobiva drugega dohodka.
To spričevalo naj dotični osebi izda delodavec, in potrditi ga mora župan strankinega stanovališča in vrhu tega pristojno politično oblastvo prve stopinje.
Ako stanuje stranka v ozemlju kake občine z lastnim ustavom, je samo potrebno, da potrdi spričevalo delodavca občinsko oblastvo, poslujoče kakor politično oblastvo prve stopinje.
§• 7.
Ako prosi stranka za ugodnost na podstavi svoje siromašnosti, mora bili v spričevalu z napovedjo dohodka, ki ga dobiva stranka z zaslužkom ali iz drugih virov, in imenovanje osebe, za katerih preživljevanje je morda stranki skrbeti, potrjeno, da stranka ne dobiva dohodka čez borno vzdrževanje, potrebno zanjo in njeno rodbino.
To spričevalo naj izda stranki župan njenega stanovališča in naj ga potrdi politično oblastvo prve stopinje.
Spričevala, katera je izdala občina z lastnim ustavom, poslujoča kakor politično oblastvo prve stopinje, ne potrebujejo nikakega daljnega potrdila.
§. 8.
V §§. 6 in 7 imenovana spričevala je izdajati in potrjevati brez stroškov in pristojbin.
§• 9.
Na podstavi spričeval, ki so se izdala in potrdila pred več nego pol letom pred prošnjo za kako v §. 1 oznamenjenih ugodnosti, se morejo te ugodnosti, le dovoliti, če so osebe (delodavci) oziroma oblastva, poklicana v posameznem slučaju k izdaji ali potrdilu spričevala, v zadnjih šestih mesecih potrdila trajno pravilnost spričevala s pismeno izjavo, napisano na spričevalu. Izjavljaje to je enako ravnati kakor pri prvotni izdaji in potrdilu.
§• 10.
Ugodnosti po §. 1 tege ukaza se lahko zaprosijo tudi na podstavi spričevala, ki se je po ministrskem ukazu z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130) v dobavo pravice revnih v sodnem postopanju redno izdalo in potrdilo, in je po §. 6 omenjenega ukaza še pravnoveljavno.
§. 11.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1. v moč.
Thun s. r.
Baernreither s. r.	Kaizl s. r.
Ruber s. r.
164.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. L
o obrambi iznajdeb na tuzemskih razstavah.
Na podstavi §§. 6 in 124 zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako:
§• 1.
Trgovinski minister določa od slučaja do slučaja tuzemsko razstavo, na kateri se lahko lasti za razstavljene iznajdbe začasna patentna obramba z olajšanimi pogoji v zmislu tega ukaza.
Prisodbe te pravice za tuzemsko razstavo naj zaprosi pri trgovinskem ministrstvu vodstvo razstave, predloživši načrt razstave in naznanivši obstanek razstave.
Razstavi prisojeno pravico je razglasiti v „k. k. Wiener Zeitung“, v patentnem listu in pa v uradnem listu tiste kronovine, v kateri je razstava.
Pred razglasom razstavi prisojene pravice v „k. k. Wiener Zeitung“ se ne morejo lastiti s tem ukazom dodeljene ugodnosti za iznajdbe, razstavljene na tisti razstavi.
§. 2.
Iznajdbe, ki se razstavijo na tuzemskih razstavah (§. 1), uživajo že od časa, ko se je dotični iznajdbeni predmet prinesel v razstavni prostor, prednostno pravico v zmislu §. 54 patentnega zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) s pogojem, da se iznajdba pri patentnem uradu redno zglasi k patentni obrambi v času, ko se je dotični iznajdbeni predmet prinesel v razstavni prostor do najpozneje tri mesce po koncu razstave.
S tem uvetom se ima čas izročitve dotičnega iznajdbenega predmeta v razstavni prostor v vsakem oziru za enakega času zglasitve kake iznajdbe v zmislu patentnega zakona.
Od več enakih iznajdeb, kojih predmeti se prinesejo istočasno v razstavni prostor, ima tista iznajdba prednost (prednostno pravico) pred drugimi, ki se je poprej k patentu zglasila pri patentnem uradu.
§• 3.
Zglasilu patenta v zmislu §. 2 mora razen prilog, zahtevanih s §§. 51 in 53 patentnega zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) biti priloženo potrdilo vodstva razstave:
1.	o tem, da se k patentni obrambi zglašeni in v iznajdbenem popisu za novo označeni iznajd-beni predmet v bistvu ujema z iznajdbenim predmetom, ki ga je razstavil zglasilec ;
2.	o dnevu izročitve razstavljenega iznajdbe-nega predmeta v razstavni prostor;
3.	o obstanku razstave, če se je zglasilo opravilo pred sklepom razstave, ali o dnevu sklepa razstave, če se je zglasilo opravilo po sklepu razstave.
§. 4.
V zmislu predstoječih §§. 2 in 3 opravljeno zglasilo patenta naj patentni urad objavi v patentnem listu, naznanivši dan izročitve iznajdbenega predmeta v razstavni prostor in pa dan zglasila iznajdbe pri patentnem uradu.
§• 5.
Prednost zglašene iznajdbe je presojati zgolj po določilih §. 54 patentnega zakona z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30), ako se je patent zglasil še le po preteku treh mesecev po sklepu razstave, ali če se k patentni obrambi zglašeni
iznajdbeni predmet v bistvu ne ujema s predmetom, ki ga je razstavil zglasilec.
§■ 6.
Patentni urad ima pravico, da dâ skladnost k patentni obrambi zglašene iznajdbe z razstavljenim iznajdbenim predmetom na licu mesta na stroške zglasilca preskusiti, če se ta skladnost ne more z natančnostjo spoznati iz prilog zglasila.
§• 7.
Na podstavi kakega po predstoječih pravilih redno zglašenega patenta ima zglasilec pravico, lastiti si začasno patentno obrambo v zmislu §§. 106 in 108 patentnega zakopa z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) pred sodnijo že z dnem rednega zglasila patenta.
V dokazovanje te začasne patentne obrambe je potiebna priložba od patentnega urada potrjenega popisa zglašene iznajdbe in pa potrdila o dnevu izročitve iznajdbenega predmeta v razstavni prostor in o dnevu zglasila patenta.
§• 8
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. I. v moč.
Baernroither s. r.